27. številka
Maribor, dne 2 aprila 1915
š&SgSS
Letnik YIT.
itiro in ttprsvniätvo : Maribor
ika ttUea. S. - Telefon M. 113
K Ifr—
S*— 2*5© 1 —
! Anatrile t •—»
leto , .	„ 15*—
Prnimmezme šfevlSk® —	1© vinarjev. —
firs
cjmn
on
lustrati ali ozm
se računajo po 12 od 6 redne petitvrste:
večkratnih oznanilih i popust
«Straža** izhaja v p<m»
deliek in petek popoiđstfc.
Rokopisi se ne vračaj©*
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more g«v ort# vsak dan od 11.—12. ure dojsolds*
10 milil®n©w vojnega davka v Przemyslu.
Meseca marca ujeli Avstrijci in Nemci 96 000 Rusov. Krvavi boji pri Dukli, B rtfi in Eperješu. — Pri Lupkoru in Užoku Rusi odbiti. - Avstrijci ob Bukovini na ruskih tleh. — Novi boji na Rusko Poljskem. — Avstrijci rešili nemško armado. — Srbi obstreljevali
Oršovo, naši Belgrad. — Vojska med Japonsko in Kitajsko se bliža/ ^ 4::'
Veliki petek in Velika noč
1915.
to trpljenje zmago, ako ;ga sprejmejo in prenašajo v duhu Njega, ki je prvi Veliki petek izvojeval največjo zmago,
Laže je letos pisati o Velikem petku, dnevu teme in groze, dnevu trpljenja in smrti, dnevu krutosti in sovraštva, dnevu joka in solz, dnevu mučne negotovosti in strahu, laže kakor o Veliki noči, 'Katero razsvetljuje nebeška luč, ožarja neminljiva blaženost, ogreva ljubezen in preveva, duh miru, obseva radost in zmagoslavje. Toda. pisati samo o Velikem petku brez pogleda, na Veliko noč bi ne bilo prav Iz teme Velikega petka je zasinila luč Velike noči. Veliki petek je pretresljiva predigra Velike noči; križ je steber, na katerem je zavihrala zastavki zmage, smrt je seme, iz katerega je vzklilo nofvo živjljenje, bridkost in trpljenje, je podlaga veličastva in slave. Trn dva dne/vla sta tesno spojena med seboj in si sledita kakor noč in dajn; ta zveza: ni slučajna, temveč
pomeni splošnoveljaven zakon, ki uravnava življenje.
«
*
Letos se zdi, da je Veliki petek podaljšan za negotov čas, Velika noč pa odmaknjeni, v negotovo daljavo. Veliki petek je podaljšan, da bi ljudje pripravili svoja srca za velikonočni mir, tisti mir, ki ga svet dati ne more in gk, imenuje Gospod „svoj mir.“ Kakor je nekdaj Zveličar klical z Oljske gore Jeruzalemu, talco kliče danes ljudstvom: „Da bi spoznala
da dan, kar vam je v mir.“
«
* *
Veliki petek in vojska! Kako sorodna sta si! Oba pomenita trpljenje v največji meri, duševno in telesno. Vsem, ki so po vojski prizadeti, bo prineslo
Vojska je huda operacija na obolelih ljudskih organizmih, operacija, ki odloči življenje ali smrt, pri kateri se izgubi mnogo krvi in se odreže marsikateri ud. Da se posreči operacija, mora imeti bolnik zdravo srce. Srce ljudskih organizmov je vera. Ako je ta močna, da pošilja zdravo kri v vse ude organizma, se ni bati hudega, naj je operacija še tako nevarna. Ako je pa srce bolehno in slabotno, se je bati najhujšega, če se tudi operacija na videz posreči. Ljudstvom, ki so z a v r g 1 a v e r o, bi fu d j zmaga ne bila v prid.
*
*	*
Vojska je učitelj-, ki prisili v svojo šolo narode in velevlasti. V svojih predavanjih, ki jih ima že 8 mescev, je ta učitelj neovrgljivo dokazal, da je človeška kultura, ako se ne postarvi na večne temelje, le prazen nič, ki si pač zna nadeti blesteč zunanji nar-kit . . .
*
*	*
Nekaj tednov pred izbruhom svetovne vojske je izšla knjiga z naslovom: „Hauptfragen der modernen Kultur.“ Pisatelj, ki noče nič vedeti o krščanstvu kot kulturnem činitelju, pride do zaključka, da nosi vsaka kultura, ko pride do viška, iv sebi že kal propada, ki ga ni mogoče odvrniti. Zato napoveduje propad tudi zapadno-evropski kulturi, ki je že dosegla svoj višek. :„Pa celo smrt vsled bolezni dušnega in socijalnoga organizma, ki jih povzroča napredek spoznan-
ja, je tako malo povod-obupnosti, da smo ravno po
njej zagotovljeni bogopodobinosti. Zakaj nevarnost bližajočega se pogina uči najjasneje, da je naŠia kultura nekoristna, da ima, zato, ko je dosegla naj višjo mistično zrelost, lastno vrednost in je zadnji namen.“ To je filozofija brezupnosti. Kakor v tolažbo dostavlja pisatelj Spinozove besede: „Svoboden človek misli na vse prej kot na smrt; njegova modrost ni razmišljanje o smrti, temveč o življenju.“ Tafkšna filozofija je prišla po vojski ob veljavo. Pojdite s to tolažbo k smrtno ranjenim, pojdite k vdovam in sirotam, pojdite k osamelim materam. To ni krepilo za potrta srca, temveč govorjenje ljudi, ki nimajo vere in so zavrgli upanje.
*
* *
Marsikatera mati bo te dni postala pred trinajsto postajo Križevega pota dalje kot navadno. „Jezusa z križu/ snamejo in Mariji v nairočje položijo“ — mnogotera mati se bo Čutila v svoji boli sorodno z Materjo sedmerih žalosti. Blagor njim, ki žalujejo v
duhu žalostne Matere pod križem!
*
* *
Galicija in Karpati! Ve planjave, gore in doline! Kakor veliki grobovi se razprostirate pred našimi očmi! Skoro da bi govorili nad vami besede, ki jih je zaklical Diavid gorovju Gelboe. Toda ne! Zarja velikonočnega jutra bo zasijala nad vami in jutranji veter bo šepetal: „Od mrtvih vstal!“ In mi se bomo ozirali proti vam in naše srce bo govorilo: „Verujem v vstajenje mesa in v večno življenje. Amen.“
Naj pride kot odmev od vas, karpatski hribi, veselo poročilo o zmagi.
LISTEK.
Kakšne bodo ženitve po vojski.
Dr. Andrej Veble, o. k. akcesist pri 89 honved-m infanterijsfci. divizijski intendane! (proviantni urad) piše dne 11. marca s severnega bojišča g. dr, Iva. n u B e n k o v i č u , državnemu poslancu v Celju:
Velecenjeni! Večer je. Zunaj brije burja. Prebiram pisma, ki sem jih od začetka vojne prejel od svojih dragih iz domovine. Vsa pisma in karte imam skrbno shranjene, kakor drag zaklad. Že več ket stokrat sem jih prečita!« V trenutkih duševne osamljenosti jih vsak vzame v roke in čita, č ta . . . D a si ravno jih že zna na pamet, kljub temu jih vedno rad prebira. Že osmi mesec od doma, v tujini, kakšno družilo ima človek? Vojne tovariše. Toda domačega človeka ni. Zato seže vojak, kadar ima čas, po dopisih svojih domačih in dragih, da se vsaj v duhu pogovarja z njimi. In kaj nam pišejo naši ljudje, naši domači . . .? „Tu v domovini vse kot vedno, le pomlad prihaja z vso krasoto. Bili so lepi, prelepi dnevi. Danes je nebo oblačno in gore so zavite v meglo bot v siv pajčolan. Jesensko je nebo, ali v ozračju leži nekaj, kar diha pomlad. Ali Vas še ne bo, da bi z nami u-živali vso lepoto. Stokrat na dan govorimo o Vas vseh, o onih dneh, ko se bodete vračali, Ali bode poletje ali jesen, ali — ali zopet pomlad? Vsi nosimo v svojih srcih le eno željo, da bi bil zopet enkrat mir. Kot morje valovi to hrepenenje — zamrje z nočjo, da nas drugi dan zopet zbudi.“
„Bodi iskreno pozdravljen od vseh po vrsti, pozdravljamo Te mi, ali pozdravljajo Te tudi domači gaji, studenci, hiške — tiste rudeče na cesto — cesta, vse, vsa",	Mi li
Vojak, ki stoji ponoči na straži, ali v strelskem jarku, ali v kaki samotni poljski šal upi, zre; v tiho noč. Na nebu žari milijon zvezd, a misli hitijo v domače kraje, tam daleč, daleč za devetimi gorami. Za trenutek se mu zdi, da se nahaja doma. Pred sabo vidi domačo vas, domačo hišo, cerkev, pred cerkvijo vaško lipo. Zre v domačo sobo, opazuje vse znane obra, ze. Za hip se mu zd;, da sFiši zvonenje. domačih zvonov ... Za hip samo. Burja se oglasi po zimski poljani in vsa lepa vizija zgine kakor fata morgana . .
In zopet sam. Iz-daljave slišiš včasih kako melanholično pesem. „Kje dom je moj, kje dom je moj?“, „Horo, horo, vysaka si, ma panenko vzdalena si, vz. <1 alena si za borami, vado e laska meri ga mi . . .“ ali pesem neznane vsebine, morda-madžarskaali romunska. So trenutki, ko čuti vojak neznano, nerazumljivo hrepenenje, ko se v človeku-vojaku oglasijo človeška čustva. Morda celo domotožje. Toda vojak mora v sebi zabiti človeka, zgrizli mora vsa človeška čustva, mora biti to, kar se zahteva od vojaka, elovefo-živa]. ki mori, pobija, uničuje vse kulturne pridobitve. Ubijat moraš, ker bi sicer drugi tebe ubili, ker bi sicer sovražnik vdrl v tvojo domovino, požgal tvojo domačo vas, ubil tvoje najdražje. — Živeti moraš samo za svojo službo. Zakaj so na svetu vojne, zakaj se ne dajo mednarodni spori poravnati potom mednarodnih razsođ'še, zakaj ne priznavajo sovražniki niti najsvetejših pravic mednarodnega prava (Anglija), o. tem vojak ne srne razmišljati.
Toda eno čustvo se v vojski ne da zatreti: ljubezen do domovine, do rodne grude. Tu. v tujini spozna vojak tisto tajno moč, ki ga veže na domovino. Te moči se v vojni še razvijajo. Zdi se, kakor da neka magična moč podžiga ta plamen ljubezni do neskončnosti. Vsak vojak, pa naj je še 'tako navaden človek, obljublja in dela načrte, da hoče po vojski, ako mu bo sreča mila, začeti novo življenje, da
hoče z podvojenimi močmi delovati za blagor svojih bližnjih in za blagor domovine. In konkreto se javlja v vojaku ta ljubezen do domovine o stremljenju in hrepenenju:	ustvariti zase pred vsem domače og-
li j šce.
V nekem češkem listu ('„Narodni Politika“) sem nekoč citai podlistek z napisom: „Kakšne bodo ženitve po vojski.“ Pisatelj razmotriva vprašanje, ali se bodo moški po vojski ženili samo z bogat mi puncami ali tudi z revnimi. Štab stično je dokazano, da je po vsaki vojski število ženitev večje nego pred vojsko. Vsi moški ne bodo ostali na bojišču, mnogo se jih bo povrnilo v domovino, mnogi bodo seveda ostali v hladnem grobu, morda celo nikdo ne bo vedel, kje je njih grob. Toda tisti, ki se bodo vrnili, ne bodo streun li samo za tem, da dobijo boigato dekle brez srca, brez značaja, ne bodo lovili samo zlata. Kot omikani ljudje se bodo ozirali na nagnjenje srca, na, značaj in še le v drugi vrsti na „razne druge okolščine“. Iz tega sledi, da se bodo tudi po vojski moški, ženili z deklet', ki imajo malo ali celo nič denarja, z deklet', kakršno si pač vsak želi po svojem okusu. Pom'siiti maramo namreč, da so se moški v vojski naučili lepe čednosti, katera se imenuje: s k r o m n o s t. Večkrat sem slišal praviti: Nikoli ne bom več ošteval svoje žene. da je n. pr. kava slaba, da je juha preveč osoljena itd. Dotičnik je namreč pil komisno kavo brez sladkorja in juho — nesoljeno Toda pil je in jedel, ker je bil lačen. Vojska je torej v marsikaterem oziru nauč la in zmodrila ljudi.
Absolutno bodo seveda šanse po vojski za dekleta. slabše, kakor pred vojsko. Toda našli se bodo novi poklici, v katerih si bodo ženske služile svoj kruh — brez moža. V Krakovu sem n. pr, videl, da žene prav dobro nadomeščajo kondukterje na elektri_ čnih železnicah. Zakaj bi to ne bilo tudi po vojski? Videl sem tudi ženo — frizerko in priznati moram, da
Bismarck
Dne 1. aprila t. 1. je poteklo sto let, kar se je rodil nemškemu narodu ustanovitelj Z jedinjene Nemčije. Nemške pokrajine bi odmevale ob tej priliki navdušenja za trolasega Bismarcka, ako bi ne bilo voj-skinega časa. Sedaj pa imamo venda/r le toliko drugih skrbi, da bi šumne sladnosti ne bite na mestu. Za to se bo izlilo tokrat Več črnila po časnikarskem papirju, kakor penečega šampanjca po slavnostnih dvoranah.
