Po izgonu Judov iz Štajerske in Koroške leta 1496 in iz Kranjske leta 1515 se v osrednjih slovenskih deželah Judje dolga stoletja niso več smeli stalno naseljevati. Do ponovnega judovskega naseljevanja je prišlo šele v času emancipacije judovskega prebivalstva v Habsburški monarhiji. Izvirna znanstvena monografija Andreja Pančurja obravnava judovsko skupnost na ozemlju sedanje Slovenije od začetkov njihovega ponovnega naseljevanja: v Prekmurju od 18. stoletja in na Kranjskem in Štajerskem po letu 1867. V osrednjem delu monografije avtor na podlagi do sedaj neznanega poimenskega popisa nekdanjih in trenutnih članov judovskih verskih občin v jugoslovanskem delu Slovenije (Dravski banovini) iz leta 1937 natančno analizira demografsko, gospodarsko in socialno strukturo judovske skupnosti na predvečer holokavsta. Pri tem avtor ugotavlja pre- cejšnje razlike med Judi v Prekmurju in v ostali Sloveniji. Večina Judov je v Prekmurju kontinuirano živela že več generacij, večina jih je bila jugo- slovanskih državljanov, pri čemer so se iz ekonomskih razlogov množično izseljevali. Judovsko prebivalstvo v ostali Sloveniji je bilo nasprotno izrazito imigrantsko, z visokim deležem tujcev. V zaključku monografije avtor argu- mentira, da so takšne razlike imele velik vpliv na usodo obeh judovskih skupnosti med vojno. V epilogu monografije so tako strjeno prikazani najnovejši rezultati avtorjevih raziskav o poteku holokavsta v različnih delih okupirane Slovenije, pri čemer je avtor ugotovil, da občutnih razlik v številu žrtev holokavsta v Prekmurju in v ostali Sloveniji ni mogoče razložiti samo s pomočjo različnih okupacijskih režimov, temveč tudi s pomočjo različnih družbeno-demografskih dejavnikov. Pančurjeva monografija tako ni le prvi celoviti prikaz judovske skupnosti v Sloveniji v desetletjih pred drugo svetovno vojno, temveč tudi izhodišče za vsako nadaljnjo raziskovanje holokavsta v tem delu Evrope. Zgodovinar dr. Andrej Pančur, rojen leta 1971 v Trbovljah, se je po končanem študiju zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljub- ljani, leta 1996 zaposlil na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer je zaposlen še danes kot znanstveni sodelavec. Leta 2002 je doktori- ral na Univerzi v Ljubljani z disertacijo Monetar- na politika v Habsburški monarhiji in Slovenci (1848-1914). Predelana disertacija je leta 2003 pod naslovom V pričakovanju stabilnega denar- nega sistema izšla kot prva knjiga zbirke Zgodo- vini.ce. Andrej Pančur se raziskovalno posveča predvsem gospodarski in socialni zgodovini na Slovenskem v 19. stoletju, v zadnjem času pa tudi pred drugo svetovno vojno. Po letu 2007 se je zlasti intenzivno ukvarjal z zgodovino Judov na ozemlju današnje Slovenije v 18. in 19. stolet- ju in do konca druge svetovne vojne. V zadnjem času ga zanima predvsem zgodovina različnih marginalnih skupin, v prvi vrsti revežev, beračev in potepuhov. Cena 16 EUR 978-961-6845-01-4 Andrej Pančur Judovsk A sku Pnost v sloveni Ji na predvečer holokavsta 11 ISSN 1854-7591 Andrej Pančur Judovsk A sku Pnost v s loveni Ji na predvečer holokavsta Andrej Pančur Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta Celje, 2011 Andrej Pančur Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta Izdalo in založilo © Zgodovinsko društvo Celje Zanj Tone Kregar Uredniški odbor Bojan Cvelfar, Janez Cvirn, Branko Goropevšek, Tone Kregar, Marija Počivavšek, Andrej Studen, Aleksander Žižek Recenzenta Janez Cvirn Bojan Godeša Fotografije na naslovnici hranita Andrej Horvat in Franc Kuzmič Oblikovanje naslovnice Triartes, Domjan Računalniški prelom Andrej Mohorič Tisk Grafika Gracer Naklada 400 izvodov Celje, 2011 ISSN 1854-7591 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4=411.16) PANČUR, Andrej Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta / Andrej Pančur. - Celje : Zgodovinsko društvo, 2011. - (Zgodovini.ce, ISSN 1854-7591 ; 11) ISBN 978-961-6845-01-4 258331392 11 Vsebina I. UVOD......................................................................................................................................................5 1. Subjektivnost številčnih podatkov ................................................................................................5 2. Modernizacija ...................................................................................................................................6 3. Številke dobijo imena ......................................................................................................................8 II. IZGON JUDOVSKEGA PREBIVALSTVA 1496-1515 IN PREPOVED NASELJEVANJA ....14 1. Judje na Slovenskem v srednjem veku do izgona ......................................................................14 2. Prepoved naseljevanja ...................................................................................................................16 3. Ilirske province ...............................................................................................................................18 III. RAZVOJ JUDOVSKEGA PREBIVALSTVA V PREKMURJU ...................................................19 1. Začetki naseljevanja .......................................................................................................................19 2. Emancipacija Judov .......................................................................................................................20 3. Naraščanje števila judovskega prebivalstva............................................................................... 21 4. Upadanje števila judovskega prebivalstva .................................................................................23 IV. RAZVOJ JUDOVSKEGA PREBIVALSTVA V SLOVENIJI BREZ PREKMURJA ..................27 1. Emancipacija Judov ........................................................................................................................27 2. Naseljevanje Judov .........................................................................................................................29 3. Razvoj judovskega prebivalstva na ozemlju Dravske banovine ............................................. 31 4. Delež judovskega prebivalstva v Dravski banovini ..................................................................39 V. JUDOVSKE VERSKE OBČINE ........................................................................................................43 1. Ustanovitev in delovanje za časa Habsburške monarhije .......................................................43 2. Reorganizacije po prvi svetovni vojni ........................................................................................47 VI. JUDOVSKA SKUPNOST V PREKMURJU IN V OSTALI SLOVENIJI ...................................54 1. Asimilacija in akulturacija ............................................................................................................54 2. Jezik ..................................................................................................................................................56 3. Prirast prebivalstva ........................................................................................................................60 4. Izstopi iz judovske vere in mešane poroke.................................................................................64 5. Poklici .............................................................................................................................................68 6. Državljanstvo ..................................................................................................................................72 7. Kraj rojstva ......................................................................................................................................76 8. Čas prihoda priseljencev...............................................................................................................78 VII. EPILOG .................................................................................................................................................80 1. Žrtve holokavsta .............................................................................................................................80 2. Judovski begunci ............................................................................................................................82 3. Holokavst na okupiranih ozemljih Slovenije ............................................................................85 4. Socialno-demografska struktura smrtnih žrtev ......................................................................90 VIII. SKLEP ....................................................................................................................................................98 IX. VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................. 100 1. Arhivski viri: ................................................................................................................................ 100 2. Baza podatkov: ............................................................................................................................ 100 3. Tiskani viri: .................................................................................................................................. 100 4. Literatura: ......................................................................................................................................102 X. IMENSKO KAZALO ........................................................................................................................110 XI. PRILOGE ............................................................................................................................................ 111 5 I. UVOD 1. Subjektivnost številčnih podatkov Bralci se bodo v večjem delu te knjige v glavnem srečevali z na prvi pogled suhoparnimi statističnimi podatki o Judih v Sloveniji pred drugo svetovno vojno. Toda statistični podatki niso le gole in brezosebne številke. Tako ustvar- jalec statističnih podatkov kot njihov bralec se morata namreč zavedati, da je vsaka standardizacija, ki jo je opravil ustvarjalec statističnih podatkov, nujno tudi klasifikacija. Klasifikacija pa je kognitivni proces in zato nujno subjektiv- na. 1 To ne valja samo za raziskovalce, ki pri svojem delu izvajajo klasifikacijo, temveč tudi za državne oblasti. Prav popisi prebivalstva so eden najočitnejših primerov uradnega klasificiranja prebivalstva, 2 pri katerih so si uradne oblasti pri razvrščanju prebivalstva v skupine, ki naj bi bile s popisi opisane, le-te v resnici šele izmišljale in utemeljevale. 3 V primeru statističnih podatkov o judovski skupnosti v Sloveniji pred drugo svetovno vojno se podatki statističnih uradov in posameznih razisko- valcev zelo razlikujejo. V zadnjem uradnem jugoslovanskem popisu Kraljevine Jugoslavije je bilo na ozemlju Slovenije (Dravske banovine) leta 1931 popisanih 820 prebivalcev z judovsko vero. 4 Po podatkih Zveze judovskih občin Jugo- slavije so v jugoslovanski Sloveniji (Dravski banovini) leta 1938 našteli 760 članov judovskih verskih občin. 5 Po drugih podatkih Zveze judovskih občin Jugoslavije sta imeli judovski verski občini iz Slovenije leta 1940 845 članov, od tega verska občina Murska Sobota 711 in Lendava 134. 6 Ti podatki se torej skoraj povsem ujemajo, zaradi česar bi lahko upravičeno sklepali, da je v jugo- slovanski Sloveniji v 30. letih 20. stoletja živelo okoli 800 Judov. Toda prav vsak raziskovalec, ki se je ukvarjal z zgodovino Judov pred in med drugo svetovno vojno, bo ta dva podatka smatral za prenizka. Pri popisih prebivalstva bi bilo namreč potrebno prišteti še vse tiste osebe in njihove družinske člane, kateri so 1 Prim. Brubaker, Rogers in Loveman, Mara in Stamatov, Peter: Ethnicity as Cognition. V: Theory and Society, 33, 2004, št. 1, str. 31, 33–35. 2 Jenkins, Richard: Categorization: Identity, Social Process and Epistemology. V: Current Sociology, 48, 2000, št. 3, str. 19. 3 Prim. Kertzer, David I. in Arel, Dominique (ur.): Census and Identity: The Politics of Race, Ethnicity, and Language in National Censuses. Cambridge 2002. 4 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine, Knjiga II: Prisutno sta- novništvo pop veroispovesti. Beograd 1938 (Dalje: Popis stanovništva 1931, 2. del), str. XII. 5 Mosbacher, Eduard: Jugoslovenski Jevreji u svetlosti statistike. V: Jevrejski narodni kalendar, 6, 1940-41 (dalje Mosbacher: Jugoslovenski Jevreji), str. 123. 6 Spomenica 1919 – 1969: Savez jevrejskih opština Jugoslavije. Beograd 1969, str. 204-205. 6 zapustili judovsko vero, pri članih judovskih verskih občina pa dodatno še vse tiste judovske vernike, ki niso bili člani judovskih občin iz slovenskega ozemlja, čeprav so prebivali v Sloveniji. Toda med raziskovalci ni enotnega mnenja o tem, koliko je bilo v jugoslovanski Sloveniji pred drugo svetovno vojno v resnici vseh Judov. Jaša Romanov je tako podatke Zveze judovskih občin iz leta 1940 korigiral na okoli 1000. 7 Klemen Jelinčič Boeta je prepričan, da bi bilo potrebno to število dvigniti na okoli 1500. 8 Še več, “po nekaterih ocenah naj bi bilo tedaj pri nas živelo okrog 4.000 Judov.” 9 Povsem različni podatki o številu Judov pred drugo svetovno vojno se pojavljajo celo v enih in istih publikacijah, v kateri so svoje prispevke objavili različni avtorji. 10 Občasno pa naletimo tudi na očitno povsem napačne podatke. 11 2. Modernizacija Toda prav čim bolj natančni osnovni statistični podatki o judovskem prebivalstvu so osnova za vsakršno temeljitejšo razumevanje dramatičnih 7 Romano, Jaša: Jevreji Jugoslavije 1941 – 1945: Žrtve genocida i učesnici narodnooslobodi- lačkog rata. Beograd 1980, str. 14. 8 Jelinčič Boeta, Klemen: Judje na Slovenskem. Celovec 2009 (dalje Jelinčič: Judje na Sloven- skem), str. 96. 9 Hančič, Damjan in Podberšič, Renato: Nacionalsocialistično in komunistično preganjanje Judov na Slovenskem. V: Hitlerjeva dolga senca: nacionalsocialistično državnoteroristično in rasistično preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice v Titovi Jugoslaviji. Celovec 2007, str. 176. 10 Različni podatki so navedeni celo v tematski številki revije Zgodovina v šoli, ki je namenjena slovenskim učiteljem zgodovine. Ta številka revije je posvečena prav pouku zgodovine o holokavstu. Glej: Jelinčič Boeta, Klemen: Judje na Slovenskem od antike do danes. V: Zgo- dovina v šoli, 19, 2010, št. 1-2, str. 23; Pančur, Andrej: Zgodovina holokavsta na Slovenskem. V: Zgodovina v šoli, 19, 2010, št. 1-2, str. 35. Primerjaj še prispevke iz zbornika: Kuzmič, Franc: Migracije Judov v Slovenskem prostoru skozi čas. V: Migracije in slovenski prostor od antike do danes. Ljubljana 2010, str. 656; Pančur, Andrej: Migracije judovskega prebivalstva na Slovenskem od judovske emancipacije do holokavsta. V: Migracije in slovenski prostor od antike do danes. Ljubljana 2010, str. 660; Fajić, Meliha: Izumiranje judovske skupnosti v slovenskem prostoru po drugi svetovni vojni – vzroki izseljevanja v Izrael. V: Migracije in slovenski prostor od antike do danes. Ljubljana 2010, str. 674. 11 V neobjavljeni raziskavi Judovske skupnosti Slovenije se po podatkih iz publikacije “Splošni pregled Dravske banovine” navaja popis prebivalstva iz leta 1939, po katerem je na ozemlju takratne jugoslovanske Slovenije leta 1939 živelo 1533 prebivalcev judovske vere. Toda, če sami pogledamo to publikacijo, ugotovimo, da so v njej podatki o popisu prebivalstva iz leta 1931, ki je za Dravsko banovino naštel 820 Judov. Glej: Zaplembe in nacionalizacija judovskega premoženja po drugi svetovni vojni (1946 – 1949). Ljubljana 2005, str. 4-5; Splošni pregled Dravske Banovine: Glavni statistični podatki. Upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma. Ljubljana 1939 (dalje: Splošni pregled Dravske banovine), str. 4-19. 7 socialnih in gospodarskih procesov, ki so se v stoletju pred drugo svetovno vojno odvijali v Evropi. Modernizacija je ključni pojem za razumevanje zgo- dovine Judov v 19. in zgodnjem 20. stoletju. Za ta čas lahko zgodovino Judov v procesu modernizacije evropskih družb označimo za resnično zgodbo o uspehu. V prejšnjih obdobjih je bilo judovsko prebivalstvo v Evropi manjšina, ki se je glede vere, jezika, gospodarskega udejstvovanja in nenazadnje načina življenja povsem razlikovala od večinskega prebivalstva. Toda pod vplivom razsvetljenstva in liberalizma so evropski Judje postopoma dobili enake pravice kot ostali državljani. Z doseženo emancipacijo judovskega prebivalstva je tako nastopil proces vključevanja Judov v porajajočo se moderno družbo. Vedno večji del judovskega prebivalstva je ponujeno priložnost dobro izkoristil. Evropski Judje so tako v primerjavi s svojim večinskim okoljem postali relativno uspešna skupina prebivalstva, ki je predstavljala pomemben del tako meščanstva po premoženju kot meščanstva po izobrazbi. Toda kljub tej uspešni integraciji v moderno družbo, je bila za Jude kot celoto še vedno značilna specifična demo- grafska, gospodarska in socialna struktura. 12 Še do pred nekaj leti je obstajalo le nekaj parcialnih raziskav, v katerih lahko najdemo tudi podatke o strukturi judovskega prebivalstva v Sloveniji pred drugo svetovno vojno. Te raziskave so se te problematike bolj natančno dotaknile le v primeru zgodovine Judov v Ljubljani, 13 Lendavi 14 in celotnem Prekmurju, 15 druge študije pa so se te problematike dotaknile, pri čemer niso povedale nič novega. Šele pred dvema letoma je avtor te monografije objavil prispevek, v katerem je predstavil demografski in socialni razvoj judovskega prebivalstva na celotnem ozemlju jugoslovanske Slovenije v desetletjih pred drugo svetovno vojno. 16 Ta prispevek mi je nato služil kot osnova pri pisanju monografije, ki jo bralec sedaj drži v svojih rokah. 12 Rürup, Reinhard: A Success Story and Its Limits: European Jewish Social History in the Nineteenth and Early Twentieth Centuries. V: Jewish Social Studies, 11, 2004, št. 1 (dalje Rürup: A Success Story and Its Limits), str. 3-15. 13 Valenčič, Vlado: Židje v preteklosti Ljubljane. Ljubljana 1992 (dalje Valenčič: Židje v pre- teklosti Ljubljane). 14 Gašpar, Mirjana in Lazar, Beata: Židje v Lendavi. Lendava 1997 (dalje Gašpar, Lazar: Židje v Lendavi). 15 Kuzmič, Franc: Podjetnost prekmurskih Židov. V: Znamenje, 19, 1989, št. 2 (dalje Kuzmič: Podjetnost prekmurskih Židov), str. 172-179. 16 Pančur, Andrej: Judovsko prebivalstvo v Sloveniji do druge svetovne vojne. V: Podobe modernizacije: poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju. Ljubljana 2009, str. 249-296. 