Neprecenljive so zasluge Bismarckove za ustanovitev nove Nemčije in za njen kulturelni in gospo' darski razvoj. Dne 24. septembra 1862 je postal Bismarck pruski državni minister, na kar je vodil prusko državno politiko do dogodkov 1. 1870 in 1871. Njegovi cilji so se mu posrečili in iz njegovih spretnih diplomatskih rok je pruski kralj Viljem sprejel leta 1871 v Versaillesu nemško cesarsko krono. Do smrti cesarja Viljema I- je bil Bismarck edino odločilni mož Zjedinjene Nemčije. Vse ga je poslušalo in ubogalo. :Toda ko je prišel na prestol mladji in energični Viljem II., je bil konec Bismarckovega upliva. Viljem II. je bil sam svoj Bismarck. Ozio voljen in užaljen je Bismarck 20. 3. 1890 odstopil. Javno mnenje je hote' pridobiti na svojo stran, toda brez uspeha. Ob svojem padcu je bil Bismarck majhen. Ko se je kardinalu Rampolli odmaknila tiara, katero so mu kardinali že polagali na glavo, tedaj ni prišlo žal besede čez njegove ustnice, tudi trenotke največjega ponižanja je nosil kot duševni velikan.
Bismarckovo delovanje moramo te dni presoditi tudi z avstrijskega stališča. Bismarck nikdar ni bil prijatelj Avstrije in odkritosrčno razmerje z Avstrijo se še je komaj začelo, ko je sedanji cesar Viljem II. postal voditelj nemške zunanje politike.
L.	1865 je Bismarck izrekel: „Ako Avstrija hoče ostati naša zaveznica, nam mora narediti prostor!“ To se je nanašalo na spor zaradi Šlezvik-Hol-gtajna, Ker se Avstrija ni hotela prostovoljno umakniti, prišlo je 1. 1866 do spopada z orožjem. Mi smo doživeli katastrofo pri Kraljevem gradcu. V Nikols-burgu se je sklepal mir in mi smo morali pruskemu zavezniku Italiji vkljub zmag pri Kustoci in Visu odstopiti Benečijo in Lombardijo, Prusiji pa smo morali dati zagotovilo, .„da se Nemčija brez soudeležbe av-stro-ogrskega cesarstva nanovo uredi.“ Bismarck je že polagal temelje za Zjedinjeno Nemčijo, v kateri pa ni hotel imeti Habsburžanov.
Politična struja, ki se je zbirala okoli nadvojvode Albrehta, je mislila in delovala na maščevanje za dogodke 1. 1866. Saksonec baron Beust bi naj bil izvršitelj revanšne ideje.
si je marsikateri štel v čast, ako ga je žena pošteno in lepo obrila. Bila je namreč prav „fletna“. Mislim, da ni najboljša vzgoja (deklet), ako se jih uči samo lep h manir, kako lahko na umeten način omrežujejo moška srca in razum, a se jih ne uči pošteno kuhati, kakor se to za navadnega zemljana spodobi. Dekleta torej, ki slučajno niso posebno petična, naj se življenja po vojski nikar ne boje.
Nekoč sem govoril s priprostim poljskim dekletom. Rekel sem ji : Po vojski ne bo moških ; moški bodo dragi kakor „arcnije“ v apoteki'. Kje bodo ženini? Gorje vam ženskam!“ Rekla mi je: Imam dvoje robin lahko delam. Živim lahko tudi brez moža.
Vojska uničuje ljudi in kulturne pridobitve, toda vojna bo ustvarila tudi nove razmere, v katerih bodo ljudje zopet zidali in skušali ustvariti novo življenje. Gotovo bo dolgo časa trajalo to prerojenje. Toda, ako bodo ljudje poiskali iskro človečanstva in prave krščanske ljubezni do bližnjega, se bodo gotovo. našla pota do novdga, morda boljšega življenja.
Iz mojih vrstic vidite, da je v vojski človek tudi včasih filozof, mislec. Redki so taki trenutki, ker ni časa za tako razmišljevanje.
„Pomlad! Kdor te je listi čas videl pz naši deželi, znamenita pomlad vojne, pomlad bogate žetve. SO pomlad! Kdor te je videl v tvo;em cvetju, s pridelki in ljudmi blestečo bogato dogodkov, upov polno! Jaz te še sedaj vidim, lepi sen! Roien v suženjstvu, kot mali otrok sem imel samo eno tako pomlad v življenju ..."	(V knjigi „Pan Tudensr.")
«
In taka „dogodkov bogata, upov polna" pomlad se bliža tudi sedaj za Po1 jake. Kaj bo s Poljsko? Od govora ne vem, kajti odločitve še ni bilo,
«I»	*
*
Pri mojem trenu služi tudi nek gimnazijec kot navaden voznik. Bil je že v 7. gimnaziji v. Sanoku.
Koncem 1. 1871 je Beust odstopil in na njegovo mesto je prišel grof Andrassy. Andrassy ni poznal več revanšne politike, bil je maidijarski upornik iz 1. 1848 ter svoje življenje Rusiji ni pozabil Vilagoša, Njegov ideal je bila zveza Avstrije, Nemčije, Anglije in Italije. Zveza z Nemčijo se je posrečila Andrassy-ju že 7. oktobra 1879, kateri se je 1. 1882 še pridružila zveza z Italijo. Do zveze z Anglijo ni prišlo. Po Andrassyjevih intencijah bi naj bila ost vsaj nemš-ko-avstrijske. zveze obrnjena proti Rusiji. Toda Bis-marcK v tem oziru ni hotel slediti avstrijski politiki, ampak nasprotno je za njenim hrbtom iskal zveze z Rusijo za vse slučaje. L. 1889 je Bismarck sklenil tajno konvencijo z Rusijo, v kateri sta si Nemčija in Rusija garantirali prijateljsko nevtralnost, ako bi bila ena od njiju brez provokacije napadena. Avstrijska javnost je očitala Bismarcku, da se tajna pogodba protivi smislu in vsebini trozveze, toda na te očitke je brezobzirni državnik odgovarjal: Salus patriae sum-mum ius.
Priznamo velike zasluge Bismarckove za Nemčijo, toda kot lojalni Avstrijci in brezpogojni pristaši habsburške dinastije nimafmo povoda, mu pevati ob njegovi stoletnici navdušenih dithyrambov.
Nesporazumljenje radi Dardanel,
Milan, 31. marca.
Iz Aten se poroča: Na otoku Samos.se je vršilo vojno posvetovanje mornariškega štaba, angleško-francoskega vojnega brodovja, ki se nahaja pred Dardanelami. Posvetovanja so sle udeležili angleški in francoski admirali, kakor tudi francoski general d’ A made. Posvetovanje je bilo zelo burno. Ždi se, da so se hudo skregali med seboj. General d’Amade je vstrajal na stališču, da je bilo dosedanje obstreljevanje dardanelskih utrdb brezuspešno ter da ni prineslo prav nobenega učinka. Načrt, da bi se nadaljeval napad na Dardanele na suhem s pomočjo čet, je neizvedljiv, kajti zbrane čete, okrog 32.000 mož, bi nikakor ne zadostovale; pritegniti še večje število čet je pa iz raznih vzrokov naravnost nemogoče. Na otokih ni niti1 preskrbljeno za nastanjenje vojakov in tudi ne za njih prehrano. Tudi so se že pojavile med četami razne nalezljive bolezni, ki vsled pomanjkanja zdravnikov vedno bolj razsajajo.
Večina udeležencev posvetovanja je zastopala stališče, da se mora započeto delo brezpogojno izvesti do konca in sicer ž% iz političnih nagibov, ki so merodajni. Je popolnoma nemogoče, opustiti načrt za zavzetje Dardanel, čeprav bi zahtevalo zavzetje dardanelskih utrdb tudi večjih žrtev. Toda generala d’ Amadea niso mogli spraviti do drugega prepričanja ter je izjavil, da bi takoj odložil svoje poveljstvo, če bi zavezniki še nadalje vstrajali pri tem, da bi se ta načrt izvršil.
Vojni svet se je nato razšel, ne da bi bilo prišlo do kakega določnega sklepa, nakar je dal general d’Amade povelje, da se morajo čete, ki se nahajajo na otokih, zopet ukrcati na ladje, ki so nato odplule v smeri proti Egiptu, kar se smatra kot znamenje, da še ni poravnan spor med zavezniki. Za sedaj se torej ne bo nadaljevalo z napadi ha Dardanele, ali' pa se bodo vršili napadi le na videz. Napadi torej ne bo-
Za časa prve ruske invazije je pobegnil s svojimi tovariši, se klatil nekaj časa po Srednjem Štajerskem in v Bosni kot navaden delavec, pozneje se je vrnil v Galicijo v Grybov, kjer so. ga uvrstili med voznike. Ima 17 let ter govori poljsko in za silo nemško. Zvečer hodi k meni na večerjo. Pogovarjava se o raznih vprašanjih, ki se tičejo poljskega naroda in skupno iščeva odgovora na vprašanje : Kaj bo s Poljsko?
« *
*
Sicer sem Čil in zdrav in sem se že privadil tega ciganskega življenja. Iskreno pozdravljam torkovo omizje, posebno pa Vas in velecenjeno gospo. Vam udani dr, Veble.
„Beli vitezi.“
J.	M. od Sv. Lovrenca na Drav. polju piše svoji materi in sestri s severnega bojišča:
Ljuba mati in sestra! Najprej Vas srčno pozdravim iz daljne severne ..... Danes Vam pišem,
kar si mogoče ne bi mislili, da smo imeli velikonočno spoved in sv, obhajilo na bojišču. Tudi duševno se je hotel 87, pešpolk prvega in hrabrega pokazati, kakor se je bil preteklo leto 26. avgusta, ko je prvi srčno korakal v grozoviti ogenj- Več ali manj je vsak ljubega Boga prosil, da bi premagali z njegovo pomočjo naše notranje in zunanje sovražnike in da bi se kmalu vrnili v našo ljubo domovino. Jaz sem še, hvala Bogu, zdrav, samo kašelj me malo nadleiguje včasih, pa tisti, skoro mi je sram povedati, „beli vitezi“ (uši) nam tudi vojsko napovedujejo. Vreme pa imamo nestanovitno, sneg in dež se skoraj vsako drugo uro menjavata. V blatu bomo tudi skoro plavali.. Lepe pozdrave vsem domačim! Vaš Janez.
do imeli nobene dejanske vrednosti in bodo le zgolj demonstracijskega pomena,
Kot vzrok za različno naziranje se navaja, .chi se glede dosedanjih pogajanj med zavezniki (Anglež:, Francozi in Rusi) o bodočnosti Carigrada ni moglo doseči nobenega sporazuml/jenja, ker ruskih zalite, ne morejo sprejeti ne v Londonu in tudi ne v Parizu.
Boj za Bospor.
Rusko brodovje je obstreljevalo dne 30. marca ob črnomorski obali ležeča mesta Zunguldak, Eregli in Koslu. Pačilo je več kakor 2000 strelov, Po turških poročilih obstreljevanje ni povzročilo posebne po-škodoe. Ta akcija dokazuje, da bodo Rusi, kakor je bilo itak pričakovati, z bojem proti Bosporu podpirali angleško-franeoski boj proti Dardanelam. Ker ležijo imenovana tri mesta izhodno od uhoda v Bospor, se nemara gre za izkrcavanje ruskih čet, ld bi naj operirale na suhem.
Boj za Dardanele.
Odkar je doživelo angleško-franeosko brodovje dne 18. marca velik poraz v Dardanelah, je bil na tem pozorišču mir. Le v nedeljo, dne 28. marca, so obstreljevale iz velike daljave tri oklopnice in štiri torpedovke utrdbo Kilid-Balir, Istočasno so štiri francoske ladje iz saroäkega zaliva obstreljevale Galipoli, angleške ladje pa iz morske ožine utrdbo Darda-nos, katera pa niti odgovarjala ni. Italijanski časnik „Secolo“ izve, da so priplule štiri nove veliko ladje pred Mytilene.
Angleži zasedli otok Lemnos.
London, 31. marca,
Angleži so zasedli grški otok Lemnos, dočim so Imbros in Tenedos zapustili. (Leži v Egejskem mori n pred uhodom v Dardanele.) Kot vzrok se navaja, da je lega tega otoka drugačna, kakor pa lega otokov Imbros in Tenedos. Ko so se po končani prvi balkanski vojski vršila v Londonu mirovna pogajanja med vojskujočimi se balkanskimi državami, so sie veleposlaniki izrekli, da pripadata otoka Imbros in Tenedos Turčiji, otok Lemnos pa li Grčiji,. Ker pa Turčija še ni privol la v odstop Lemnosi, je sedaj rabilo angleško-francosko vojno brodovje pred Dardanelami ta otok za vojaške namene. Grška vlaida ni sicer preti temu u~ govarjala, a s tem še pa ni rečeno, da se je odrekla lastninski pravici do otoka.
Proti Egiptu.
„Siidslavische Korrespondenz“ poroča iz Aten dne 29. marca:
Poročilo iz Kaire označuje angleške trditve, ki pravijo, da je Turčija vse svoje razpoložljive čete pritegnila k brarnbi Dardanel, prodiranje proti Egiptu pa opustila, kot pobožne želje Angležev. V resnici pa armada generala Džemal-paŠe, ki prodira proti Sueškemu prekopu, nadaljuje svoje prodiranje z očr-vidno naglico. Pri tem podvzetju strategična železniška zveza, ki jo je gradil prejšnji inženir bagdadske železnice, Meissner-paša, turški armadi v Egiptu izborno služi. Turške poizvedovalne čete so v vednem stiku z angleškimi prednjimi četami ob prekopu. Na angleški strani imajo angleške in francoske obrambne čete vodstvo vojnih operacij tako urejeno, da od časa do časa prevzameta poveljstvo tudi francoska častnika, artilerijski polkqvnik Mancorps, ki je bil pred kratkim Še vojaški ataše v Carigradu, in infan-terijski stotnik Saint Quentin, prejšnji legacijski tajnik. Potniki, ki so došli iz Aleksandrije, potrjujejo, da so Angleži najdragocenejše predmete iz muzejev v Kairi, Bulaku in Heliopolisu spravili naj Malto in v London. V Egiptu samem vlada mir. Poročila o nemirih so neresnična. Angleško gospodstvo nad Egipčani je močno dovolj, da vsak najmanjši nemir že v kali zatre.