8 3. Številke dobijo imena Dosedanje raziskave so se v glavnem naslanjale na številne statistične popise prebivalstva, ki so jih periodično izvajali v Habsburški monarhiji in v Jugoslaviji. Toda tako v Habsburški monarhiji kot tudi v prvi Jugoslaviji niso priznavali posebne judovske narodnosti, zaradi česar je judovsko prebivalstvo v statističnih podatkih zajeto le glede na njihovo versko pripadnost. Poleg tega ti statistični popisi prinašajo le osnovne podatke o Judih, na podlagi katerih ni mogoče narediti poglobljene analize o njihovi demografski, gospodarski in socialni strukturi. Vse te gole številke iz statističnih podatkov nam pri razi- skovanju o judovskem prebivalstvu Slovenije ne koristijo veliko, če za njimi ne stojijo konkretna imena. Originalne popisnice, na katerih so zabeležena tudi konkretna imena popisanih oseb, so ohranjena le za nekatere kraje v Sloveniji. Pri tem so samo v primeru Ljubljane ohranjene za vse popise, ki so potekali pred drugo svetovno vojno. Zato nam preprosto povedano manjkajo konkretni podatki o tistih stalnih ali začasnih prebivalcih takratne Slovenije, ki so bili pred drugo svetovno vojno opredeljeni kot pripadniki judovske vere. Drugi način pridobitve konkretnih podatkov o judovskih vernikih so evidence članov judovskih verskih občin. Ker so vsi Judje določenega ozemlja morali biti člani na tem ozemlju pristojne judovske občine, bi morale judovske občine imeti zelo natančne evidence o svojih članih in s tem o celotnem judo- vskem prebivalstvu na svojem ozemlju. Zlasti še, ker so judovske občine vodile tudi od države uradno priznane matične knjige. Za judovske verske občine so bile te evidence toliko bolj pomembne, ker so njihovi polnoletni in gospodarsko samostojni člani morali plačevati verski davek, iz katerega so občine financirale svoje delovanje. Toda po drugi strani nekateri Judje prav zaradi tega davka svoje judovske verske pripadnosti niso hoteli prijaviti državnim oblastem in še manj pristojni judovski verski občini. S tem so se hoteli izogniti plačevanju verskega davka. Nezanesljive so bile tudi uradne evidence o judovskih vernikih. Ljubljanski mestni magistrat je tako npr. po prvi svetovni vojni vodil samo osebno evidenco prebivalstva, v okvir tega pa ni spadalo popisovanje glede na versko pripadnost. Za vodenje takšne evidence so bile po njihovem mnenju v primeru Judov pristojne same judovske verske občine. 17 Zato ni nič čudnega, če so prav podatki o nekdanjih kranjskih in štajerskih Judih zelo pomanjkljivi, 18 saj so ves čas živeli pod pristojnostjo judovskih občin, katere so imele sedež 17 Arhiv Republike Slovenije (ARS), fond Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Uprav- ni oddelek (AS 68), f. 29-2/1924-31, št. 730/4, Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti, 21. 12. 1927. 18 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 16499/1, Izraelitska verska občina v Murski Soboti, 7. no- vember 1928. 9 izven njihovega ožjega ozemlja (Gradec 1893-1921, Zagreb 1921-1929, Varaždin 1921-1929 in Murska Sobota 1929-1941). Celo sami Judje z nekdanje Štajerske in Kranjske niso poznali natanč- nih podatkov o pripadnikih lastne judovske skupnosti. Ko so npr. uradniki ljubljanske oblasti konec leta 1927 zaslišali ljubljanskega judovskega trgovca Karla Bollafioja o stanju judovske skupnosti v ljubljanski oblasti, 19 je menil, da je v Ljubljani le približno 10 judovskih družin, nekaj da jih je še na Bizeljskem, v industrijskih podjetjih v Kranju in še kje drugje. 20 Bollafio je bil uradnim obla- stem poznan kot eden najbolj uglednih članov ljubljanske judovske skupnosti. Kot takšen je kar dobro poznal stanje te skupnosti v ljubljanski oblasti, saj se njegovi podatki za Bizeljsko ujemajo s podatki iz uradnih popisov prebivalstva par let kasneje. Kljub temu pa je ravno za domačo Ljubljano navajal odločno prenizko številko. Podatki o teh in drugih Judih iz nekdanje Štajerske in Kranjske, katere omenjajo dokumenti, ki jih navajam v prejšnjem in v naslednjih odstavkih, so zbrani v tabeli Priloge 1: Poimenski seznam članov judovskih občin iz slovenske Štajerske in Kranjske konec dvajsetih let 20. stoletja (str. 111-114). Poimenske podatke o nekaterih članih judovske skupnosti iz nekdanje Štajerske in Kranjske najdemo tudi v prošnji Judov iz ljubljanske in mariborske oblasti 21 iz leta 1929. V njej so se zavzeli za ustanovitev samostojne judovske verske občine na celotnem območju mariborske in ljubljanske oblasti, razen na območju srezov Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čakovec in Prelog, pri čemer jim je uspelo zbrati podpise 53 članov judovske skupnosti s stalnim bivališčem v srezih Ptuj, Ormož, Ljutomer, Maribor, Celje in Ljubljana. V imenu družin, torej soproge in mladoletnih otrok, so se pod prošnjo podpisali samo družinski poglavarji, 22 zato je bilo skupno število teh Judov nekajkrat večje. Ob tem med njimi zopet manjka kar nekaj pripadnikov judovske skupnosti, saj naj bi jih bilo po popisu iz leta 1931 v teh srezih prisotnih vsaj 263. Precej Judov iz popisov prebivalstva se je v Sloveniji zadrževalo le kratek čas. V primeru, če je takrat 19 Ljubljanska oblast je obstajala med leti 1922 in 1929 ter je obsegala nekdanjo Kranjsko, ozemlje nekdanje Štajerske na levem bregu Save in hrvaški okraj Kastav. 20 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 730, Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti, inkorperacija v izraelitsko cerkveno občino Murska Sobota, 10. 12. 1927; ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 730/1, Izraelitska verska organizacija, 2. januar 1928. 21 Mariborska oblast je obstajala med leti 1922 in 1929 ter je obsegala večji del nekdanje Spodnje Štajerske (brez srezov na levem bregu Save), celotno Prekmurje in hrvaško Medžimurje s srezoma Čakovec in Prelog. 22 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 75, Velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru, 14. 1. 1929. 10 ravnokar potekal popis prebivalstva, so jih oblasti sicer popisale, toda sama judovska skupnost jih vseeno ni mogla šteti za svoje člana. Če so ga seveda sploh poznali kot Juda. Mobilnost tega judovskega prebivalstva je bila namreč zelo velika. Od prej omenjenih Judov jih je npr. leta 1937, ko je bil narejen veliko bolj natančen popis judovskega prebivalstva v Dravski banovini, 23 tu živelo samo še 31. Zato je o njih zbranih veliko več podatkov kot o dvaindvajsetih Judih, ki jih kasnejši popisi judovskega prebivalstva več ne omenjajo. Nekateri od teh Judov so skoraj sigurno umrli, 24 drugi so se verjetno izselili v druge jugoslovanske kraje oziroma so se vrnili v tujino. Mnogi od teh Judov namreč sploh niso bili jugoslovanski državljani, 25 zato je bila verjetno tudi njihova mobilnost toliko večja. V seznamu iz leta 1929 so zlasti slabo zastopani ljubljanski Judje. Med podpisniki je bilo tako samo 9 Judov iz Ljubljane. Nasprotno jih je bilo iz celj- skega sreza 15 in iz mariborskega 29. 26 Glede na podatke judovskih verskih občin iz Varaždina in Zagreba pa bi moralo na Štajerskem živeti 38 družinskih poglavarjev, v Ljubljani pa celo 20 judovskih družin. 27 Prav tako naj bi leta 1929 verski davek plačevalo 20 ljubljanskih in samo 24 štajerskih Judov. 28 Veliko bolj obsežen je seznam ljubljanskih Judov, katerega je za potrebe evidence šoloobveznih otrok judovske vere 21. julija 1928 sestavil mestni ma- gistrat v Ljubljani. Poleg dvanajstih družinskih poglavarjev, skupaj z njihovim poklicem in stanovanjem, so v tem seznamu zabeleženi tudi njihovi trije šo- loobvezni otroci. Poleg petih oseb, ki se omenjajo v obeh seznamih, je v tem seznamu kar deset na novo dodatnih ljubljanskih Judov. Med njimi najdemo celo Oskarja Ebenspangerja, ki je že leta 1905 prestopil v katoliško vero. Hkrati je naveden še njegov oče Albert Ebenspanger in Viljem Spitzer. 29 Obeh pa ni na spodaj omenjenemu seznamu članov judovske skupnosti iz leta 1937. Albert 23 ARS, AS 68, f. 29/2, št. 9437/1938. 24 Viljem Steinherz je npr. umrl leta 1931. Njegov sin Gustav je živel v Zagrebu, kjer se je tudi ukvarjal s trgovino. Na začetku druge svetovne vojne je prišel v nemško ujetništvo. Gl.: Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 60. 25 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 46/1929, Izraelitska verska občina v Murski Soboti: Usta- novitev samostojne izraelitske verske občine v Mariboru, 24. 2. 1929. 26 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 75, Velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru, 14. 1. 1929. 27 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 310/15, Priklopitev izraelotov v Sloveniji verski občini v Murski Soboti, 13. 6. 1928. 28 Brumen, Borut: Na robu zgodovine in spomina: urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. Murska Sobota 1995 (dalje Brumen, Na robu zgodovine), str. 47, op. 85. 29 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-1931, št. 16499, Seznam v Ljubljani stanujočih izraelitskih družin, 21. 7. 1928. 11 Ebenspanger je namreč takrat že umrl. Zelo natančne podatke (ime in priimek, datum in kraj rojstva, ime očeta in matere, sedanje bivališče in domovinska pristojnost) o šoloobveznih otrocih judovske vere in njihovih starših so poslali tudi iz brežiškega sreza. Zanimivo je, da večine od teh Judov kasneje ni več mogoče najti na kasnejšemu seznamu iz leta 1937 (Anita Fischer, Jeanette Weiss, Štefica Salzberger in Mikša Proper), in da so prvi trije živeli na istem naslovu kot Josip Zwieback. 30 Ta je kot poslovodja Jugo-tanina ostal v Sevnici vse do druge svetovne vojne in je tu celo pridobil domovinsko pravico. Relativno dokaj popolni podatki o nekdanjih in sedanjih članih judo- vskih občin iz Dravske banovine so dostopni šele za leto 1937. Ta popis sedanjih in nekdanjih članov judovskih verskih občin iz Dravske banovine iz leta 1937 je še toliko bolj dragocen in trenutno tudi edinstven vir, ki nam omogoča natančno analizo judovskega prebivalstva iz večjega dela sedanje Slovenije. 31 7. aprila 1937 je Zveza judovskih verskih občin v Beogradu kot krov- na organizacija vseh judovskih verskih občin v Jugoslaviji zaprosila Kraljevo bansko uprave Dravske banovine v Ljubljani, če ji lahko dostavi spisek Judov in njihovih bivališč na ozemlju Dravske banovine. 32 Zveza judovskih verskih občin je spisek potrebovala zaradi vodenja čim bolj natančne evidence član- stva judovskih verskih občin iz Murske Sobote in Lendave, kateri sta takrat zajemali vse Jude z ozemlja Dravske banovine. Zato je banska uprava naročila vsem okrajnim načelstvom in mestnim poglavarstvom, naj zberejo podatke o vseh Judih, ki bivajo na ozemlju Dravske banovine. Pri tem naj bi popisali tiste Jude, ki imajo judovsko vero in tudi tiste, ki so izstopili iz judovske vere in so bili takrat brez vere. Popisovali so rodbinsko, rojstno in dekliško ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, domovinsko pravico, poklic, bivališče in od kdaj konkretna oseba biva v državi. Prvenstveno so popisovali tako imenovane družinske poglavarje. To so bili večinoma polnoletni samski ali poročeni moški. Žena in/ali otroci so bili tako njihovi družinski člani. Če je bila polnoletna ženska vdova, ločena ali samska, je bila prav tako popisana kot samostojna oseba in je bila družinski poglavar svojih morebitnih mladoletnih otrok. Zato so zbirali tudi natančne podatke o stanu samostojnih moških in ženskih oseb (poročen, vdovec, samec). Pri poročenih so vpisovali še ime in veroizpoved njegove žene ter imena in rojstne podatke njegovih mladoletnih otrok. Polnoletni otroci so bili navedeni že kot samostojne osebe. Posebej so 30 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-1931, št. 16499, Izkaz v brežiškem srezu bivajočih izraelitov. 31 ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938. 32 ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938, Spisak Jevreja u Dravskoj banovini, Beograd, 7. 4 . 19 37. 12 zbirali še podatke o morebitnih spremembah rodbinskih imen in morebitne podatke o pridobitvi jugoslovanskega državljanstva. 33 V naslednjih mesecih je banski upravi nato uspelo zbrati zahtevane podatke o Judih. Ti podatki so dokaj natančno odražali prisotnost judovskega prebivalstva v Dravski banovini okoli 1. maja 1937. Skupaj je bilo natančno po- pisano 778 Judov. Ta popis zelo dobro odraža številčnost in predvsem strukturo judovske skupnosti v jugoslovanski Sloveniji na predvečer holokavsta. Nacistič- no preganjanje Judov je namreč med Judi povzročilo dramatične demografske spremembe. Že takoj po nacističnem prevzemu oblasti leta 1933 so števil- ni nemški Judje začeli iskati varno zatočišče pred nacističnim preganjanjem. Prvi večji begunski val je nemške Jude zajel že leta 1933, nakar je le nekoliko pojenjal. 34 Veliko beguncev je bežalo tudi preko Jugoslavije. Med leti 1933 in 1941 je v Jugoslavijo prišlo okoli 55.000 judovskih beguncev. 35 Največ se jih je zadrževalo v Zagrebu. 36 Na slovenskem ozemlju se jih je za daljši čas ustavilo le nekaj. Po uradnih podatkih jih je bilo leta 1937 v Dravski banovini le 16, od tega 10 v okraju Radovljica, 5 v okraju Maribor levi breg in eden v Ljubljani. 37 Če primerjamo te številčne podatke s popisom Judov v Dravski banovini, ki je bil prav tako opravljen leta 1937, ugotovimo, da so bili praktično vsi Judje, ki so takrat živeli na Bledu, v resnici nemški begunci, ki so se na Bled zatekli šele po letu 1933. Podobno se je tudi nemška judovska družina Hirschl in 74 letna vdova Uffenheimer v Košake pri Mariboru zatekli šele v letih 1933-34. Edina Judinja, ki je takrat živela na Bledu in je ni bilo mogoče prišteti k beguncem, je bila sicer v Berlinu rojena Božena Grünwald, ki je takrat imela češkoslovaško državljanstvo. Toda že par let kasneje so jugoslovanske oblasti tudi njo lahko začele prištevati k beguncem. 38 Do leta 1937 so le redko kateri judovski begunci bežali na varno preko Jugoslavije, še manj pa preko Slovenije. Toda to število beguncev se je drama- tično povečalo po nemški priključitvi Avstrije marca 1938, Sudetov septembra 1938 in še preostale Češke marca 1939. Zato lahko upravičeno rečemo, da je 33 ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938, št. 11.346, Seznam židov dravske banovine, 7. 4 . 19 37. 34 Barkai, Avraham: Jüdisches Leben unter der Verfolgung. V: Deutsch-jüdische Geschichte in der Neuzeit, 4. del. München 2000 (dalje Barkai: Jüdisches Leben), str. 227. 35 Ristović, Milan: U potrazi za utočištem: jugoslovenski Jevreji u bekstvu od holokausta 1941-1945. Beograd 1998 (dalje Ristović: U potrazi za utočištem), str. 23-82 36 Goldstein, Ivo: Židovi u Zagrebu. Zagreb 2004, (dalje Goldstein, Židovi u Zagrebu) str. 448. 37 ARS, AS 68, f. 13-13/1937, mapa 1416, Številčno stanje inozemskih državljanov. 38 Pančur, Andrej: Judje s spodnje Štajerske in Gorenjske kot žrtve holokavsta v Evropi. V: Evropski vplivi na slovensko družbo. Ljubljana 2008 (dalje Pančur: Judje s spodnje Štajerske in Gorenjske), str. 371. 13 bilo leto 1937 zadnje leto, ko nacistično preganjanje še ni imelo nobenega opa- znejšega vpliva na judovsko skupnost v Sloveniji. Popis Judov iz leta 1937 pa seveda še zdaleč ni povsem popoln. Tega se je dobro zavedal tudi uradnik, ki je napisal poročilo o dobljenih rezultatih. Pripomnil je, da podatki “očitno niso popolni in povsem točni”. 39 Zato sem te podatke dopolnil še z različnimi drugimi arhivskimi in tiskanimi podatki o Judih na ozemlju današnje Slovenije. V posebnih tabelah sem zbral podatke o približno tisoč osebah. Poleg Judov iz popisa iz leta 1937 so tako bolj ali manj natančno popisani Judje, ki so bili lastniki različnih podjetij in zemljišč ter Judje, katere je okupator preganjal med drugo svetovno vojno. Popisane so tako judovske osebe z judovsko vero kot osebe s katoliško, evangeličansko, pravoslavno ali kakšno drugo vero ter seveda še judovske osebe brez vere. Po možnosti so popisani tudi njihovi možje ali žene, ki niso bili Judje. Tako zbrani podatki ne odražajo nekega trenutnega stanja v judovski skupnosti, saj zajemajo podatke o osebah, ki so na ozemlju današnje Slovenije prebivale med leti 1937/1941. Nekateri od njih so v tem času umrli naravne smrti, drugi so se odselili. Nisem pa popisal beguncev in tistih priseljencev, ki so na tem ozemlju po letu 1937 bivali le krajši čas. 40 Dopolnjeni podatki o Judih ter njihovih morebitnih nejudovskih dru- žinskih članih so primerna baza podatkov, ki priča o bolj realnem številu Judov na ozemlju Slovenije, saj upošteva tudi Jude, ki so zapustili judovsko vero ter v primeru mešanih družin tudi osebe, ki niso bili Judi oziroma so izhajali iz me- šanih zakonov z Nejudi. Ker pa so ti podatki veliko bolj nepopolni kot podatki iz leta 1937, sem v raziskavi večinoma upošteval le slednje. Popis iz leta 1937 namreč zajema veliko večino takratnih Judov v Dravski banovini, zato podatki iz tega popisa po mojem mnenju tudi zelo dobro odražajo demografsko, gospo- darsko in socialno strukturo judovskega prebivalstva na predvečer holokavsta. 39 ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938, Seznam Židov v dravski banovini. 40 Pančur, Andrej (ur.): Premoženjski in civilno-pravni položaj slovenskih Judov v 20. stoletju : neobjavljen elaborat. Ljubljana 2008 (dalje Pančur (ur.), Premoženjski položaj Judov). 14 II. IZGON JUDOVSKEGA PREBIV ALSTV A 1496-1515 IN PREPOVED NASELJEV ANJA 1. Judje na Slovenskem v srednjem veku do izgona Za lažje razumevanje demografskega razvoja judovskega prebivalstva v 19. in v prvi polovici 20. stoletja na Slovenskem je najprej potrebno vsaj v osnovnih potezah poznati zgodovino Judov v prejšnjih stoletjih. Prvi Judje so namreč na ozemlje sedanje Slovenije prišli že relativno zelo zgodaj. Tako so ohranjeni arheološki sledovi o judovski naselitvi že iz časa rimskega cesarstva v 2. in 3. stoletju (Škocjan pri Kopru in Jurklošter). 41 Z zatonom rimskega cesar- stva in propadanjem mestnih naselbin so ozemlje sedanje Republike Slovenije verjetno zapustili tudi stalni judovski naseljenci. Šele v 11. stoletju so se Judje začeli naseljevati na sedanjem avstrijskem Štajerskem in Koroškem, 42 kmalu pa tudi v slovenskih delih Štajerske in Koroške. Na današnjem slovenskem Štajerskem so bili Judje prvič omenjeni leta 1274 v Mariboru in 1286 na Ptuju. Od 14. stoletja so prebivali še v Slovenj Gradcu (takrat še del Koroške), Celju, Slovenski Bistrici in Radgoni (Gornja Radgona in Bad Radkersburg). Na seda- njem slovenskem Koroškem so posamezni Judi prebivali v Dravogradu. Manj pomembne judovske skupnosti so začele izginjati že konec 14. stoletja in na začetku 15. stoletja (Dravograd, Slovenj Gradec, Celje, Slovenska Bistrica). Leta 1443 je bila zadnjič omenjena tudi prej pomembna judovska skupnost na Ptuju. Judje iz teh skupnosti so se odselili v večja in gospodarsko bolj obetavna mesta. Najštevilčnejša in najpomembnejša judovska skupnost je bila v Mariboru, ki je bil tudi pomembno judovsko kulturno središče. 