Bolgarija.
Sofija, 30. marca.
Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je imel zadnje ani z voditelji opozicije daljša posvetovanja, Kot uspeh teh posvetovanj se beleži vest, da o-stane Bolgarija Še nadalje nepristranska. Po posvetovanju sta se podala voditelja opozicionalcev Gešov in Malinov h kralju, kjer sta bila sprejeta v avdijen-ci. O podrobnostih te avdijence opozicionalna politika skrbno molčita. O čem se je pri javdijenci govorilo, se lahko spozna iz čudnega molka, ki se je polastil sedaj rusofilskega Časopisja na Bolgarskem. Opozicija je že več tednov pripravljala v bolgarski zbornici interpelacijo o zunanjem položaju. Ta interpelacija sedaj popolnoma izostane. Vzrok za to leži v tem, ker se opozicionalni voditelji niso mogli zediniti glede besedila interpelacije, ki bi jo bili naslovili na ministrskega predsednika. Agrarci in socialisti so odločno ugovarjali, da bi se v interpolacijskem besedilu omenile simpatije do trosporazuma, Tudi v vrstah drugih strank ni niklake edinosti in skupnih nazorov glede posameznih izrazov v nameravani interpelaciji. Vse bolgarske stranke so se od časa, ko so bili voditelji opozicije pri kralju v avdijenci, postavile na popolnoma narodno stališče in so si izbrale kot svoj cilj — rešitev macedonskjegai vprašanja.
Naši „prijatelji“.
Skupina, bolgarskih poslancev — po številu f>8 — vseh bolgarskih strank, izvzeraši socialiste, Stam-buioviste in Tončeviste, je poslalo predsedniku gospod arsì ve n e dume v Petrograd toplo pozdravu or brzojavko ob priliki padca i’rzeinysìn.
Japan in Kitaj.
Vsa poročila o trenotnem razmerju med Japonsko in Kitajsko prihajajo iz zasebnih poročil preko Rusije in Anglije, za to jim tudi ne smemo prisojati velike važnosti. Gotovo je le, da se še pogajanja med Japonsko in Kitajsko niso pretrgala, in samoumevno se nam zdi, da se obe državi tudi vojaško pripravljata.
Volitve na Japonskem.
Tokio, 30. marca.
Volitve na Japonskem so se končale s popolno zmago vlade in s porazom dosedaj mogočne stranke Seiynkaia, ki' je izgubila 73 sedežev. Od teh si je priborila stranka, katero je ustanovil umrli knez Katfuia in kateri načeljuje sedaj baron Kato, 55 sedežev, Vladi je zagotovljena večina, ki znaša najmanj 40, mogoče še celo 80 glasov,
Izid vol te v na Japonskem bo bržčas pospešil dogodke v, Izhodni Aziji. Poražena stranka Seiynkaia se je. upirala vsem vojnim podjetjem Japonske. Svoje tozadevno stališče je utemeljevala s tem, ker je Japonska veliko preveč zadolžena. V sled zmage vlade nad opozicijo bo sedaj Japonska pospešila svoja vojna podvzetja.. Prav težko Si je misliti, da bi Japonska od-jenjala in krenila na miroljubno pot, marveč se pripravlja da bo v tej svetovni Vojski skoraj brez truda imela največ dobička, Iz japonskega stališča sodeč, bi bilo v resnici nespametno, če bi Japonska sedaj ne stegnila svojih rok po plenu, kajti take prilike, iztrgati evropskim velesilam ozemlja v Izhodni Aziji, ne bo nikoli več.
Kodovi v Avstraliji vstajajo.
London, 30. marca.
Iz Sidneyja v Avstraliji se dne 27. marca poroča listu „Times“ : Tukajšnji „Daily Telegraph“ se bavi s položajem, ki bo nastal po vojski. Ako se ne bo našla pot, poi kateri bi se poglavarje posameznih rodov v angleških avstralskih kolonij alt vprašalo o njih željah in nazorih, obstoji nevarnost, da bo prišlo v bodoče do velikih nesporazumljenj in razočaranj. Nezadovoljnost, ki je nastala med rodovi pri pogajanjih z Angleži glede novohebridskih otokov, je za Angleže svarilo glede težav, ki lahko nastanejo, ako se na posamezne rodove v angleških kolonijah, In na njih želje ne bo oziralo.
frijsfaMii® bojišče.
Maribor, 1. aprila,
Še vedno je borba za K a r p a t e neodločena. Tatedenska poročila avstrijskega generalnega štaba nam pravijo, da je naša karpatska fronta vsled neprimerno vrlega zadržanja naših čet še vedno i n -takt n a, To se pravi, da se Rusom ni posrečilo predreti avstrijske karpatske fronte, čeprav so bili ruski napadi izredno siloviti, Rusi niso štedili! ne z vojaštvom, ne s strelivom. Dokaz temu je, da so naši mesca marca v Karpatih ujeli v: celem 40,000 Rusov, torej za en cel armadni zbor.
Dočim sto e Rusi v d u. k. 1. a n s k e m o z e m -I j u kakih 20 do 30 kin na madjarskih tleh, stojimo mi v Karpatih izhodno od Lupkova na gaT&kih tleh. Pri Lupkovu stojijo naše čete ob cesti Brili grod-Lis-ko, severno od Cišne in severno od K ab ree (izhodno od Cišne). Pri Užoku pa smo v dolini Sana prodrli že do Smolnika. Vsi ruski napadi zadnjega, tedna so bili odbit,
V Buk o v ini je naš položaj neprestano ugoden.
Dd drugod od avstrijsko-nernške-ruško bojne črte te dni ni zaznamovati posebnih, dogodkov.
Bartfa in Eperješ
Listu „Magyar Hirlap“ se poroča iz Homorie: Na celi bojni črti se nadaljujejo boji. Pri prelazu Du-kla je artilerijski boj nekoliko pojenjal. Zadržanje naših čet je vse hvale vredno. Njihovi izvanredni hrabrosti in vstrajni borbi na na'-bolj. preporodi postojankah se je zahvaliti, da se je. vsak ruski poskus, predreti našo bojno črto, izjalovil. Vsak dan ujamejo nfr-še čete večje število ruskih vojakov, Rusi silno trpijo vsled azebb.n. Vreme se sicer spreminja od dneva do dneva, vendar se bijejo venomer ljuti boji. Prebivalstvo zadeduje dogodke upapolno in mirno. V mestih; Bartfa ii. Bperjesu vlada tak mir, kakor da bi se ne bili boji^ taki bližini. Le iz številnega vojaštva, ki se nahajala klicah in cestah, se sklepa, da se bijejo, na severd strani obeh mest'hudi boji.
Mi lajm.
Ruski napadi med prelazoma Lupkov in Užok odbiti.
Dunaj, 1. aprila.
Vojni poročevalec poroča z dne 31. marco : Boji med prelazoma Lupkov in Užok trajajo z nezmanjšano srditostjo nadalje. Vjkljub temu, da so pritegnili Rusi številna ojačen ja in hitro izpopolnjujejo svoje velike izgube, so vendar bili vsi n j i h o ,v i dosedanji napadi brezuspešni. Ujeti ^ Rusi pripovedujejo, da vladajo pri Rusih velike težkoče zaradi dovoza živil. Že tri cini niso dobili nobenega živeža.
Na ruskem ozemlju.
Iz Cernovic se poroča:	V okolici Novosielice
(izhodno od Cernovic) se neprestano vršijo boji in sicer na severni in izhodni strani mesta na r u s -k e m ozemlju. Naše čete korakoma in po načrtu prodirajo proti ruskim postojankam. Vsi ruski poizkusi, predreti našo bojno črto in tudi tukaj avstrijske bojne vrste vreči nazaj, so se pod velikimi sovražnikovimi izgubami izjalovili. Število ujetnikov, ki se jih pošilja čez Cernovice v Avstrijo, je vsak dan večje. Pri mestih Bojan (med, Cerno vicami in Novosielico) in Hatna (v južnoizhodni Bukovini ob romunski meji) so Avstrijci ujeli if) 0 0 0.R u s o v. Te ujetnike so že odposlali na Ogrsko. Naše čete so dne 27, marca izhodno od Cernovic ha, več krajih prekoračile rusko mejo. Sovražnik se je moral pred našimi umakniti. Avstrijci so odvzeli Rusom dva topova velikega Kalibra. Dne 29. marca so naši tudi na severni strani Cernovic prekoračile mejo. V Bukovini vlada zaradi uspešnega favstrijsKiega bojevanja veliko navdušenje.
Ruski poveljnik v Przemyslu.
Iz Petrograda so došla, v Curili poročila, da je iufianterijski general Artamanov imenovan za glavnega ruskega poveljnika v Przemyslu. Rusi so prze-myslsko okolico razdelili v štiri upravna okrožja.
Kako je v Krakovu.
„Glos Naroda“ poroča: Te dai bodo v Krakovu zopet natanko popisovali civilno prebivalstvo. Štetje ima namen, da se na eni strani dožene natančno šte-\ ilo prebivalstva, na drugi sitra d, pa se bo tudi dognalo, kako velike so zaloge živil, ki se nahajajo v mestu, Ako se bo pokazalo, da, zaloge nje. zadostujejo za vsie prebivalstvo, bodo revnejši sloji morali mesto zapustiti. Občina sama si je Že preskrbela večje množine živil in drugih potrebnih reči. Tie zaloge se še vedno z novim nakupovanjem blaga Izpopolnjujejo. Poleg tega je občinska uprava že vse potrebno ukrenila, da bo oni del prebivalstva, ki bi moral mesto zapust ti, — če sploh pride do izpraznjen,a — v svojih novih bivališčih dobil primernega dela ali pa bo preskrbljeno, da bodo mogli izseljenci se preživljati.
Avstrijska armada rešiteljica Nemčije.
Nemški major Mörath, 'ki je imel pogovor z načelnikom avstrijskega generalnega štaba, baronom Hötzendorfom, priobčuje v listu „Berliner Tageblatt“ sledeče: „Rusija, koje velikanske armade se sedaj še brezuspešno zaganjajo ob avstrijske čete, je prisilila* Avstrijo, da |se mora braniti, ker so ruske čete koj ob začetku vojne upadle na gališka tla, V Karpatih se bori že delj Časa tiho junaštvo avstrijskih čet zo-j er velikansko rusko premoč. J avnosti še morda ni splošno znano, da je koj ob izbruhu vojne udrl pretežno večji del ruske armade na gališka tla z namenom, uničiti najpoprej avstrijsko armado in nato prodirati v Nemčijo, Z vstrajno hrabrostjo in pod skrajno težavnimi razmerami so se borile avstrijske čete in skozi osem mescev odbijale vse silne ruske navale. Avstrijska armada je s tem v polni meri izvršila svojo posebno in izvanredno težavno nalogo, katera ji je pripadala.“
General Pau in Nikolaj Nikolajevič needina.
Francoski general Pau je nenadoma, odpotoval iz Rusije, kar je povzročilo splošno pozornost. Pred odhodom francoskega generala so se vršile v ruskem glavnem stanu dolgo trajajoče in kakor se domneva, zelo burne konference radi enotnega [vojnega načrta. Teh posvetovanj so se udeležili: veliki knez Nikolaj Nikolajevič, general Ruskij, večje število ruskih štabnih častnikov., zastopnik ruskega vojnega ministrstva, general Pau in francoski poslanik v Petrogradu. Tudi carjev posebni pooblaščenec je prisostvoval tem posvetovanjem. O uspehu teh konferenc se samoobse-bi umevno ne more izvedeti nič podrobnega. Iz pogovora francoskega generala z nekim francoskim diplo-matičnim zastopnikom je posneti, da je veliki knez Nikolaj Nikolajevič pri posvetovanju natanko obrazložil sedanji strategični položaj ruske armade. Nikolajevič je izrazil upanje, da so Nemci s svojo armado trdno vklenjeni v ogromno in izredno močno utrjeno rusko bojno črto. Ruski vojskovodja je mnenja, da bo nemška armada na tem bojišču polagoma izkrvavela, Domneva se, da je bil general Pau drugega mnenja. Vsled tega so nastale na konferenci velike razlike v naziranju glede .vojnih načrtov. General Pau je nato nenadoma odpotoval čez Rumunijo nazaj na Francosko.
Nemški „golob“ nad srbskimi postojankami.
Iz Turn-Severina ob Donavi se poroča, dri» jo ■’ne 30. marca nemški „golob“-zrakoplov plul nad srbskimi postojankami in metal na nje bombe.
Angležke sofražetke v Kragujevcu,
V Kragujevac je došlo, kakor se poroča iz Milana, 50 angleških žen, ki se bojujejo za žensko volilno pravico. Dame pripadajo boljšim družabnim krosom. Sufražetke so v bližini kragujevškje orožarne na lastne stroške dale postaviti zdravniško postajo, kateri same oskrbujejo ranjene in bolne srbske vojake. Kragujevšika orožarna se je znatno povečala. Noč in dan je zaposlenih v orožarni 4000 delavcev, ki izdelujejo patrone in ročne granate.
Ubogi ujetniki v Srbiji.
Ljubljanski „Slovenec“ poroča:
Iz zanesljivega vira smo izvedeli iz Niša, da so tam merodajni ‘krogi skoraj obupani zaradi groznega razsajanja pegastega) legarja po Srbiji med vojaštvom, kakor tudi med civilnim prebivalstvom. Ravnokar je prišla tje nova .angleška sanitetna misija, katera se je tudi prestrašila) tega „biča božjega“ ; a vendar hoče vztrajati v borbi proti njemu, ako srbska vlada sprejme navodilo, katero svetuje nalčelnik misije.
To navodilo je sicer grozovito, a je radikalno, to je „conditio sine qua non“ po prepričanju angleške misije in ki edino more pomagati. Načelnik angleške misije je namreč predložil srbski Vladi, da se zastrupijo vsi oni ljudje, ki so zboleli niaj pegastem le-garju, njihova trupla se naj sežgo in upepele naj se vse bolnice in vsa poslopja, kjer so ležali bolniki. — Samo s takimi težkimi in krutimi žrtvami, katere se nam zde nečloveške, se bo po mnenju 'angleškega zdravnika tej hudi nalezljivi bolezni napravil konec.
Po istem viru je srbska ylada to vprašanje po sivoj ih zdravnikih proučila: ter je b(aje odločena ravnati po predlogu angleškega zdravnika, kolikor se ji tudi težko zdi tako brezobzirno in nečloveško ravnanje. A drugega pripomočka v sedanjih razmerah ni; torej se mora vzeti v obzir jugoslovanski rek:	„Naj
i	ride hudo, saj brez njega je še hujše!“
Zakaj Francozi ne napadajo?
List „Echo de Paris“ je pričel, kakor se javlja iz Geneve, zopet prinašati članke, v katerih pisci u-i.ajo na zmago francoskega orožja. „Echo de Paris“ [.oživa francoski narod, naj ima potrpljenje in naj zaspa v postopanje vojskovodje generala JofTe-a. Mnogi so nevoljni in pravijo, da. že stoji francoska arma-i a sedem mescev na enem in istem kosu zemlje. Pravi vzrok za to pa leži v tem, ker še Joffre dosedaj ni nikdar resno poskusil nemško bojno črto prodret1. tisak dosedanji navidezni francoski po zkus predreti nemško bojno črto se je izvršil vsakokrat vsled ruskega naročila, da se je s 'tem zadrževalo nemško arma' do, od katere bi sicer Šlo večje število oddelkov na rusko bojišče. JoPre čaka za uspešne napade le ugod-ega trenutka. Ko bo prepričan, da bo naskok uspel, bo pričel z ž vahnejšo ofenzivo.
Angleži nočejo na vojsko.
Kakor „Times“ poročajo, so angleški prostovoljni nabori zelo slabo uspeli. Le malo število mož se je oglasilo za vojaško službo. Ako hočejo Angleži pregnati Nemce iz Belgije in Francije, se mora prigla-r iti za orožje večje število mož, „Times“ pišejo: Vlada bi vendar naj jasno povedala, kako je pravzaprav s oelo zadevo. Ako se resnična dejstva zamolčijo in se vlada pri agitaciji za priglasitev vojaških novin-< ev omejuje samo na negotove in nizkotne oklioe, potem ni pričakovati1 posebnih uspehov. Tako postopanje vzbuja pri sosedih, pri nevtralcih in sovražnikih le posmeh in zasramovanje. Na vse mogoče načine se je že poskušalo, da bi se zbiranje novincev oživelo, pri naborih se je že oelo nasilno postopalo. Večje število železničarjev se je namreč pozvalo, da se naj izjavi-o, ali gredo pod orožje, ali pa se jih odpusti iz služite. Na drugi strani pa se opaža, da mnogo mladih mož, ki bi lahko stopili v armado, noče iti h prostovoljnemu naboru.
Kdor bo imel dosti streliva, tisti bo zmagal.
*	London, 29. marca/
Angleški državni podtajnik Tennant je v nekem pogovoru Tiaglašal važnost izdelovanja in uporabe streliva za, sedanjo vojsko ter je rekel, ‘da so vsi vojaški izvedenci mnenja, da ima tista država, ki i-raa najbolj urejeno izdelovanje streliva, največ upanja na končno zmago.
Iz neke brzojavke se bere velika gurb angleS-ke vlade za hitro izdelovanje vojnega gradiva. Z no-
vaöenjem in najemanjem vbjaških novincev še ni o-pralvljeno vse 'delo, če se hoče postaviti armado na bojišče, mora se jo tudi redno in trajno oskrbovati z živili in z drugimi potrebščinami, kar se pa o angleški armadi ne more reči. Na angleško delavstvo v raznih tovarnah za izdelovanje vojaških potrebščin se namreč vkljub velikanski draginji, ki vlada, na Angleškem, gleda in ozira tako malo, da se ni čuditi, če 'delavstvo noče čez ure dela,ti in če hoče imeti običajne proste dni. Vsled tega si je Anglija v resnih skrbeh za potrebno vojno gradivo ter izraža svoje tozadevne skrbi z besedami: „Kdor bo imel zadosti streliva), tisti bo tudi zmagal.“
Podmorski boji med Nemci in Angleži.
Med angleškimi in nemškimi ladjami se podmorski boj nadaljuje. Zadnji teden se je podmorski boj baje neitoliko spremenil, Nemci so bržčas poslali v boj nove, večje, hitrejše in bolje oborožene podmorske čolne, katerim je mogoče, obstreljevati trgovske ladje iz daljave 8000 m. Dan za dnem prihajajo poročila, d'a so bili potopljeni trgovski parniki.
Raznoterosti.
Prihodnja »Straža« (pondeljkova) izide radi praznikov še le v petek dne 9. aprila.
Cenjenim naročnikom! Naročnike, katerim je s
1.	aprilom potekla naročnina, prosimo, da nam naročnino čimpreje upošljejo, Naročnina- za pondeljkovo in petkovo številko znaša celoletno 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2 K 50 v in mesečno 1 K.
Iz davčne službe. Davčni višji upravitelj Vacl. Horak v Slov. Bistrici je stopil v stalni pokoj.
Iz poštne službe. Poštni stavbeni .praktikant Edmund Lapajne je imenovan za c. kr. stavbenega pristava v Gradcu, poštni praktikant Peter March v Mariboru je imenovan zia poštnega asistenta.
Sv. Oče Benedikt XV. V slovenskem jeziku smo dosedaj pogrešali življenjepis novega papeža, čeprav so po njem vpraševali verniki in osobito kateheti z a uporabo v šoli. Sedaj je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru izšel precej obširen življenjepis sv. Očeta Benedikta XV, katerega je priredilo za slovensko ljudstvo uredništvo „Slov. Gospodarja.“ Da se lahko knjižica zelo razširi, določila se ji je prav nizka cena 10 v za komad, koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah. Življenjepis je pisan zelo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njem!
Papež in vojni krali. V gospodinjstvu italijanske kraljeve rodbine se je na kraljev ukaz uvedel črni vojni kruh, kakor je uveden povsod drugod v Italiji zaradi pomanjkanja pšenice.; Kraljevi otroci so sprejeli to novost z navdušenjem. Posebno prestolonaslednik Umberto otepa črni kruh, kakor piše „Giornale d Italia“, z velikim veseljem, in tudi njegove sestre, katerim pa ne diši tako dobro, se tolažijo z mislijo. da jedo enak kruh kot vojaki. Kakor v Kvirina-lu, je tudi za 470 prebivalcev v Vatikanu italijanski vojni kruh izključna krušna hrana. Tudi papež je u-kazal, da se naj ne daje drug kruh nego vojni kruh, ker noče, da bi se delala kaka izjema njemu v prid. Ob tej priliki1 pripoveduje omenjeni list. da za osebno porabo papeža Benedikta XV. neki pek v mestu vsako jutro pošilja kruh za zajtrk v zaklenjeni Skrinjici v Vatikan. En ključ ima dobavljajoči, pek, drugi se pa nahaja v rokah papeževega komornika Faggianija,
Interesantna ločitev zakona. Bivši nemški poslanik v Rimu, plem. Flotow, se je pred nekaj leti poročil s kneginjo Marijo'Aleksandrovno Šahovsko, spadajočo med najvišjo rusko aristokracijo, Začetkom vojne je kneginja zapustila svojega moža, se dala od njega ločiti in si je zopet pridobila rusko državljanstvo.
Dr. M. Drink« vič, dalmatinski poslanec (katerega je lani stranka prava izključila) iz Dalmacije, ki se je nahajal do-sedaj v zaporu v Mariboru, je bil — kakor poroča „Naše Jediinstvo“ — prepeljan v Šibenik, kjer bo postavljen pred sodišče.
Gospodarska zveza z Nemčijo. V zadnji številki nam je cenzura prepovedala objaviti opazke o po’ svetovanju nemških in avstrijsko-nemških politikov v Berolinu radi gospodarske zveze z Nemčijo. Odtod bela lisa v zadnjem listu.
Nemški Nationalverband o bodočnosti Avstrije. „Neues Wiener Journal“ poroča z dne 31. marca: Nemški Nationalverband je imel včeraj na Dunaju sejo, katere se je udeležil tudi predsednik državnega zbora, dr. Sylvester. V seji se je razpravljalo pred vjsem o pripravah, kako glede načrtov z,a bodočnost Avstrije doseči edinost. V mnogih krogih vladajo še namreč glede bodoče uredbe razmer v Avstriji razna nasprotujoča si programatična naziranja. Sklenilo se je, da stopi nemški Nationalverband ,vl tem oziru v stik z drugimi nemškimi strankami in z organizacijami, ki pridejo tukaj v poštev.
Kaj je Nemcem vse dovoljeno. Nemški poslaneo K, H, Wolf, ki v mirnih časih ni imel mnogo govoriti, pr:haja zopet na svetlo. Dne 29. marca je Wolf govoril na Bismarckovem slavlju v Monakovem o „nemštvu in Avstriji“ med Bismarckovim časom in po njegovi^ smrt'1 ter o stališču, ki ga je zavzemal Bismarck z ozirom na Avstrijo. Ob koncu svojih izvajanj je izrazil Wolf nado, da smemo z zaupanjem in s popolno
gotovostjo računati na zmagonosien konec sedanje vojske.
Koroški Nemci in Südmarka. Podružnica Südmarke za kraja Frantschaeh— Sv. Jederta na Gora. Koroškem se je ob priliki zadnjega občnega zbora — razdružila.
Čudno! Pod tem naslovom piše cenzurirana tržaška „.Edinost“: V nemških listih čitamo, da se je gospodu namestniku, gospodu baronu Friesu minulo nedeljo predstavilo odposlanstvo društev in korporacij „des Adriagebietes“, to je po naše: naših primorskih dežel, ter je naglašal tudi gosp. namestnik, da ga veseli,, da vidi pred seboj zastopnike „des Küstenlanddeutschtums“. Ne prvemu, ne drugemu ni oporekati1: ne temu, da so se naši Nemci predstavili, ne temu, da jih je gospod namestnik prijazno sprejel. Čudno, zelo čudno pa se mora zdeti, da je to odposlanstvo primorskih Nemcev vodil — koroški poslanec Doher-nig! Vzdržujemo se vsake druge besede v označen.'e tega dejstva in pripominjamo samo: kaj in kako bi sodili in pisali Nemci na Koroškem, če bi, n. pr. naš dr. Rybar vodil kako odposlanstvo koroških Slovencev pred koroškega deželnega predsednika?! Gotovo, ali: prav gotovo bi pisali in rekriminirali o nedovoljenih preseganjih in agitacijah (morda bi', rabili še kako drugo ostrejo besedo) iz dežele preko mej v drago deželo. Koroški Dobernig, ki vodi primorsko deputacijo! Čudno — zares1 čudno!
Poljaki in Nemci. 'Sedanji predsednik Poljskega Kluba vitez Bllinsky je imel pogovor s poročevalcem „Vossisohe Zeitung“, iz katerega posnamemo: „Na vprašanje, kaki so odnošaji Poljakov napram o-stalim avstrijskim narodom1, je dr;. Bi li n sky odgovoril brez obotavljanja: „Bili so nam in so nam najbližji Nemci. Za svojega dolgoletnega ministrskega i,n poslanskega delovanja sem bil vedno odkrit prijatelj Nem_ cev. Vedno sem si prizadeval, da bi Kolo poljsko sporazumno z vlado zadoščalo velikanskim nalogam, ki nas čakajo.“ O poznanjskih Poljakih je rekel dr. Bi-linsky, da so že na potu k pošteni spravi z vlado. Iz ministrskih govorov v pruskem deželnem zboru je dobil prepričanje, da je v merodajnih pruskih krogih pripravljenost, da zadoste tudi upravičenim poljskim zahtevam. Zato poljski poslanci niso zapustili zbornice pred glasovanjem, temveč so tudi s svojimi glasovi odobrili vladne predloge. Poročevalec je vprašal dalje, kako stališče zavzemajo Poljaki napram misli, da bi_ se napravila iz Poljske svobodna država med Nemčijo in Rusijo. Dr. Bilinskv je odgovoril, da je beseda odbojna država zapeljiva, toda prav zato da je treba pozornosti napram njej. Taka nova državna tvorba bi bila nevarna z nemškmdržavnega stališča. Naravna razvoj poljske odbojne države bi vodil k stremljenju po nje življenju. Nasprotno pa bi Poljska, spojena z Avstrijo, imajoč v Nemčiji najzvestejšega zaveznika, ne začenjala ničesar proti Nemčiji, kateri bi bila obenem hvaležna za svoj obstoj.
Slovenska Straža pa kliče nas Slovence in Slovenke, da jo podpiramo. Sezimo po srečkah dobrodelne loterije naše Slovenske Straže ! Srečke se naročajo pri Slov. Straži v Ljubljani.
Ustavljen hrvatski list. Hrvatska vlada je izstavila glavno glasilo starčevičanske stranke prava, „Hrvat.“, radi ogrožanja državnih interesov.