43 Po letu 1325 so se Judje 41 Marolt, Janez: History of Slovene Jewry. V: Studia Historica Slovenica, 2, 2002, št. 2, str. 316. 42 Jelinčič Boeta, Klemen: Judje na Slovenskem v srednjem veku: Judje na Koroškem, Štajer- skem, Goriškem, v Trstu in Istri v srednjem veku do izgona v letih 1496-1515. Ljubljana 2009; Brunner, Walter: Geschichte der Juden auf dem Gebiet des heutigen Bundeslandes Steiermark im Mittelalter. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 71, 2000, št. 1, str. 72-77; Wadl, Wilhelm: Zur Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter. V: Časopis za zgodo- vino in narodopisje, 71, 2000, št. 1 (dalje Wadl: Zur Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter), str. 96-97; Brugger, Eveline: Von der Ansiedlung bis zur Vertreibung – Juden in Österreich im Mittelalter. V: Geschichte der Juden in Österreich. Wien 2006 (dalje Brugger: Von der Ansiedlung bis zur Vertreibung), str. 125. 43 Mlinarič, Jože: Judje na slovenskem Štajerskem do njihove prisilne izselitve v letu 1496. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 71, 2000, št. 1, str. 49-68; Wadl, Wilhelm: Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter: Mit einem Ausblick bis zum Jahre 1867. Klagenfurt 1981 (dalje Wadl: Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter), str. 154-158; Mlinarič, Jože: Mariborski Židje v zadnjih desetletjih pred izgonom iz mesta, njihov izgon in sledovi. Maribor 1996; Detoni, Milica: Mariborski geto. V: Jevrejski almanah: 1957-1958. Beograd 1958, str. 72-74; Detoni, Milica: Mariborski geto. V: 2000, 1997, št. 96-97, str. 219-223; Brug- 15 zanesljivo začeli naseljevati tudi v Ljubljani, kjer je nastala edina judovska skupnost na Kranjskem. 44 V 14. stoletju so se Judje zanesljivo začeli naseljevati tudi v istrskih mestih na ozemlju sedanje Republike Slovenije. V Kopru se prvič omenjajo 1386, v Piranu 1390 in v Izoli 1421. 45 Judje so se v glavnem ukvarjali s trgovino in bančništvom. Toda že kmalu so se najprej pri trgovanju, nato pa v vedno večji meri tudi pri posojanju denarja srečavali z vedno močnejšo konkurenco krščanskih trgovcev in ban- kirjev. Zato so se iz manj pomembnih mest začeli priseljevati v gospodarsko privlačnejša večja mestna središča, na ozemlju sedanje Republike Slovenije zlasti v Maribor. Judje so živeli pod pravnim varstvom deželnih gospodov, katerim so v zameno plačevali visoke davke. Zaradi postopnega upadanja njihovega gospodarskega pomena pa so imeli deželni gospodje vedno manj interesov, da bi judovskemu prebivalstvu dovolili ostati v svojih deželah. Zato so postali dojemljivi za pritiske tistih skupin, ki so se jih iz ideoloških (antisemitizem) in gospodarskih razlogov (zadolženost pri judovskih bankirjih) hoteli znebiti. Do konca 15. stoletja so tako Jude izgnali iz številnih dežel in mest Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Tudi deželni stanovi na Štajerskem in Koroškem so se vneto zavzemali za izgon Judov. Po dolgih pogajanjih je cesar Maksimiljan I. 18. marca 1496 ukazal izgnati Jude s Štajerske. Judje so naposled morali deželo zapustiti do 24. aprila 1497, štajerski deželni stanovi pa so morali cesarju zaradi izpada dohodkov od Judov plačati 38.000 goldinarjev. Skoraj istočasno je cesar 9. marca 1496 v zameno za 4.000 goldinarjev izdal tudi ukaz o izgonu Judov s Koroške, ki so morali deželo zapustiti v roku pol leta. Za razliko od izganjanja judovskega prebivalstva s tega ozemlja pred in med drugo svetovno vojno, cesar deželnim stanovom ni dovolil zapleniti judovskega premoženja, temveč so Judje za svoje premoženje dobili izplačano kupnino, ki pa je bila verjetno nekoliko nižja od njene realne cene. Po drugi strani cesar Maksimiljan I. vseeno ni hotel izgubiti svojih judovskih davkoplačevalcev in jim je zato dovolil, da se naselijo v drugih Habsburških deželah, predvsem v Spodnji Avstriji z Dunajem in v zahodni Ogrski. 46 ger: Von der Ansiedlung bis zur Vertreibung, str. 182-185; Frejdenberg, Maren Mihajlovič: Rabbi Israel Isserlein, his circle and thoughts on the Holy Land. V: Jerusalem in Slavic culture. Ljubljana, Jeruzalem 1999, str. 103-115. 44 Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 5-24; Hudelja, Mihaela: Judje v Ljubljani od 13. do 19. stoletja. V: Etnolog, 4, 1994, str. 119-128. 45 Peršič, Janez: Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu. Ljubljana 1999. 46 Brugger: Von der Ansiedlung bis zur Vertreibung, str. 224-227; Schöggl-Ernst, Elisabeth: Die Vertreibung der Juden aus Steiermark, Kärnten und Krain am Ende des Mittelalters. Quellen und Geschichte. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 71, 2000, št. 1, str. 299- 314; Wadl: Zur Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter, str. 103-105. 16 Nekaj teh Judov se je verjetno naselilo tudi v Ljubljani. Ljubljanska ju- dovska skupnost se je v tem času tudi spopadala z gospodarskimi težavami, zato se je začela bolj intenzivno ukvarjati s trgovino. Za razliko od koroških in štajerskih deželnih stanov niso imeli kranjski deželni stanovi nobenega interesa za izgon Judov. V kranjskem primeru so Jude hoteli izgnati ljubljanski meščani, ki so se s tem želeli znebiti neprijetne konkurence. Leta so s svojimi zahtevami končno uspeli. 1. januarja 1515 je cesar Maksimiljan I. podelil mestu pravico, da v zameno za različna denarna plačila Jude izžene in jim v bodoče prepreči ponovno naselitev. 47 2. Prepoved naseljevanja Veliko izgnanih Judov se je naselilo v obalna mesta Istre, v mesta Gori- ško-Gradiščanske in v Trst. 48 Po izgonu Judov s Štajerske, Koroške in Kranjske konec 15. in na začetku 16. stoletja so na slovenskem narodnostnem ozemlju judovske skupnosti obstajale samo še na njegovem obrobju, v prvi vrsti v Tr- stu in Gorici. Konec 17. stoletja so obe judovski skupnosti preselili v geto. V tržaškem getu je bilo 13 hiš, v goriškem pa 16 hiš z ustreznim številom družin in njihovih družinskih članov. Toda v 18. stoletju je z naglim gospodarskim razvojem Trsta začela hitro naraščati tudi judovska skupnost v tem mestu. S tem se ni krepil le njihov gospodarski položaj, temveč je judovska skupnost pridobila tudi številne privilegije. Leta 1771 jim je vladarica Marija Terezija podelila privilegij, po katerem so lahko svobodno trgovali na kopnem in po morju, motivirala jih je pri ustanavljanju tovarn in manufaktur, potrdila je njihovo versko svobodo in odpravila nekatere davke. Leta 1785 je bil geto na- posled tudi formalno odpravljen. Za časa Ilirskih provinc (1809-1814) so bili Judje v civilno-pravnem položaju povsem izenačeni z ostalim prebivalstvom. Tudi po vrnitvi v okvir Habsburške monarhije so obdržali svoje privilegije. V lasti so lahko imeli zemljišča, lahko so svobodno potovali in razen posebnega davka na poroke jim ni bilo potrebno plačevati nobenih posebnih davkov. 49 Ves ta čas je bilo Judom še vedno prepovedano naseljevati se na Štajer- skem, Koroškem in Kranjskem. Zato v teh deželah tudi ni bilo stalno naselje- nega judovskega prebivalstva. Kljub temu pa so posamezni judovski trgovci, 47 Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 24-28. 48 Frejdenberg, Maren Mihailovič: Again on the exiles of 1497-1515. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 71, 2000, št. 1, str. 107-112. 49 Lind, Christoph: Juden in den habsburgischen Ländern 1670-1848. V: Geschichte der Juden in Österreich, Wien 2006 (dalje Lind: Juden in den habsburgischen Ländern 1670-1848), str. 381-383, 442-443; Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 34-35, 40. 17 predvsem iz bližnjih judovskih skupnosti na Primorskem in Ogrskem, ves čas prihajali v te dežele po trgovskih poslih. Posamezni Judje so od oblasti dobili tudi posebna dovoljenja za opravljanje določenih trgovskih poslov. Ker je imela Kranjska živahne trgovske odnose s Primorsko in Italijo, je bila predvsem v Ljubljani opazna dejavnost tržaških in goriških Judov. Nekaj Judov se je zadr- ževalo tu tudi dlje časa. Kljub temu pa zaradi prepovedi naseljevanja njihova prisotnost nikoli ni bila dolgotrajna. Tudi na Štajerskem in Koroškem so Jude v 17. in 18. stoletju trpeli le izjemoma in še to le za krajši čas. 50 V drugi polovici 18. stoletja je država postopoma začela spreminjati svojo politiko glede judovskega prebivalstva. Iz njih je hoteli narediti državi čim bolj koristne podanike. Ta politika je svoj vrh dosegla z nastopom vladavine Jožefa II. Avstrijski cesar Jožef II. je s tolerančnim patentom 13. oktobra 1781 protestantom in pravoslavcem zagotovil skoraj enake pravice kot so jih imeli katoliki. Judje tako obsežnih pravic niso dobili. Toda izmed naslednjih toleranč- nih patentov so se štirje patenti nanašali tudi na Jude. Že 19. oktobra 1781 je bil izdan za Jude na Češkem, 2. januarja 1782 za Jude v Spodnji Avstriji, 31. marca 1783 za Jude na Ogrskem in šele leta 1788 za Galicijo. Vsak od teh zakonov je bil nekoliko drugačen, saj je bil prilagojen lokalnim razmeram. Kljub temu jim je bilo skupno, da so odpravili ponižujočo glavarino, da so Judom dovolili študirati na univerzah, se zaposlovati v različnih obrteh ter ustanavljati tovarne. S pomočjo te zakonodaje je Jožef II. hotel iz Judov ustvariti koristne državne podložnike, niti najmanjšega namena pa ni imel razširiti nastanitvenega pro- stora za Jude tudi na tiste dežele, iz katerih so bili izključeni. 