Vpisovanje gojencev na mornariški akademiji. S pričetkom prihodnjega šolskega leta (16. septembra) se bo sprejelo na c. kr. mornariški akademiji 70 gojencev (30 prostorov je popolnoma ali na pol prostih). Vstop se vrši v L, izjemoma tudi v 2. letnik. Za natančne pogoje se izve pri vsaki vojni oblasti.
Vojni kurat Venceslav Jastrobnik piše iz Krakova svojemu prijatelju v Loko: Službo božjo opravljam deloma v vojaški bolnišnici, deloma v kaznilnici; matrike, spovedovanje, delitev sv. zakramentov; imam pravico binirati. Zadnji Čas opravljam dušno pastirstvo zunaj na fortih v ralznih cerkvah, kjer izpovedujem vojake v vsakojakih jezikih. Dela v izobilju. V jednem tednu sem imel skoro vsak dan kratko vojaško pridigo. Pridigujem deloma v nemškem, deloma v bolj slabi poljščini, kratko. Pri vojaidh je sploh vse hitro in kratko. V raznih bolnišnicah je več slovenskih ranjencev, ki: nimajo slovenskega čtiva. Pisal sem na razne strani, toda nič ne dostanem. Našo „Stražo“ sem samo dvakrat dobil. Res čudno! — Moj brat Osvald je v ruskem ujetništvu, brat Ivan, absolviran gimnazijec, pride kmalu v Krakov; postal je že kadet. -2Ča silo sem zdrav, ozebline na nogah, protin, tako da nisem več sposoben za loške hri-
be. Ce bo možno, pridem po VeliM noči na dopust. — Krakov, 16. 3. 1915.
Vojni kurat Marko Sagaj pri pešpolku štev. 7 piše z dne 24. februarja: Predragi! O eni naši zmagi sem ti že poročal, To je bilo dne 12. 2. Dne 21. 2. je bil zopet zmage dan! Naš polk je ujel 4 ruske topove z municijskimi vozovi vred in 2 strojni puški; vrh tega je ujetih nad 500 Rusov. Od jutra do poldne so gromeli to,, o vi in puške! Popoldne pa je bila ta-le slika: požgana vas, tleči tramovi, med hišami, navr-tih in cestah, ob piotili in v jarkih mrliči, nasprotnikovi in naši. Na glavni cesti vrvenje čet in kanonov, ki so hiteli dalje za umikajočim se nasprotnikom. Pobrali so ranjene in spravili na varno, mrliče bo_ pokopala za nami divizija s svojim sanitetnim osobjem. Mi pa še v noči moramo naprej ! Hvala Bogu, zdrav sem še! Danes je padel zopet novi sneg. Pozdrav! — Dne 25. 2. piše: Tvojo karto od 5. 2. danes prejel v hosti, kjer je naše stališče že nekaj dni. Dragi, za nas je bil sedaj najzanimivejši del vojske. Od 30. 1. smo prišli že daleč notri v Galicijo. Nimamo več daleč do železnice. Kar sem videl in doživel v mesecu februarju, tega poprej v dveh mescih nisem doživel. O n!a(ši zmagi dne 21. 2. sem ti pisal včeraj. Nasprotnik trdovratno brani vsako ped zemlje. Vendar nam nasproti nima veliko artilerije. Včeraj je cel dan snežilo, kljub temu je boj trajal do trde noči. Ko nastopi noč, nehajo oboji s streljanjem in počivajo, kolikor se pač da. Slika zjutraj: vse pokrito s snegom, le še bajonetne špice Strle ven, pod belo odejo pa spi u-trujeno moštvo. Pozdrav!
Stotnik Vaupotič ranjen. „G, V.“ poroča: Stotnik 20. domobranskega pešpolka g. E. Vaupotič, ki je bil že lansko leto na severnem bojišču ranjen in je dne 16. marca odšel z maršstotoijo zopet na bojišče, je bil pred nekaterimi dnevi v Karpatih zopet občutno ranjen. Zadel ga je sovražni šrapnel in leži sedaj v neki budimpeštanski bolnišnici;
Štajersko učiteljstvo v vojski. Do konca januarja je bilo od štajerskega učiteljstva vpoklicanih 711 učiteljev v vojaško službo. Od teh pripada 222 slovenskemu in 489 nemškemu delu dežele. To znia^ša 36 odstotkov štajerskih moških učnih moči. 'Od nemških učitelj e v-vo jakov je padlo 14 mož, ranjenih je 34 mož, ujetih 15 mož, 3 se pogrešajo, 11 pa jih je bilo odlikovanih, Dobro bi bilo, ako bi se tudi o slovenskem učiteljstvu zbrali podatki o izgubah in odlikovanjih.
Slovenski podčastniki pozdravljajo. S severnega bojiščai smo dobili dopisnico z naslednjo vsebino: Severno bojišče, dne 28. marca 1915. Velecenjeni! Podpisani podčastniki 87. pešpolka želijo gg. urednikom, vsem znancem, prijateljem in čitateljem čislanih naših listov „Straže“ in „Slovenskega Gospodarja“ veselo in srečno „Alelujo!“ Prisrčne pozdrave! Al. Štuhec, četovodja; Konrad Gologranc, narednik; Josip Gosak, Lovro Vamberger, Josip Slavič, četovodja, Josip Hvalenc, korporal. — (Opomba uredništva*. Vrli slovenski junaki! Vračamo Vam naše čestitke z željo, 'da pridete okinčani z vencem zmage v našo slovensko domovino. Pozdravljeni!)
Skrajno grdo ravnanje. Pod naslovom „Hijene“ priobčuje „Brünner Montagsblatt“ silno težke obdol-žitve brnskega nemškega gospodarskega društva, ki je priredil po celi nemški Moravski zbirko za ranjene vojake, nabrane darove pa naravnost neza,slišno zlorabil. Kmetje iz dežele so n. pr. poslali društvu na tisoče jajc, katere so društveni činitelji po večini odnesli domov, kar pa je ostalo — kakih 6000 jajc --so pustili zgniti. Eden izmed društvenih činiteljev je kupil celo nabrano veliko zalogo ruma in likerjev po kroni za liter, akoravno je bilo blago najmanj štirikrat toliko vredno. Za vojake darovano moko so ponoči spravljali društveni odborniki v svoje sbranine, ravnotako so napravili z vinom, perjem, mastjo itd. Nabrani darovi so bili vredni kakih 120.000 K, toda velik del te vrednosti je zašel v žepe „vrlih nabira-teljev.“ Stviar bodo sedaj preiskalvale vojaške oblasti. Isti list poroča tudi. da goljufavajo [nekateri brasici tovarnarji za sukno vojaško upravo ravno tako, kakor žalostno znani ogrski zločinci. Ena teh tvrJk je hotela vojaštvu 'dobaviti več kakor 100.000 K blaga, ki bi naj bilo stalo 12 K 80 v, katerega prava cena pa je zhašala 2 K 40 v za 1 meter. Vojaška komisija pa je goljufijo Še pravočasno opazila.
Rešilna svetinjica. Kanonik Lang v Kloster-neuburgu opisuje v nekem listu sledečo dogodbico: Ko sem oskrboval v vojnih bolnišnicah v Klosterneu-burgu dušno pastirstvo med ranjenci, sem naletel tudi na vojaka Avgusta Baier, ki mi je pripovedoval, kato je bil ranjen. „[Ob slovesu mi je obesila moja dobila, mati še svetinjico okrog vratu. 'Smejal bi se bil, če bi me ne bila ganila resnost slovesa, kajti bil sem brez vere. Pojoč in vriskajoč sem šel na vojsko z drugimi tovariši, ne da bi bil mislil na Boga, na Marijo ali na svetinjico. Toda uprav ta svetinjica mi je rešila življenje ter zopet povrnila izgubljeno vero. Ko smo stali v strelskih jarlcih in so se vsipale na nas sovražne krogle, me je ena zadela na prsi. Odpnem srajco in vidim, da je krogla priletela uprav na svetinjo, ki jo je na pol prodrla tej v njej ostala. Svetinja je bila skrita; krogla v njej je napravila precejšnjo rano na prsih. Ako bi ne bil imel svetinje Matere božje, bi mi bila svinčenka prsi preboda in jaz bi bil šele na drugem svetu spoznal Boga tako sem pa že zdaj prišel do prepričanja, da je 3og, in da je Mati božja uslišala prošnjo moje matejc.“ Pri teh besedah mi je pomolil Baier svetinjo in kroglo, a nato pa zaklical tovarišem; „Da mi ja nih» ničesar ne črhne čez vero in verstvo v moji navr^nosti ! "
Pridigar in časnikar., Neki pridigar v Ameriki je ob koncu svojega govora pozval navzoče: ^Prijateljsko poživljam vsakega, ki lahko plačuje svoje dolgove, naj vstane.“ In glej čudo! Vsi so vstali, samo eden je obsedel. Ko je potem pridigar prosil, naj vstanejo še isti, ki svojih dolgov ne morejo plačevati, je vstal samo oni mož, ki je poprej edini ostal na svojem sedežu. Videti mn je bilo, da se težko bori z življenjem za svoj obstanek. Pridigar si gaj dalj časa sočutno ogleduje in potem vpraša: „Kako to, prijatelj, da t: edini ne moreš plačevati svojih dolgov?“ In mož je odgovoril: „Gospod, izdajatelj sem časopisa. Vsi tukaj navzoči so naročniki, toda. J.“ Pridigar ga je hitro prekinil s pozivom: „Molimo!“ — Kar je imel revež časnikar na jeziku, pa ni izgovoril,, tega se j)e lahko sleherni poslušalec sam domislil. — To se je baje pripetilo v Ameriki, velja pa tudi za naše razmere . * . Tudi naši öasop'si dostikrat po pravici, tarnajo. Ali si že plačal naročnino za „Stražo“ ? Ali si ji že pridobil kakega novega naročnika?
Pogumna slovenska kmetica. „Kärntner Tagblatt“ poroča:	V torek je prispela v Celovec neka
kmet ea iz Kranjske, ki se vrača — s severnega bojišča. V skrbeli za svojega moža se je napotila vrla žena nedavno na bojno polje, kjer je svojega Janeza tudi srečno našla. Ta se je naravno silno začud i, ko je stop la predenj, obložena a klobasami, prekajenim mesom in drugimi domačimi dobrotami. Vesela, da je našla moža živega in zdravega, se vrača vrla kmetica v domovino.
Vedno še izvoz živil iz Avstrije. „Arbeiterwille“ piše: Na Štajerskem vsega primanjkuje in misliti bi morali, da ni nikakih živil, k?1 se ne bi rabila doma, ampak se vozila iz dežele. Temu pa ni tako. Celi železniški vozovi vozijo jajca izi Spodnje Štajerske v Nemčijo! Ali imamo morda preveč jajc v deželi? Ali kaj dob mo za nadomest lo? (Sladkor vozijo še vedno v takih množinah v Trst, da je celo dvomljivo, da ga tam tol ko porabijo — če vendar se še vedno ne izvaža sladkor v inozemstvo in mogoče celo, kakor v začetku vo:ske, dobijo sovražniki to izborno živilo, ki ga Avstrijcem sladkorni kartelisti zadržavajo z brez vsakega vzroka povišanimi cenami.
Gospodinjska šola v Št. Juriju oh juž. žel. Deželni stavbeni urad razpisuje stavbena in druga dela za zgradbo slovenske gospodinjske šole v St. Juriju ob juž. žel, do 17. aprila
Prodajanje in kupovanje cekinov. Finančno ministrstvo je, sklicuje se na cesarsko naredbo z dne
10.	oktobra 1, I,, drž. zale. št. 274, odredilo, da je prepovedano 'prodajati in kupovati avstrijske cekina za, več kakor je njih imenska vrednost. Kdor prodaja ali kupuje cekine za več kakor je njih imenska vrednost, bo kaznovan z globo do 5000 kron ali pa z zaporom do šestih mesecev.
Prepoved uporabe krompirja in moke pri izdelovanju mila. Trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo, da je prepovedana uporaba, krompirja in moke v-sake vrste pri izdelovanju mila. Prestopke zoper to naredbo bodo kaznovale politične oblasti z denarnimi globami ali z zaporom. Politična oblast tudi lahko odtegne obrtno pravico. Naredba je stopila v veljavo s 1. aprilom.
Važno za čevljarje ua deželi. Vojno-oskrbovalni urad avstrijskega vojnega ministrstva naznanja, da nakupuje na roko izdelane gorske čevlje. Taki čevlji se lahko za vojaštvo še nadalje izdelujejo. Čevljarje na deželi se poziva, naj sodelujejo pri izdelovanju takih čevljev za vojaštvo in naj naznanijo svoje ponudbe štajerski podružnici e, kr. voj n o-oskrbo v al neg a tirada v Gradcu, Sporgasse 29. Prekupci s čevlji so popolnoma izključeni,. V poštev, pridejo pri teh vojaških nabavah edinole tisti čevlji, M so izdelani na roko in odgovarjajo današnjim cenam, usnja in se ponudijo za primerno sprejemljivo ceno. Čevljarske zadruge se opozarja, da naj izdelavo gorskih čevljev med svojimi člani primerno organizirajo in posameznike o_ pozorijo na to, za čevljarsko obrt važno zadevo. Čevlji morajo biti, z roko šiti, iz boljšega kravjega usnja, notranji podplati morajo biti' nepremočljivi, zunanji pa iz najboljše tvarine. Robovi podplatov in pet morajo biti dobro okovani s š;rokimi žeblji. Velikost čevljev naj bo št, 43 do 47, Poslano blago se takoj plača v gotovini, kakor hitro se je spoznalo, da so Čevlji brez napak.
Steklo se podraži. Živeža, avstrijskih tovarnarjev stekla je sklenila, da radi povišanja cen surovin poviša ceno za vse steklene izdelke za, 10 odstotkov.
Spirit se zopet podražil. Družba avstrijskih tovarnarjev špirita je z novim letom 1915 podražila špirit za 10%'. Sedaj je družba 'špirit znova podražila za 20 K pri hi.
Kalijevo ličje za cepljenje in privezovanje trtnega mladja je skoro popolnoma pošlo, ker se vsled vojne ne more uvažati, tudi podražilo se je tako, da stane 1 kg že do 2 K 50 v. Pri cepljenju se prav lahko pogreša rafija, ker z debelim bombažem vežemo skoraj še lažje in bolje.
Gosto ozimno je treba prebranati. Ozimna, Ki je bila posejana jeseni bolj zgodaj in v dobro zemljo, je btos zelo gosta. Tako ozimno, posebno rž in pšenico je treba sedaj z brano malo prevlačili. Vzeti se mora brana, ki ima krajše zobe. Branati se sme le tedaj, če je njiva suha. Cas za brananje je do srede aprila. Brananje ječmena se ne priporoča.
Vsem prejemnikom modre galice, perocida in žvepla. Na poulägi izjemnega tarda 12 b lokalnega tarifa c. kr. državnih železnic in dodatka Pos. 411 lokalnega tarifa c. kr. priv, južne železnice lahko prosijo, kakor piše „Kmetovalec“, prejemniki modre galice in žvepla pri ravnateljstvu c. kr. državnih žeie-zgic v Trstu, ali (če se nahajajo prejemniki ob postajali južne železnice) pri ravnateljstvu c. kr. priv. južne železnice na Dunaju (K. k, priv. Siidbahn-Gesell-sehaft, Kommerzielle Direktion, Wien) za povračilo polovico plačane voznine. Ravno tako lahko prosijo prejemniki perocida na podlagi objav vi štev. 11 na-redbenega lista za železnice in paroplovstvo z dne
30.	januarja 1915 pod tekočo štev. 151, stran 177 pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Trstu za 50-odstotno povračilo voznine ; tudi c, kr. priv. južna železnica je dovolila lenako reklamacijo na podlagi objav v štev, 23 naredbenega lista za železnice m paroplovstvo z dne 27, februarja 1915 pod tekočo štev. 171. Prošnjam je priložiti vozni list'. Na notranji strani voznega lista se mora nahajati kratko • otrdilo bližnje podružnice c, kr. kmetijske družbe naslednje vsebine:
„Podpisana podružnica c. kr. kmetijske družbe potrjuje s tem, da se je vsa na sprednji strani tega voznega lista navedena množina modre galice (žvepla, perocida) porabila izključno le v pokončevanje peronospore.“
Koder ni podružnice, lahko to potrdi tudi kako drugo kmetijsko društvo, županstvo, kak OKrajni za-stop ali odbor. Prošnje naj bodo po možnosti 'kratke, in naj se glase približno tako-le:
Ravnateljstvu c. kr. drž, železnic
v, Trstu.
Podpisani prosim na podlagi izjemnega tarifa 12 b lokalnega tarifa c. kr. državnih železnic za povračilo 50 odstotkov voznine od pošiljatve modre galice z dne	., za katero sem plačal
K . . . celotne voznine.
Prilagam tozadevni vozni list, iz Katerega je tudi razvidno, da se je porabila vsa prejeta množina izključno le v pokončevanje peronospore.
V: . . ., dne . . .
Podpis.
Prošnje je vložiti od prejemnikov pošiijatev samih, in sicer najKasneje tri mesce po poteku koledarskega leta, v katerem se je prejem zvršil. Vinogradniki naj se teh navedenih ugodnosti poslužijo v polni meri, ker utegnejo tako dobiti nazaj vsaj del ogromnih stroškov, ki jih itak komaj zmagujejo. ^
Kako se pripravi perocid za škropljenje proti peronospori? Radi pomanjkanja) bakrene galice bomo letos navezani škropiti vinograde z drugimi sredstvi. Pred vsem se priporoča perocid. Pripravljanje perocidove zmesi je približno enako, kakor priprava znane modre galice. Perocid se nekoliko težje topi v vodi, kakor modra galica, Zato ga moramo dejati že raztapljati na predvečer tistega dne, ko mislimo škropiti. Stehtano množino perocida (n. pr. 3 kg na 100 1 vode) vsujemo v platneno vrečico in jo obešeno potopimo v posodo z vodo. Med raztapljanjem je treba to vrečico večkrat potresti. Ne smemo pa vsebine stiskati z rokami, sicer se sprime v kepe in se še težje raztopi. K perocidovi raztopnini vzamemo sveže ugašeno apno v prahu, ki se dobi, ako živo apno polagoma škropimo z vodo, dokler ne razpade v prali. Za vsak kilogram v 100 1 vode raztopljenega perocida vzamemo 2714 dkg ugašenega) apna v prahu. Na 2 kg perocida pride tedaj 55 dkg in na 3 kg 82% dkg apna. Natančno odtehtano apno se s .par žlicami vode zamesi V gost močnik in sicer na 'dnu tiste posode, kjer nameravamo imeti perocidove raztopnino pripravljeno za škropljenje. Ko smo tako pripravili še tudi apno, vlijemo polagoma perocidovo raztopnino v tisto posodo, kjer imlamo apno in s kako palico mešamo. Ko nazadnje še nekoliko časa mešamo, je raztopnina gotova za rabo. Na opisani način pripravljena raztopnina je potem uporabna mesece in mesece, ne da bi se kaj pokvarila. Navadno rabimo 3% perocidovo raztopnino (na 100 1 vo'đe 3 kg perocida); pa tudi z 2'% so dosegli najboljše uspehe. Perocid je po 40 K 100 Kg. Dobilo se ga bo pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, ali pa pri vajši kmetijski podružnici. C. kr. Kmetijsko-kemično poskuševališče v Gorici je izdalo brošurico „Perocid, nov preparat za zatiranje trtne peronospore.“ To zanimivo brošurico dobite lahko — brezplačno.
Poštne pošiljatve za ujetnike v Rusiji. Dovoljeno je pošiljati avstrijskim vojakom, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu, poštne zaboje in sicer le čez Ru-muni'č. Teža posamezne poštne pošiljatve ne sme pa znašati več kakor 5 kg. Za poštne pošiljatve avstrijskim vojakom, v ruskem ujetništvu ne prevzame poštna uprava nobene odgovornosti.
Promet s poštnimi nakaznicami z Italijo. Promet s poštnimi nakaznicami med Avstrijo in Italijo, ki je bil, kakor smo pred kratkem poročali, zaradi sleparstev ustavljen, bo v najbližjem času zopet dovoljen. Poštna uprava, bo potrebno ukrenila, da bodo v bodoče onemogočene vse tozadevne sleparske špekulacije.
Goska za 60 K. V Sarajevu je bila na perutninskem sejmu v soboto, dne 27. marca, prodana gos-ipa, ki je tehtala 12 kilogramov. Kupec je plačal za njo 60 K.
Bogat sardelni lov. Na ribjem trgu v Reki je vsak dan izredno veliko rib, večinoma malih sardel, ki so po 24 do 32 v 1 kg. Preteklo soboto so bile
sardelice celo po 8 v 1 kg. To je prava sreča za široke ljudske mase, ki si lahko do sita privoščijo priljubljeno brano. Rečanke pravijo: Dokler imamo ribice, se ne bojimo lakote!
Mesec april bo po stoletnem koledarju jako neugoden. Od 1. do 5. dež in hladno vreme, od 6, do 10. toplo, 11. silen dež, od 12, do 16. spremenljivo, od 16. do 18. mrzlo, od 19. do 22. lepo, zadnji teden povečini deževen.
Velika železniška nesreča na Zg. Štajerskem.
Po noči od nedelje na pondeljek, 'dne 29. marca se je ob %1. uri zjutraj med postajama Admont in Frauenberg na Gornjem Štajerskem pripetila velika železniška nesreča. Lokomotiva se je prekucnila čez visoki nasip. Vlakovodja Pirker in kurjač Strallegger sta mrtva, od potnikov ni nihče ranjen.
Galiških beguncev je na Štajerskem sedaj krog 30.000; od teh je 14.000 ljudi v znanem begunskem taborišču pri Lipnici.
Kolera na Ogrskem. Od 8. do 14. marca se je nhj Ogrskem pojavilo 7 slučajev azijatske kolere. Pet oseb je umrlo. Med bolniki je bilo 6 domačinov in en ruski ujetnik.
* Smrt stoletne starke v Zagrebu. Dne 67, marca so v Zagrebu pokopali najstarejšo ženo v mestu, Katarino Malis,. Rojena je bila 15, februarja 1815, torej stara nad 100 let. B la je vdova zagrebškega lekarnarja Matisa, ki je za časa madžarske revolucije leta 1848 šel s hrvatskimi četami na bojišče ter v boju slavno padel.
Maribor. Draginja postaja dan za. dnevom ob-čutnejša. Poleg visokih cen moke imamo v Mariboru tudi že neprimerno visoke mesne cene. Mesarji, ki so mnenja, da cene mes'u ne bodo šle več kvišku, se motijo, Ž njimi vred pa se moti tudi občinstvo. Dne 27. marca je n. pr, stal kilogram boljšega mesa (prša) že 5 K, Danes je vsak mesar prisiljen iti s cenami! kvišku, ker so cene govedi v primeri s cenami pred vojsko naravnost neprimerne. Poleg tega pa mora mesar še biti pravzaprav vesel, ako na trgu sploh dobi km ko živinče, ker večino živine navadno pokupi ali rekvirira vojaški erar,
Maribor. V bolnišnici deželnobrambovske vojašnice je v sredo zjutraj umrl Simon Kvas, novinec 26. deželnobrambovskega polka. Podlegel je težki bolezni.
Maribor. Umrla je Apolonija Kocbek, doma od Sv. Antona v Slov. gor. Rajna je bila dolga leta priklenjena na bolniško postelj. Bila je do zadnjega potrpežljivo udana v svojo usodo. Na zadnji poti na pokopališče v Pobrežju so jo spremljale Marijine dru-žabnice in precej občinstva. N. p. v m.!
Maribor. V soboto, dne 27. marca, se je preko Pragerskega pripeljalo v Maribor z bolniškim vlakom 150 ranjencev z Karpatov, Med ranjenci je bilo 30 težko poškodovanih, katerim so odrezali noge ali roke. Tudi 10 ranjenih Rusov je bilo zraven.
Maribor. V ruskem ujetništvu se nahaja nad-poročnik-zrakoplovec Anton 'Morocutti, sin vpokojene-ga višjesodnega svetnika Morocuttija v Mariboru. — Dne 1. februarja je Morocutti odplul z zrakoplovom iz Przemysla- Na poletu se mu je pokvaril stroj in se je moral spustiti v! sredini sovražnih čet na zemljo. Ko je Morocutti s tovarišem Wanekom sežgal ta, zrakoplov, se mu je posrečilo, da se je celih 22 dni izogibal pred sovražnikom. Ko sta Wanek in Morocutti skušala priti k našim Četam, so ju Rusi ujeli in odpeljali v ujetništvo. Od tam je sedaj Morocutti pisal svojemu očetu.
Maribor. Pekovski mojster Duma na Tegetthoffovi cesti, ki je bil prideljen vojaškim pekom na bojišču, je umrl na tifusu. Najpoprej je bil na Ogrskem, potem je prišel v Slavonijo, kjer je meseca januarja podlegel kužni bolezni,
Maribor. Zdravnik dr. Fridrich je bil pred nekaterimi dnevi vpoklican kot vojaški zdravnik v Bukovino. Dr, Fridrich je bil od začetka vojske zdravnik v mariborski vojaški bolnišnici.
Studenci pri Mariboru. V naši občini so nastale razne kužne bolezni. V raznih hišah se je pojavil legar, Škrlatica, otrpnjenje tilnika, davica i. t. d.
Fram. Kmečka hranilnica in posojilnica v Framu je imela na Cvetno nedeljo občni zbor, ki je poka-zal lepe uspehe. Prometa je imela lani 176,000 K, u,-dov 118, čistega dobička 2000 KI odvišnega denarja
13.000	K.
* Sv. Lovrenc na Drav. polju. Od prve polovice novembra ni bilo glasu o našem organistu Iv. Pi-šlar. Zdaj je častita! g. župniku in želel vesele velikonočne praznike iz mesta Išim, gubernija T oboi skaja v Sibiriji, Piše, da je po hudi bolezni zdaj zopet zdrav, — Iz ruskega ujetništva se je tudi oglasil naš rojak jurist g. Franc Rodošek, rez. poročnik; ujet je bil decembra, je zdrav in živi v mestu Murom Vladi-lyrskaja vzhodno od Moskve s 12.874 prebivalci, kjer je tudi realna in ženska gimnazija. Mesto slovi po svoji žitni trgovini in tvornicami za tkanine. — Stavba barak za ruske ujetnike napreduje. Zaposlenih je krog 300 delavcev, tudi takih iz Gor. Avstrijskega, Koroške in Kranjske. Barake za moštvo, ki bo stražilo, so že skoro gotove. Prvotno se je mislilo postaviti 108 barak, zdaj se jih misli do 309 za do 70.000 ujetnikov.