51 Leta 1783 je bilo judovskim trgovcem dovoljeno obiskovati samo letne sejme v Celovcu, Gradcu, Ljubljani in Linzu, izrecno pa jim je bilo prepovedano obiskovati manjše trge in se ukvarjati s krošnjarstvom. Leta 1787 jim je bilo s posebnim patentom celo izrecno prepovedano krošnjarjenje na letnih sejmih. Zaradi nezmožnosti natančnega nadzora so posamezni judovski trgovci ostajali v teh deželah tudi izven časa letnih sejmov. 52 50 Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 29-39; Lind: Juden in den habsburgischen Län- dern 1670-1848, str. 361. 51 Lohrmann, Klaus: Die Judengesetzgebung in Österreich und die Französiesche Revolution. V: Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 1989: Die Auswirkungen der Französischen Revolution auf die Entwicklung des Bürgertums im pannonischen Raum (1789-1830). Eisenstadt 1992, str. 233-238; Kann, Robert A.: Geschichte des Habsburger- reiches 1526-1918. Wien, Köln in Graz 1977, str. 180; McCagg, William O.: A History of Habsburg Jews, 1670-1918. Bloomington in Indianapolis 1992 (dalje McCagg: A History of Habsburg Jews), str. 28-29; Bihl, Wolfdieter: Die Juden. V: Die Habsburgermonarchie 1848-1918, knjiga III: Die Völker des Reiches, 2. del. Wien 1980 (dalje Bihl: Die Juden), str. 891-892. 52 Wadl: Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter, str. 11, 235-240; Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 40-42. 18 3. Ilirske province Šele z ustanovitvijo francoskih Ilirskih provinc (1809-1814) so se lahko Judje nekaj let svobodno naseljevali na Kranjskem (in zahodnem Koroškem). Z razglasitvijo gospodarske svobode so se lahko tujci in tako tudi Judje v Ilir- skih provincah prosto naseljevali in gospodarsko udejstvovali. V Ljubljani sta se tako naselila brata Abraham in Mojzes Heimann in tu odprla trgovino. Pridružilo se jima je še nekaj sorodstva in uslužbencev. V Ljubljani se je kot profesor matematike naselil še Samuel Gunz. Guverner Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont je z odlokom z dne 27. novembra 1810 naposled razveljavil vse izjemne zakone glede Judov in s tem tudi na civilno-pravnem področju Jude izenačil z ostalim prebivalstvom. Z avstrijsko zasedbo Ilirskih provinc in njihovo ponovno priključitvijo Habsburški monarhiji so habsburške oblasti na Kranjskem in Primorskem hotele na nekaterih področjih vzpostaviti stanje pred francosko zasedbo. Zato je 29. avgusta 1814 okrožno glavarstvo sporočilo v Ljubljani naseljenim devetim Judom, da se morajo v določenem roku izseliti. Kmalu je bila tudi obnovljena prepoved bivanja Judov v Ljubljani, razen v času sejmov. S tem so bili ponovno uveljavljeni predpisi iz časa pred Ilirskimi provincami. Od prizadetih Judov je Samuel Gunz prestopil v katoliško vero in je zato lahko ostal, Abraham Heimann pa se je izselil. Nasprotno se je Mojzes Heimann pritožil in uspelo mu je, da je leta 1817 državna oblast njegovi družini pustila pravice, ki jih je po zakoniti poti pridobila za časa Ilirskih provinc. 53 Toda zaradi nasprotovanja ostalih ljubljanskih trgovcev in tudi mestnih oblasti je imela družina Heimann v naslednjih desetletjih velike težave pri izvajanju svojih gospodarskih dejavnosti. Kot njihovi uslužbenci so v Ljubljano sicer prišli še nekateri drugi Judje, vendar je bila večina od njih že pokristjanjena oziroma je kmalu prestopila v eno od krščanskih ver. S tem so se izognili problemom, ki bi jih drugače imeli pri pridobivanju dovoljenja za bivanje in opravljanje trgovske ali kakšne druge pridobitne dejavnosti. V naslednjih desetletjih so se potomcih ljubljanskih krščenih Judov, ki so ostali v mestu, povsem asimilirali v prevladujočo slovensko in/ali nemško krščansko okolje. 54 53 Podobno se je med leti 1812-1814 nekaj Judov naselilo v beljaškem okrožju in jim je bilo nato leta 1817 na podlagi dvornega dekreta dovoljeno ostati. Gl.: Wadl: Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter, str. 240. 54 Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 43-50. 19 III. RAZVOJ JUDOVSKEGA PREBIV ALSTV A V PREKMURJU 1. Začetki naseljevanja V 18. stoletju, ko se je bilo Judom prepovedano naseljevati na Štajer- skem, Kranjskem in Koroškem, ter so v Gorici in Trstu živeli zaprti v getu, se je judovsko prebivalstvo začelo naseljevati v Prekmurju. Na Ogrskem namreč niso poznali prepovedi naseljevanja Judov. Kljub temu pa so začeli Judje rela- tivno pozno prihajati v izrazito podeželsko kmečko okolje. Njihov naselitveni vzorec je bil zato nujno veliko bolj podeželsko naravnan in se je tako ujemal z naselitvenim vzorcem judovskega prebivalstva drugje na Ogrskem. Po koncu turške okupacije večjega dela Ogrske leta 1699 so se Judje z zahodnih obronkov Ogrske začeli seliti še po drugih krajih ogrskega kraljestva. Ti Judje so prvotno večinoma izvirali iz avstrijskih in ostalih nemških dežel. V naslednjih desetle- tjih so judovski priseljenci s Češke še okrepili njihovo številčno prisotnost. Po priključitvi nekdanje poljske Galicije k Habsburški monarhiji je po letu 1772 prihajalo vedno več judovskih priseljencev. Judovsko prebivalstvo na Ogrskem je s tem začelo skokovito naraščati. Leta 1787 so tako predstavljali 1,3 % (80.775 oseb) ogrskega prebivalstva (brez hrvaških dežel). Leta 1869 je njihovo število naraslo že na 4 % (542.279 oseb) in se je nato do leta 1910 povzpelo na 5 % (911.277 oseb) celotnega prebivalstva. 55 V skladu z naraščanjem judovskega prebivalstva na celotnem Ogrskem je to prebivalstvo naraščalo tudi v Prekmurju. Po prenehanju turške nevarnosti se je v prvih desetletjih 18. stoletja gospodarstvo lahko začelo normalno razvijati. Zaradi ugodnih prometnih poti, razvoja trgovine in nenazadnje potreb lokal- nih veleposestnikov so se tudi v Prekmurje kmalu začeli naseljevati judovski trgovci in kramarji. Judje so tako v Prekmurju prvič omenjeni leta 1700 v vasi Domanjševci. Prve Jude v Lendavi pa omenja popis judovskega prebivalstva županije Zala iz leta 1728. Ti Judje so v Lendavo prišli iz Rechnitza iz sedanje avstrijske dežele Gradiščanska, ki pa je takrat predstavljala zahodni del ogrskega 55 Fischer, Rolf: Entwicklungsstufen des Antisemitismus in Ungarn 1867-193: Die Zerstörung der magyarisch-jüdischen Symbiose, München 1988 (dalje Fischer: Antisemitismus in Ungarn), str. 32-33; McCagg: A History of Habsburg Jews, str. 125; Miller, Michael L: Zwi- schen Stadt und Pußta: Jüdische Wanderungen und Wandlungen in der Habsburgischen Monarchie. V: Das Judentum im pannonischen Raum vom 16. Jahrhundert bis zum Jahr 1914. Kaposvár 2009, str. 7-12. 20 kraljestva. Leta 1778 je bilo v Lendavi 14 Judov. Nato so se začeli naseljevati še v Murski Soboti, Beltincih in drugih prekmurskih vaseh. 56 2. Emancipacija Judov Pri vedno večjem judovskem naseljevanju je nedvomno igral pomemb- no vlogo tolerančni patent Jožefa II. z dne 31. marca 1783 za Jude na Ogrskem. Odslej so bili Judje lahko zakupniki (ne pa lastniki) zemljiških posesti. Kot obrtniki (ne pa mojstri) so lahko vstopili v cehe. Prosto so se lahko šolali (razen na univerzah) in so se lahko prosto naseljevali (razen v rudarska mesta v sedanji Slovaški). Vendar so marsikje še vedno veljale regionalno veljavne omejitve glede pravice do bivanja in zadrževanja. Dekret novega cesarja Leopolda II. iz leta 1790 je potrdil veljavne zakonske določbe glede pravic Judov, ki so nato veljale vse do leta 1840. Judje so sedaj dobili domovinsko pravico na celotnem Ogrskem (razen slovaških rudarskih mest), prosto so se lahko ukvarjali s trgovino in obrtjo ter ustanavljali tovarne (v katerih so lahko zaposlovali le judovske delavce). V času revolucije 1848/49 in razglasitve ogrske neodvisnosti so Judje junija 1849 končno dobili uzakonjeno enakopravnost. Vendar je bila ta po porazu revolucije par te- dnov kasneje hitro odpravljena. Šele z začetkom ustavnega življenja so lahko tudi Judje na Ogrskem dočakali nove zakone, ki so prispevali k njihovi emancipaciji. Leta 1860 sta izšli dve uredbi, ki sta jim podeljevali pravico do pridobivanja lastništva na zemljiške posesti in pravico do priseljevanja v slovaške rudarske kraje. Podobno kot v avstrijski polovici Habsburške monarhije so prišli Judje na Ogrskem in s tem v Prekmurju do dolgo želene emancipacije šele leta 1867 , z nastankom dualistične Avstro-Ogrske. Z zakonskim členom XVII. iz leta 1867 so bili judovski prebivalci Ogrske glede vseh državljanskih in političnih pravic razglašeni za enakopravne krščanskim prebivalcem. S tem so bili odpravljeni vsi do takrat veljavni zakoni, ki so nasprotovali tej enakopravnosti. Toda tudi s tem zakonom judovsko prebivalstvo še vseeno ni doseglo verske enakopravno- sti. Leta 1868 so bili dovoljeni verski prestopi, šele leta 1895 pa je bila zakonsko uveljavljena enakopravnost in reciprociteta vseh veroizpovedi, s čimer je bila uveljavljena splošna verska svoboda. Za razliko od avstrijske polovice monarhije je šla Ogrska še veliko dlje in je uvedla obvezno civilno poroko. 57 56 Kuzmič, Franc: Posebnosti židovske populacije v panonskem prostoru glede izseljenstva in sezonstva. V: Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru: sosedstvo Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, Ljubljana 2003 (dalje Kuzmič: Posebnosti židovske populacije), str. 137; Gašpar, Lazar: Židje v Lendavi, str. 32-33; Kuzmič: Podjetnost prekmurskih Židov, str. 172; Rudaš, Andreja: Judje v Prekmurju. Ljubljana 2004, str. 5-6. 