Ponikva ob južni železnici. Z noči od 20. na 21. marca so uzmoviči vlomili vj trgovino g. A. -Ošlaka sredi vasi,, tik Slomškovega oreha.. Odnesli so raznovrstnega blaga in denarja za 830 K. Ker je bila prodajalna zjutraj v prvem svitu že napol odprta, a brez luči in brez zaposlencev, je mimoidoči občinski sluga A. Petek Ošlakove uslužbence poklical iz postelje in vprašal, zakaj so vrata v trgovino napol odprta. Ošlakov! uslužbenci so na poškodovanih ključavnicah in na razmetanem blagu v prodajalni takoj spoznali, da so imeli čez noč na nedeljo v prodajalni nepoklicane goste. Poklicana c. kr. orožnika orožniške postaje na Ponikvi, g. nadstražnik Andrej Gril in g. nadstražnik Alojz,j Muršič sta hitro vse potrebno ukrenila, da se tatje izsledijo. In glej ga spaka! Okoli 10, ure dopoldne, ko so ljudje v cerkev in iz cerkve prihajali, je g. Muršič že prititral iz pet do šest kilometrov- oddaljene postaje Grobelno dva, okoli dvajset let stara uz-moviča z ukradenim blagom Orožništvu, posebno pa e, kr. nadstražniku, je občinstvo čestitalo. Drzna uz-moviča pa bosta za tatvino prejela svdje plačilo pri e. kr. vojnem sodišču v Gradcu,
Dobrna. Hotel „Union“ na Dobrni je prevzela tukajšna trgovka gospa Pavla Žaga žen.
Goriljigrad. V Bočni pri Gornjemgradu je bil na pretečeno cvetno soboto zvečer že drugi požar, katerega je zanetila zopet zločinska) roka. Začelo je goreti v kozolcu posestnika in gostilničarja g. Anton Žmavca. Domači požarni brambi se je pod spretnim vodstvom njenega načelnika g. josipa Štiglic posrečilo, ogenj naglo omejiti. Pogorel je sicer kozolec do tal, a ohranila so se vsa sosednja poslopja, ki stoje samo 2 do 5 m cd pogorišča;. Vse je delalo s podvojenimi močmi, da se je ukrotila grozeča nevarnost'. — Priznanje zaslužita za svojo naglo pripravljenost obe sosednji gasilni društvi: iz Smartna ob Dreti in gornjegrajska. Hvala iskrena!
St. Janž na Vinski gori. Že skoraj štiri leta so minula, kar smo imeli pri nas občinske volitve. Naša stranka je zmagala sijajno na celi črti, a nasprotniki so vložili priziv in. volitve so bile razveljavljene. Vršila se je nova volitev, naša zmaga je bila še sijajnej-ša, toda nasprotniki še niso mirovali. Vendar pa je bila zadnja volitev potrjena in priziv nasprotnikov odklonjen in tako smo imeli v četrtek dne 18, marca vo-Ptev žuoana. Bil je izvoljen enoglasno vrl posestnik Marko Kroflič, katerega čaka sedaj težavna naloga, da naredi v občini red, Hvala Bogu, da imamo sedaj v občini mir, kajti razen nekaterih nemirnežev, za katero se pa nihče ne zmeni, so vsi na naši strani. Bog daj, da bi zavladal skoraj v celi občini en duh, namreč duh miru in ljubezni do bližnjega. Novoizvoljenemu županu pa želimo vsi iz srca, da bi dolgo, dolgo let deloval na tem mestu v prid in blagor cele občine.
Zgodovinskemu društvu v Mariboru sta darovali po 10 K posojilnici v Makolah in v Vojniku. Iskrena hvala tem in v v-spodbudo drugim!
* „Novi majnik.“ Tako so imenujejo nove šmarnice za leto 1915. Spisal jih je preß. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv. Venčeslu na Štajerskem. Knjiga obsega 32 krasnih premišljen vanj za mesec maj o Mariji, Kraljici src. Posebno lepa, zanimiva in ßisto nova bodo za Marijine častilce premišljevanja o Mariji, Kraljici zmag, kjer g. pisatelj opisuje grozne boje pekla in antikrista zoper sv. Cerkev in Marijino kraljestvo pred koncem sveta ter končno zmago Marijino nad vsemi sovražniki. Po premišljevanjih še sledijo mašne, spovedne in obhajilne molitve ter raznovrstne molitve k materi božji in za popoldansko službo božjo. Te šmarnice so torej pravzaprav popolen molitvenik. Stanejo na v platno vezane z rudeßo obrezo 1 K 60 v., po pošti 10 vinarjev več. Naročajo se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Najmanj dela in stroškov je, ako se pošlje znesek 1 K 70 v po nakaznici naprej.
*	Naročajte srečke Slovenske Straže! Srečka stane samo 1 K. Vrednost dobitkov 20.000 K. Srečke se 'dobijo v trafikah in trgovinah. — Ne zabite naše domovine !
*	Blagoslovljene velikonočne praznike želimo vsem prijateljem in naročnikom. Vstali Kristus naj prinese človeštvu zopet mirne čase!
Zadnja poročila došla v peteh dne Z. oprila.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 1. aprila.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Severno bojišče.
V	Izhodnih Beskidih (huklansko ozemlje) je sovražnik v dolini reke Laborce poskusil več ponočnih riapadov, ki pa so bili odbiti.
V	prostoru med lupkovim sedlom in U* ž o k o m se vršiijo boji za številne višinske važne postojanke.
Na fronti v južno-izhodni Galiciji ni bilo posebnih dogodkov.
Pri mestu Inoylodz ob Pilići (izhodno od mesta Tomašov) na Ruskjo-Poljskem so moč-
ni ruski oddelki v zgodnjih jutranjih' urah napadli naše Čete. Naši so pustili Ruse, da so prodrli do trdnih ovir (žičnatih ograj itd.), potem pa so jih vrgli pod velikimi izgubami nazJaj.
Južno bojišče.
Na južnem bojišču nobene spremembe.
Srbi so dne 31. marca popoldne obstreljevali našo odprto mesto Oršova; naši pa so kot odgovor nato bombardirali Belgrad..
Deset milijonov vojne kt ntri-bueije Przemyslu.
Rusi so naložili guberniji Przemysl 10,000.000 rubljev vojne kontribucije. (V mirnem času je veljal 1 rubelj v Avstriji 2 K 53 v, sedaj pa se računi pri nas rubelj samo po 1 K 82 v.) Po Veliki noči bo gubernija Przemysl razdeljena v šest okrajev. Przemysl z okolico je četrta ruska gubernija iv Galiciji,
96.000 Kusov ujeli
Kakor razglaša avstrijski generalni* štab dne 81. marca, so naše čete meseca marca skupno ujele 183 ruskih Častnikov in 39.942 mož. Nemci pa so med tem časom ujeli 35.860 Rusov.
Obleganje Osovio.
Pariz, 1. aprila.
Listu „DaTy Mail“ se o obleganju trdnjave O-sovice poroča: Nemci oblegajo rusko trdnjavo Osovi-ce že 36 dni. Trdnjavo obstreljuje^ visak dan. Število ranjencev v mestu je veliko. Življenje v oblegani trdnjavi je kljub obleganju kakor po navadi.
Nasi zrakoplovi o ad Cetinjem.
Berolin, 1. aprila.
Dne Sl. marca so vrgli naši zrakoplovci več bomb na mesto Get nje, osob'to na, grad črnogorskega kralja Nikite, Bombe so grad močno poškodovale.
Odločitev se bliža?
Da se na zapadnem bojišču bliža odločitev, smo že tolikokrat slišali, da takim poročilom ne verjamemo več. Vendar objavljamo, kar drugi p šejo. Poročevalec londonske „Times“ polkovnik Riepington je mnenja, da bodo Nemci na zapadnem bojišču začeli kmalu napadalno postopati. Ni izključeno, da se bo Nemcem posrečilo predreti Irancosko-angjleško bojno črto med Oise in Arras v smeri proti Amienša, Nemci merijo na mesto Calais, ki bi jim bilo mnogo važnejše opirališče za podmorsko brodovje nego Ostende in Zeebriigge.
Rumunija brezpogojno nepristranska.
Kodanj, 1. aprila.
Rumunski poslanik v Londonu, ki se je vrnil s svojega potovanja iz Bukarešte, se je izjavil napram zastopniku angleškega lista „Morningpost“, da bo ostala Rumunija tudi v bodoče brezpogojno nepristranska in da bo vs-trajala pri tem, dase glede posest nega stanja na Balkanu ničesar ne iz-premeni.
^enizdos proti sedanji grški
vladi.
Bivši ministrski predsednik Venizelos se je nenadoma vrnil v Atene ter začel nastopati proti sedar njemu vladnemu sistemu, ki odklanja aktivno soudeležbo pri akcijah trosporazuma. V pondeljek, dne 29. marca, zvečer je povabil svoje pristaše v svoje stanovanje ter imel nanje nagovor, v katerem je rekel med drugim: 'Presenečen sem radi priprav, ki jih je ukrenila policija ob mojem povratku v Atene. Ali sem hudodelec, ali mož, ki je pet let vladal Grško in ki bo morda že jutri zopet imel državno krmilo v rokah ? ! Akb bi bil hotel, bi se bil lahko že zdavna dal proglasiti za diktatorja. Vprašam, ali še nadalje varujem taktnost, dočim drugi postopajo baš nasprotno. Protestiram odločno proti komunikeju sedanje vlade. Med vrstami namigava ta komunike, da: sem jaz hotel odstraniti gotove nevarnosti, ki groze ’državi, in dati gotove kompenzacije. Izjavljam: Nihče ni profil Grške za teritorijalne kompenzacije, trojni sporazum je samo želel, naj Grška ne vztraja na stališču, da bi dosledno odklanjala vsako teritorijalno koncesijo na-pram Srbiji in Bolgariji. Z eno divizijo in z vojno mornarico, ki sem jo hotel dati na razpolago trojnemu sporazumu, sem nameravat samo povečati posest Grške. Pravijo:	Ako bi se naše brodovje udeležilo
akcije proti Dardanelam, bi lahko daines objokovali izgubo marsikatere ladje. Jaz pa pravim: Država ne troši vsako leto 30 milijonov drahem samo v to, da bi se teh laidi] nè moglo rabiti.
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 47:
Mj o š t v o:
Pri imenih brez označbe ali mrtev, ali ujet, se gre za ranjence.