57 Fischer: Antisemitismus in Ungarn, str. 28-32; Gottas, Friedrich: Ungarn im Zeit des Hochliberalismus: Studien zur Tisza-Ära (1875-1890), Wien 1976, str. 162-164; Bihl: Die Juden, str. 895-896. 21 3. Naraščanje števila judovskega prebivalstva Postopna emancipacija judovskega prebivalstva na Ogrskem je omogo- čila vedno večjo judovsko priseljevanje tudi v Prekmurje. V drugi polovici 19. stoletja so se Judje v Prekmurje priseljevali iz zahodnega dela Ogrske, ki je kot Gradiščanska danes del Avstrije, iz drugih sosednjih avstrijskih dežel, pred- vsem s Štajerske in seveda tudi iz sedanje Madžarske. Pri tem so pomembno vlogo odigrale sorodstvene povezave in zaposlovanje lastnih ljudi. V 19. sto- letju je imelo judovsko prebivalstvo tudi visoko rodnost. 58 Število judovskega prebivalstva se je tako od leta 1778, ko jih je bilo samo 14, v enem stoletju (do leta 1880) dvignilo na 1082. V naslednjih desetletjih je število judovskega prebivalstva najprej začelo rahlo upadati, v prvem desetletju 20. stoletja se je spet nekoliko povečalo, nato pa je predvsem po prvi svetovni vojni začelo hitro upadati. Tabela 1 tako prikazuje število judovskega prebivalstva v Prekmurju glede na različne cerkvene šematizme (1793, 1812, 1846, 1854) in na različne popise prebivalstva (1836, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931) med leti 1778 in 1931, katerim je dodan še popis Judov iz Dravske banovine leta 1937. Tabela 1: Število Judov v Murski Soboti, Lendavi ter v Beltincih in drugih prekmurskih vaseh med leti 1778 in 1937 59 Lendava Murska Sobota Beltinci okoliške vasi skupaj 1778 14 0 0 0 14 1793 19 14 21 6 60 1812 23 13 40 0 76 1836 69 98 34 10 211 1846 82 180 30 29 321 1854 162 180 43 74 459 1880 220 311 152 399 1082 1890 217 283 86 441 1027 1900 274 199 69 377 919 1910 382 234 60 299 976 58 Kuzmič: Posebnosti židovske populacije, str. 138. 59 Toš, Marjan: Die Juden von Pekmurje (Übermurgebiet) zwischen 1848 und 1914. V: Das Judentum im pannonischen Raum vom 16. Jahrhundert bis zum Jahr 1914. Kaposvár 2009 (dalje Toš: Die Juden von Pekmurje), str. 56-64; Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januarja 1921 god., Sarajevo 1932 (dalje: Popis stanovništva 1921); Splošni pregled Dravske banovine, str. 193; ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938. Primerjaj še: Luthar, Oto in Šumi, Irena: Living in Metaphor: Jews and anti-Semitism in Slovenia. V: Jews and anti-semitism in the Balkans. Ljubljana, Jeruzalem 2004, str. 38; Zelko, Ivan: Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381, Ljubljana 1972, str. 60-61; Kuzmič: Podjetnost prekmurskih Židov, str. 172, 178. 22 Lendava Murska Sobota Beltinci okoliške vasi skupaj 1921 250 175 4 195 624 1931 171 159 3 143 476 1937 137 150 3 127 417 Kot kaže graf 1, je bilo v Prekmurju judovsko prebivalstvo močno pri- sotno v obeh prekmurskih mestnih središčih, v Lendavi in Murski Soboti. V teh dveh naseljih je v prvi polovici 19. stoletja živelo kar tri četrtine vseh pre- kmurskih Judov. Ostali Judje so živeli raztreseni po različnih okoliških vaseh. Izmed vasi so se v zelo pomembno judovsko središče razvili Beltinci. Beltinci so bili ena od najpomembnejših prekmurskih vasi, katera je imela tudi soraz- merno zelo veliko prebivalcev, saj je npr. leta 1869 imela le par sto prebivalcev manj (1216 prebivalcev) kot obe kasnejši prekmurski mestni središči. Zato so Beltinci v tem času lahko postali tretje središče Judovstva v Prekmurju, ki je imelo lastno judovsko versko občino in celo sinagogo. 60 Ker pa se Beltinci v naslednjih desetletjih niso uspeli razviti v mestno središče, se njegovo prebival- stvo ni povečevalo tako hitro kot v Murski Soboti in Lendavi. Leta 1931 je tako v Beltincih živelo 1524 ljudi. Posledično se je hitro manjšalo tudi število Judov. Graf 1: Delež Judov Murske Sobote, Lendave, Beltincev in drugih prekmurskih vasi med leti 1793 in 1937, v %. 60 Zadravec, Bojan: Židje v Beltincih. V: Beltinci, 7, 2001, str. 24-26; Jelinčič: Judje na Slo- venskem, str. 83; Pančur, Andrej: Teritorialni obseg judovskih verskih občin na ozemlju sedanje Slovenije pred drugo svetovno vojno. V: Prispevki za novejšo zgodovino, 48, 2008, št. 1, str. 47; 100% 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% 1793 1812 1836 1846 1854 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Murska Sobota Lendava Beltinci okoliške vasi 23 Šele od srede 19. stoletja so se Judje začeli sorazmerno bolj množično naseljevati tudi po drugih prekmurskih vaseh. Leta 1880, ko je v Prekmurju živelo največ Judov, jih je skoraj polovica živela razseljenih po različnih vaseh (med drugih tudi v Beltincih). To je bilo obdobje, ko se je število judovskega prebivalstva hitro dvigalo ne le na celotnem Ogrskem, temveč tudi v Prekmurju. Ob tem so vedno novi judovski priseljenci dobro izkoristili poslovne prilož- nosti ne le po mestih, temveč v vedno večji meri še po vaseh. Velika večina prekmurskih Judov se je namreč v skladu s splošnim razvojem na Ogrskem preživljala kot trgovci, kramarji, mesarji, krčmarji in obrtniki. Zaradi relativ- ne ekonomske zaostalosti Prekmurja je bilo v 18. in 19. stoletju tu zelo malo domačega meščanstva. Klub temu pa je s postopno komercializacijo prekmur- skega okolja naraščala tudi potreba po posredniških, uslužnih in proizvodnih dejavnostih. Ker se je domače meščanstvo prepočasi razvijalo, so judovski priseljenci zapolnili naraščajočo potrebo po trgovcih, kramarjih, gostilničarjih, mesarjih, obrtnikih, v mestih pa tudi po različnih svobodnih poklicih. Po vaseh so Judje združevali celo več dejavnosti na enkrat in so tako hkrati delovali kot trgovci, krčmarji in mesarji. Zaradi pomanjkanja in oddaljenosti primernih nakupovalnih središč so v gosto poseljenih prekmurskih vaseh zadovoljevali potrebe po najosnovnejših življenjskih potrebščinah. 61 Nič čudnega torej, če se je v številnih prekmurskih vaseh naselila samo kakšna judovska družina. 4. Upadanje števila judovskega prebivalstva Vse kaže, da so judovski priseljenci do 80. let 19. stoletja zapolnili vse tržne niše, ki jim jih je ponujalo Prekmurje. Od tega časa namreč število ju- dovskega prebivalstva več ne narašča, temveč do konca 19. stoletja celo rahlo upada. Sorazmerno bolj je upadalo število Judov po vaseh, predvsem v Beltincih. Zato se je delež judovskega prebivalstva v Lendavi in Murski Soboti od srede druge polovice 19. stoletja z dobre polovice dvignil na dve tretjini judovskega prebivalstva v Prekmurju. Judovsko prebivalstvo je zlasti občutno naraslo v Lendavi. Delež judovskega prebivalstva se je tako v občini Lendava od leta 1880 z 12 % (od skupno 1879 prebivalcev) do leta 1910 celo povečal na 14 % celotnega prebivalstva (od skupno 2729). Nasprotno je v tem času v občini Murska So- bota s 17 % (od skupno 1786) padel na 9 % celotnega prebivalstva (od skupno 2748). S hitrim naraščanjem celotnega prebivalstva v Prekmurju je posledično padal tudi delež judovskega prebivalstva. Če je še leta 1880 v Prekmurju živelo 61 Keršovan, Ferid G.: Spomini na gospodarsko in socialno življenje v Prekmurju. V: Kronika, XII, 1964, št. 3, str. 169-184; Kuzmič: Podjetnost prekmurskih Židov, str. 173-174. 24 1,5 % Judovskega prebivalstva (od skupno 73.765), je ta delež do leta 1910 padel na 1,1 % (od skupno 90.670). Čeprav se je v letih pred prvo svetovno vojno iz pretežno agrarnega in gospodarsko nerazvitega Prekmurja izseljevalo vedno več ljudi, je bila rast večinskega prebivalstva vseeno veliko višja od stagniranja rasti prekmurskih Judov. 62 Takšna stagnacija judovskega prebivalstva v Prekmurju je bila povsem v skladu s takratnim razvojem na celotnem Ogrskem. Čeprav je število Judov po letu 1880 še vedno hitro naraščalo, je bila ta rast zelo neenakomerna. Mar- sikje število Judov ni le ostajalo enako, temveč se je celo zmanjševalo. V ogrski statistični enoti desni breg Donave, ki je zajemala večino današnje zahodne Madžarske skupaj s Prekmurjem, se je npr. število Judov iz dobrih 95.000 do leta 1910 zmanjšalo na 90.000, njihov delež pa je iz 3,7 % upadel na 2,9 %. To zmanjševanje judovskega prebivalstva je šlo predvsem na račun izseljevanja iz vasi in manjših mest v večja mestna središča. Manjša mesta so v glavnem pritegnila priseljence iz neposredne okolice, velika mesta pa iz celotne države in celo iz tujine. V tem pogledu se je število Judov zlasti hitro večalo v Bu- dimpešti. Pred prvo svetovno vojno je v Budimpešti živela že skoraj četrtina vseh ogrskih Judov, budimpeštanski Judje pa so predstavljali skoraj četrtino prebivalstva v tem mestu. 63 Nasprotno sta bili Lendava in Murska Sobota odločno premajhni in premalo razviti, da bi lahko uspešno pritegnili večje število novih judovskih priseljencev. Popis Judov iz leta 1937 tako jasno kaže, da velika večina prek- murskih Judov, ki se ni rodila v Prekmurju, izvira iz bližnjih madžarskih mest in vasi, ki so v času dvojne monarhije prav tako kot prekmurski kraji ležali v županijah Zala in v Železni županiji (županija Vas). Razpad Avstro-Ogrske leta 1918, revolucionarno vrenje na Madžarskem leta 1919 in dokončna priključitev Prekmurja Jugoslaviji leta 1920 so povzročile največjo politično zarezo v demografskem razvoju judovskega prebivalstva vse do druge svetovne vojne. Med leti 1910 in 1921 se je tako število Judov zmanjšalo za skoraj dve petini na le 624 (tabela 1). Posledično je v Prekmurju padel tudi delež judovskega prebivalstva, tako da so leta 1921 Judje predstavljali samo še 0,68 % celotnega prebivalstva (skupaj 92.295). V tem času so se Judje iz gospodarsko nerazvitega in podeželskega Prekmurja še naprej izseljevali proti 62 Melik, Vasilij: Rast mestnega prebivalstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno. V: Ekonomska revija, 1956 (dalje. Melik, Rast mestnega prebivalstva), str. 206; Černy, Dragica: Rast prebivalstva v Prekmurju. V: Kronika, 1, 1953, št. 2 (dalje Černy, Rast prebivalstva v Prekmurju), str. 132, 135-136; Toš: Die Juden von Pekmurje, str. 56-64. 