Körblen Jožef, nadomestni rezervist; Koren Janez, štabni narednik v rezervi; Koser Stefan, nadomestni rezervist; Kos-ten-bauer Prane, četovodja, mrtev; Kocbek Ljudovik, pešec t rez.; Kožuh Janez, Bajtar, mrtev; Kraner Jožef, rezervist, mrtev; Kraser Avgust, rezervist; Kren Avguštin, nadomestni rezerv.; Krois Matija, nadomestni rezervist); Krovatin jJožed, rezervist;
Labes (Adolf, nadomestni rezervist; Lakner Jožef, nadom, rezervist, mrtev; Lädier Prane, pešec v rezervi, iz Badgonel mrtev; Lampreht Lrnest, pešec v rezervi; Lascak Ldvard, pešec v rezervi; Lasat Jožef, nadomestni rezervist, mrtev; Leber Franc, štabni narednik v rezervi, mrtev; Leitgeb Janez, titul, korporal; Lenz Janez, nadoZmestni rezervist;. Lepentk Franc, pešec v rezervi; List Jožef, nadomestni rezervist; Lotner Jos., irajtar; Lorenčič Mihael, nadomestni rezervist; Lukas Anton, nadomestni rezervist; Lukas Jožef, četovodja v rezervi, mrtev; Luttenberger Franc, nadomestni rezervist;
Maček Janez II, pešec; Macher Janez, nadomestni rezervist; Mader Franc, nadomestni rezervist; Maier Franc, jtitular-ni Irajtar; Maier Franc, .četovodja v rezervi; Mam Franc, pešec v rezervi; Mandl Jožef, pešec v rezervi; Matzer Avguštin, pešec-v rezervi; Mayer Anton, pešec fv rezervi, titulami irajtar; Mayer Bogomir, pešec; Mechia Ernest, nadomestni rezervist; Melcher Avguštin, pešec; Mesarič Franc, pešec; Mika Peter, pešec; Moder Franc, nadomestni rezervist; Mohorič Anton, nadomestni rezervist; Moritsch Martin, nadomestni! rezervist; K. Mörth, pešec v rezervi, mrtev; Motalu Mihael, pešec v rezervi; Muhri Alojzij, pešec v rezervi; Muršec Rudoli„ pešec iz marib. okolice, Imrtev; Muska-rdin An,ton, nadomestni rezervist; Jožef Muster, titulami frajtar; Muster Valentin, nadomestni rezerv.;
Nerat Franc, pešec v rezervi; Neumeister Alojzij, pešec v rezervi; Neuvvirth Jožef, nadomestni rezervist ;
Obenaus Janez, nadomestni rezervist; Obenaus Karl, pešec v rezervi; Ogrizek Janez, stotnijski trobentač v rezervi, iz Žableka, mrtev; Otter Franc, titulami frajtar; Ozimič Jakob, nadomestni rezervist ;
Pain Janez, pešec v rezervi; Panzera, Franc, pešec v rezervi, mrtev; Pausch Jožef, pešec v rezervi; Penitz Albert, pešec v rezervi; Perko Jožef, titulami frajtar;; Pernat Anton, pešec v rezervi; Petek Maksimilijan, pešeq v rezervi; Peyerl Leopold, korporal v rezervi, mrtev; Pfeifer Roman, pešec v rezervi; Pfingstl Ferdinand, pešec v rezervi; Pichler Franc, pešec v rezervi, mrtev; Pichler Henrik, nadomestni rezervist; Pin Janez, nadomestni rezervist; Platzer Leopold, četovodja v rezervi; Pliberšek Janez, pešec v rezervi; .Pliberšek) Peter, pešec v rezervi; Pock Peter, pešec v rezervi; Podbrscek Jožef, nadomest-ni rezervist; Pollhamer Anton, nadomestni rezervist; Pölz Ant., pešec v rezervi; Polc Henrik, titulami korporal iz Sodnevesi, mrtev; Polzi Jožef, korporal v rezervi; Pranger Benedikt, nadomestni rezervist; Prassi Janez, nadomestni rezervist; Pratter Vinko, stotnijski trobentač v rezervi; Prešel Kvidon, pešec, mr tev; Pristavnik Anton, pešec v rezervi; Promitzer Jožef, nadomestni rezervist; Priikler Jakob, titulami frajtar; Pucher Ant., titulami korporal;' Puchleitner Florijan, titulami frajtar;, Puk-lič Jakob, pešec v rezervi; Pungartnik Konrad, titulami četovodja; Puntigam Friderik, nadomestni rezervist iz Radgone, mrtev; Pušelc Peter, nadomestni rezervist);
Rahel Franc, nadomestni ,rezervdst, mrtev; Rachol7 Ant., nadomestni rezervist; Raffler Anton, nadomestni rezervist, mrtev; Raffler Jožef, nadomestni rezervist; Bauch Franc L, korporal v^ rezervi; Rauch Janez, korporal v rezervi; Rauch Mih., titulami frajtar; Rečnik Franc, pešec v rezervi; Reicher Franc, pešec v rezervi; Reininger Franc, nadomestni rezervist; Renko Anton, titulami četovodja v rezervi; Repnik Franc, nadomestni rezervist; Resch Franc, nadomestni rezervist; Resch Jožef, tit. Irajtar; Resch Simon, pešec v rezervi; Rlndler Karol, korporal v rezervi; Robert Avguštin, pešec v rezervi; Ronegg jDanijel, nadomestni rezervist; Rossmann Janez, nadomestni rezervist; Rovis Anton, nadomestni rezervist; Rumpler Franc, nadomestni rezervist; Rumpf Friderik, pešec, mrtev;
Sauer Janez, rezervist, mrtev; Sauer Janez, korporal v rezervi; Schandl Jožef, nadomestni rezervist; Schellauf Alojzij, stotoijasM tambur v rezervi; Scherr Ahion, titulami frajtar; Schibrat Jahiez, nadomestni rezervist; Schicker Jožef, nadomestni rezervist; Schlamberger Janez, pešec v rezervi, doma iz Bohove, mrtev; Schleich Mihael, pešec v rezervi; Schnabl Ernst, pešec v rezervi; Schnalzer Franc, nadomestni rezervist; Viktor Schneeberger, pešec v rezervi; Schrumpf Anton, pešec v rezervi, mrtev; Schummer Ernest, pešec; Schwarz Florijan, korporal v rezervi; Schwarz Jakob, pešec v- rezervi, iz Maribora, mrt.; Schweigier Jožef, stotnijski trobentač v rezervi;. Scomersich Jožef, nadomestni rezervist; Sedenič Janez, nadomestni rezervist; Sailer Janez, pešec v rezervi; Senekovič Janez, pešec v rezervi; Seršič Marijan, nadomestni rezervist; Simonič Franc, nadomestni rezervist; Sininc Franc, nadomestni rezervist iz Maribora, im’tev; Sirk Anton, nadomestni rezervist; Sirk Janez, nadomestni rezervist; Skerbiš Matevž, pešec; Šmogavec Anton, pešec v rezervi; Standeker Karol, pešec v rezervi; Stani Janez, nadomestni rezervist; Stegne 'Ignacij, titulami frajtar; Stein-berger Julij, enoletni prostovoljec, titulami korporal; Steiner Jožef, titulami frajtar; Stessi Franc, titulami frajtar; Strmšek Peter, nadomestni rezervist: Strohmaier Jožef, frajtar; Suppan Janez, pešec v rezervi;
Tackner Alojzij, četovodja v rezervi; iTackern Rihard F., pešec v rezervi; Tanetti Jakob, nadomestni rezervist; Tegel G., titulami četovodja iz Radgone, mrtev; Temei Franc, nadomestni rezervist; Teschi Janez, nadomestni rezervist; Treitler Martin, pešec v rezervi; Tremel Maksimilijan, pešec v rezervi; F, Trepp, pešec v rezervi; Trstenjak Matija, pešec;
Valenčak Henrik, pešec v rezervi; Verbek Jernej, pešec v rezervi; Vidan Janez, nadomestni rezervist; Visočnik Jakob, nadomestni rezervist; Vollmaier Ljudovik, pešec; Voflmaier Aleksander, nadomestni rezervist iz Selnice ob Dravi, mrtev;
Wagner Franc, pešec v rezervi; Weber Franc, titulami frajtar; Weiler Friderik, titulami frajtar; Weiss Franc, titular-ni frajtar, mrtev; Weiss Alojzij, nadomestni rezervist, mrtev; Werther Roman, pešec v rezervi; Wieser Avguštin, nadomestni rezervist; Wieser Matija, titulami četovodja; Windisch Franc, nadomestni rezervist; Winkler Alojzij, pešec v rezervi; Witzmaa Janez, nadomestni rezervist; Wohlgemuth Franc, nadomestni rezervist; Worm Hugon, pešec v rezervi; Wraber Anton, nadom, rezervist; Wruss Anton, tit. četovodja;
Zach Jožef, pešec v rezervi; Zania Janez, nadomestni rezervist; Zei Alojzij, nadomestni rezervist; Zemljič Rudolf, nadomestni rezervist; Zenz Karol, nadomestni rezervist; Ztmic J„ korporal v rezervi; Zindarko Jakob, pešec; Zof! Valentin, nadomestni rezervist; Zöhrer Franc, pešec v rezervi ; Zotter Janez, pešec v rezervi, mrtev.
Pešpolk štev. 87:
Kosi Anton, pešec, ranjen.
Pešpolk štev. 17:
Stepišnik Peter, nadomestni rezervist, Slovenjgradec, v raškem ujetništvu v mestu Bogučar.
Pešpolk štev. 27:
Šket Mihael, iz Maribora, ranjen in ujet.
Lovski bataljon štev. 7:
Brilej Martin, -lovec, okolica Celja, mrtev; OpreSnF Pr., lovec, Brežice, mrtev.
Velite zaloga n?, aastl. »raiK in M pa ¥sa&i ssbL
Tudi aa obroke. - Ilusir. eenik
zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Mklasta reinont.-ura K 3 60 Pristna srebrna ura K 7' Original omega ura K 24 Kuhinjska ura	K	10
Budilka niklasta K Poročni prstani	K	2
Srebra® verižica K 2 Večletno jamstvo.
Mas!. Bieiinger
Ilieoi Felreiacli
ups? in oönlar
Uli OH, Eosposba bLZ6
Kupejem zlatnino In srebro.
Sedlarska
okt
v večjem kraju na Sp.
Štajerskem, dobro upe-Ijana, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji odda. Vpraša se v upravništvu > Straže«.
Naročajte in razširjajte „Stražo4* !
Učenec
se takoj sprejme v ti-karni sv. Cirila v Mariboru. — Zahteva se dva razreda gimnazije realke ali učiteljišča, ali pa tri razrede meščanske šole.
a is vi «j ariajavfcS naulovt Cirilov» “UöBs®soaa! !” tiskani« MariSjor t.i
Traoiina tishame si. Cirili
Maribor, s lastni hiši I,oralte esiti it i
Čekovni raEoo c. kr. poltat hranilnlse St. 25.010 :.! Interarban tsiofoa 14. 113
Priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk , kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvanih is belih, v vseh velikostih^ trgovskih knjig, noticov,
škatljah, razglednic itd. Svete podobe (malet velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, molski, svetinjice, äkapulirjL Štambilje za urade in dr.
Ork estrioli za godbo
se zaradi opustitve obrti proda zelo poceni. Tržaška cesta štev. 86, Maribor.
Velika svofca denarja
89 zamore sakljsèiti vsakomur, ki p? st-ne naš naroi nik. Brezplačna po assi ta pošilja : Sreikovno zastopstvo 14, Ljubljana.
POZOR !
POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kuoiti otrokom ~
najpo-
imiugilll zeiU	avutili UUUÄUIU Iiaj
trebnejšega perila in obleko za šolo. Da BC omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič
9 S
Ure! Ure!
V miški izbiri ira p© nizkih cenati.
Srebrne ure z« fante od 7 K Srebrne are damske od 6 K Srebrne verižice od K l 40 Sreh veriž fe damske K 3~60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
pa"j° Bureš M~j—
arar, z lat om er in oöalar,
Teptthofova cesta 39, Prvi arar od glav, kolodvora.
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske
pridelke po najviši, h cenah
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska casta 29 (Meiiingerstr.)
Maribor,
Osispöska ulica S, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo lasten j.
IM
9
mm
za ženske, moške in otroke,kakor tudi krila, vrhne jope, bluze, zimske moške suknje in raglane, se dobijo v velikanski izbiri in po najnižjih cenah v veletrgovini
R. STERMECKI
V CELJU it. 301
*-*& Pišite po cenik, s**
:
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanj« cerkvenega orodja in posode
Maribor Pfarrhofg.3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Znano je, da se kupi
[Ksofotsìr
pri staroznani domači zanesljivi trgovini ns samo po oe&i smpak tud! prav dobro:
Sukneno blago (štofi za moške in dečke,)
Nüvomednö volna za ženske in dekleta,
N*Jnovej5e periino blago za obleke in bluze,
Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače,
B ago za postelje In rjuhe, brez šiv» in matrace,
Srajce Izgotav Jene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov veilka Izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmlraj novosti roboev iz svile in za prati, kakor vseh vrs? blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih pre dnostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur Bvojo bogato zbirko vzorcev ‘na razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka ul. D.
(Herreng. D!
STRAŽA
SL GOSPODAR
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V	Maribmu :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-botova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža), » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
>	» Tegetthofovi ulici (g- Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daleUiki cerkvi).
V	Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptul :
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celie :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij ob luž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. Troiica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Cauš.
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice *
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Luče v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajaceri, Velikovška cesta 5.
Gužtanj (Koroško) :
Trgovina g. Vinko Brundula.
Varžsf :
Trgovina gosp. Koroša.
K^zja s
Trgovina gospoda Druškoviča.
Opomba: Će kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
OC Cfcòt V
fGttasr&b
/ è M.v-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, nAdu.tiA,p© influenci
Kdo n&j jemlje Sirolin ?
t Vsak. ki hrpi na frajnem kašlju	{ 3, Vadušljivi .katerim »Irolln tnafno
lažie ieobverova/i se bole*ni.nego jo zdraviti, i plebea naduho-^	...	.	,
X Osebe a kroničnim katarom bronkijev. I *1. Skrofuzm of roci pri Katerih učinkuje Ssro ^ ki s Sirolinom ozdrave.	» z. ugodnim vspehom nasplosm počufek
,f-(x «j j-t se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 41a°/0) proti trimesečni odpovedi po 47*%* Obresti »e pripisuje 1 BLIT dill IO. §5 V .sA# »y|	l. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ue da bi ge njih obrestovanje kaj
Za nalaganje po pošt: »o poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plaća posojilnica sama.

Spodnf eštaf. ljudska posojilnica v Mariboru
r.z.zn. z.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)
Obresti »e pripisujejo h kapitala
T«-. s» Sl VB £V.-% ,rf «s I ** i g-i, le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 574%i na vknjižbo sploh po 57i°/o» na vknjižbo in poroštvo po JrOSOjlIst ©%£	58/Yyc in na osebni kredit po 8%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavod«
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
UXHllltC	S° TSttk° 8reli° Ìn éetrtek od 9' do 12‘ me (ioPol,ine in ,sako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema
in izplačuje denar.
§|0 flI“ Prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
1 Ojaaliilcl	g^~ Posojilnica ima indi na razpolago domača hranilne nabiralnike.
I
:
Razširjajte naš list „Straža“!
v Mariboru
Tiskarna sv
©ps’estallosas» m	» IswsteSsäiä elefe«rS£»ftm «to®«®«», «MjKameg tonti torfe»*»* la® è«^«8iess§ «feiH»fofel, e§»a*«J<ftEss®. ve» e Stofe®*-
nfee atro»®« sp»^«sj®é» &©I® haker éa®«fife«, Suajš®«*, tor®*®»®,	Sa «Srwge feo䮫taa-J®.
Zt viä. lujtsiSìfas mA «poveda« ì* niaijMto listo s fesi m, rdeči» «li metom tom«, Is krlnarjt te jrk»<it«qt ««»to: jedilnike, vabil» »a plese, Ij'wlsk» «esetoe <MiWh ML, ar&dne-zavitke s aatisotn glave ter rasa* obm»ì1m sag«®, Za tovite ähSiesska, lafeto la jtteac rede, vetoj.aiee, raaKène assisa itd. 2$. gsseraszBäke : tolto, UMtontoa, parafefce, draga građa : uradne zavitke, oznanil», napise, rafta*«, pfešike predpise, pnjaoma pah- part» is iteetofc« v aajkpii opravi. — Diplome sa častne ato društev in teto «Masa v dUa itd. Za torteika 1« trgavoa: pisma, zavitke, «krokate, račune, opomine, smajte, ®	rato*H> «faasfci'k i* s moderami okvirji po jako nixkä cenah. «
o««»« V»	* iivrtij. ceno in toim. ooooo
»«Mieto, društvene snaha, rabil*. £ grtoditn» * «ejesa. <b»vs« sporede m 4**%#	»n»®»»»®»»#»1*-*♦♦ 'te»09'090 M 040.0«»0099009»+000O»000900
Pozor kmetovalci !
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri J2 domači tvrdki
Z. RAYSTIKAR	CEJLmJjE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda,
PP*- Solidna in točna postrežba.
Edina šiaferska steklarska narodna trgovin^
Na debelo!	Na drobno!
e®«
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsoiidnefša in točna postrežba.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrov«!!« mtšmm s na ©m. saveza
Obrestuje hranitae vieee m®
4U
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama..
Dale posolile
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pođ zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uredne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel »Pri belem volu*? v Celju. Graška cesta 9, l.nadsfr
Izdajatelj In založnik: Kongordj «Straža.*
Odgovorni «radnik; Irank Sabot
Vlak tiskarne ölrüß v