63 Bihl: Die Juden, str. 882-886; Fischer: Antisemitismus in Ungarn, str. 33-35. 25 večjim mestnim središčem. Toda za tako velik upad judovskega prebivalstva je bila kriva tudi prva svetovna vojna in nastanek nove državne meje, ki je prek- murske Jude odrezal od njihovih prejšnjih gospodarskih in kulturnih središč. Prekmursko judovsko prebivalstvo je bilo namreč tesno vpeto v madžarski kulturni prostor, zato se jih je po nastanku jugoslovanske države kar precej odločilo oditi v na novo nastalo madžarsko državo. Zlasti še, ker so jih na ta prostor navezovale tudi sorodstvene povezave. Poleg tega je Prekmurje v času po razpadu Habsburške monarhije pretresalo še revolucionarno vrenje. Veliko Judov naj bi se zato izselilo zaradi pogromov nad Judi v času madžarske sov- jetske republike leta 1919 in njihovega sodelovanja v Murski republiki. Nekaj Judov pa naj bi nova jugoslovanska oblast tudi izgnala. 64 Sorazmerno več Judov se je tako izselilo iz vasi kot iz mest, kjer so se Judje lahko počutili nekoliko bolj varne, tako da je po letu 1921 v Murski Soboti in Lendavi živelo že skoraj 70 % prekmurskih Judov. Zlasti drastično se je zmanjšalo število prebivalcev v Beltincih, ki so jih Judje skoraj povsem zapustili (tabela 1). Tudi v jugoslovanski državi se je število Judov v Prekmurju še naprej nezadržno zmanjševalo. Ob naslednjem popisu prebivalstva leta 1931 so tako našteli za skoraj četrtino manj Judov (476), s čimer je delež Judov upadel na 0,52 % prekmurskega prebivalstva (90.717). Leta 1937 pa je bilo v Prekmurju naposled popisano le še 417 Judov. Število Judov se je enakomerno zmanjševalo tako v mestih kot po vaseh. Toda po drugi strani se je v primerjavi z Mursko Soboto število Judov zlasti hitro zmanjševalo v Lendavi (graf 1). Vse kaže, da je hitreje se razvijajoča Murska Sobota tudi svojemu judovskemu prebivalstvu ponujala veliko več možnosti za uspešen gospodarski razvoj kot pa obmejna Lendava. Leta 1931 je tako v Murski Soboti živelo že 3571 ljudi, v Lendavi pa komaj 2443. S hitrim razvojem celotnega prebivalstva in s postopno stagnacijo judovskega prebivalstva so Judje leta 1931 v Murski Soboti predstavljali samo še 4,4 % prebivalstva, prav toliko pa tudi v občini Lendava (skupaj z Dolgo vasjo 3836 prebivalcev). Ker so bili Judje skoraj brez izjeme mestni prebivalci, je bil njihov delež v mestni naselbini Lendava seveda veliko višji in je znašal celo dobrih 9 %. 65 Glavni krivec za nadaljnjo upadanje števila prekmurskih Judov je bila še vedno ekonomska zaostalost Prekmurja. Na slabo razvitem in omejenem prekmurskem tržišču je bila vedno bolj opazna konkurenca nejudovskega meščanstva, ki se je vedno bolj krepilo. Nasprotno so velika mesta v ostalih 64 Kokolj, Miroslav: Prekmurje v prevratnih letih 1918-1919. V: Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918-1920: zbornik razprav s simpozija v Radencih. Ljubljana 1981, str. 71-79; Brumen: Na robu zgodovine, str. 46. 65 Splošni pregled Dravske banovine, str. 132, 160 26 delih Jugoslavije ponujala ugodne priložnosti za gospodarski razvoj judovskega prebivalstva, katero se je lahko zaradi svoje ugodne socialne strukture uspešno vključevalo v velemestno življenje. Za prekmurske Jude so bila veliko bolj kot re- lativno majhna slovenska mesta privlačna hrvaška velika mesta. Leta 1937 tako v ostalih slovenskih mestih zasledimo le nekaj prekmurskih Judov (v Ljubljani trgovskega potnika Josipa Boroša, trgovca Mavra Kleina in tipografa Arturja Kohna z družino). Nasprotno je veliko prekmurskih Judov mogoče zaslediti v Zagrebu. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo npr. od vseh zagrebških Judov vsaj 42 rojenih v Murski Soboti. V Murski Soboti je bilo rojenih celo več za- grebških Judov kot v katerih drugih večjih hrvaških mestih z večjim številom prisotnega judovskega prebivalstva (npr. Našice, Podravska Slatina, Požega itd.). 12 zagrebških Judov pa je bilo rojeno v drugih prekmurskih krajih, predvsem seveda v Lendavi. 66 S selitvijo prekmurskih Judov v mesta, predvsem v takratna bližnja velika mesta, se je torej le nadaljeval trend, ki se je začel že v 80. letih 19. sto- letju. Podobno kot drugje v Jugoslaviji se je sedaj ta trend samo še okrepil. Na Hrvaškem je tako leta 1880 v mestih živelo dve petine Judov, leta 1910 že polovica in leta 1931 celo tri četrtine. Od tega jih je leta 1921 v Zagrebu živelo skoraj 30 %, deset let kasneje pa že skoraj 45 %. V Zagrebu se je torej v samo desetih letih število Judov povečalo za 47 %. Število Judov je hitreje naraščalo samo še v Beogradu, kjer se je v tem času dvignilo celo za 63 %. Nasprotno se je število Judov v hrvaških vaseh in manjših naseljih zmanjšalo za skoraj polovico. Glede na to, da se je v tem času število Judov na Hrvaškem vseeno povečalo za skoraj 5 %, gre to povečanje le na račun hitre rasti Zagreba. V tem pogledu je bil razvoj judovskega prebivalstva v Prekmurju povsem v skladu z razvojem na Hrvaškem. Podobno je bilo tudi drugih sosednjih deželah. Na avstrijskem Gradiščanskem, od koder so v 18. stoletju v Prekmurje prišli prvi judovski priseljenci, se je število Judov med leti 1880 in 1934 praktično prepolovilo. Po- spešeno izseljevanje Judov v velika urbana središča je bilo tudi povsem v skladu s splošnim evropskim razvojem. V 30. letih 20. stoletja je v mestih živelo že več kot 85 % nemških, okoli 80 % madžarskih ter celo več kot 75 % poljskih Judov. 67 66 Švob, Melita: Židovi u Hrvatskoj: židovske zajednice, 1. del. Zagreb 2004 (dalje Švob, Židovi u Hrvatskoj 1), str. 90-98, 462-463. Švob, Melita: Židovi u Hrvatskoj: židovske zajednice, 2. del. Zagreb 2004, str. 17-189. 67 Švob: Židovi u Hrvatskoj 1, str. 99; Goldstein, Ivo: Židovi u Zagrebu 1918-1941, Zagreb 2004 (dalje: Goldstein, Židovi u Zagrebu), str. 309 – 310; Popis stanovništva 1921; Popis stanov- ništva 1931, 2. del; Lichtblau, Albert: Integration, Vernichtungsversuch und Neubeginn: Osterreichisch-jüdische Geschichte 1848 bis zur Gegenwart. V: Geschichte der Juden in Österreich. Wien 2006 (dalje Lichtblau: Integration), str. 498 – 500. 27 IV. RAZVOJ JUDOVSKEGA PREBIV ALSTV A V SLOVENIJI BREZ PREKMURJA 1. Emancipacija Judov V ostali Sloveniji je bil demografski razvoj judovskega prebivalstva v mnogih pogledih povsem drugačen kot v Prekmurju. Te razlike niso nastale le zaradi drugačnega gospodarskega in družbenega okolja, temveč predvsem zaradi relativno poznega začetka naseljevanja na Kranjskem, Štajerskem in Ko- roškem. Šele dokončna emancipacija Judov v Habsburški monarhiji je namreč omogočila začetek dolgotrajnejšega naseljevanja v teh deželah. Marčna revolucija leta 1848 je Judom v Habsburški monarhiji prinesla prvi odločilen korak k njihovi emancipaciji. Oktroirana ustava z dne 25. aprila 1848 je v tretjem poglavju vsebovala dokaj obsežen katalog temeljnih pravic človeka in državljana, ki je vsem prebivalcem (državljanom), se pravi tudi Judom, zagotavljal svobodo vere in vesti ter osebno svobodo. Vsak državljan je lahko postal zemljiški posestnik ali se je začel ukvarjati s kakšno zakonsko dovoljeno obrtjo. Odslej so bili vsi državljani enaki pred zakonom, prav tako so imeli enake dolžnosti glede plačevanja davkov in obrambe domovine. 27. paragraf je med drugim napovedal, da bo zakone, ki se dotikajo razlik v položaju pripadnikov različnih veroizpovedi, pripravil naslednji državni zbor. Navsezadnje je ustava zagotavljala še svobodo veroizpovedi: “Vsim v cesarstvu po postavah pripuščenim kristjanam, ravno tako tudi Judam je dovoljeno, službo Božjo prosto opravljati.” 68 Oktroirana ustava je ureditev vprašanja enakopravnosti habsburških Judov preložila na državni zbor. 69 Ta je sicer sprejel cesarski patent z dne 20. oktobra 1848, s katerim je bil odpravljen judovski davek, 70 nove ustave pa ni mogel več sprejeti. Cesar Franc Jožef je namreč ob podpori protirevolucionarnih sil razpustil državni zbor in 4. marca 1849 sprejel novo oktroirano ustavo. Ta ustava je Judom zagotavljala enake državljanske pravice kot ostalim prebivalcem Habsburške monarhije. Prav na področju temeljnih pravic človeka in drža- vljana nova ustava ni okrnila standardov, ki so bili doseženi med revolucijo. 71 V svojem 25. paragrafu je celo izrecno zagotavljala svobodo gibanja znotraj 68 Ustavno pismo Avstrijanskiga Cesarstva. V: Novice, 6, 3.5. 1848, št. 18; Cvirn, Janez: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji: Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918). Ljubljana 2006 (dalje Cvirn: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma), str. 9-10. 69 Lichtblau: Integration, str. 455. 70 Bihl: Die Juden, str. 893. 71 Cvirn: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma, str. 63. 28 cesarstva in svobodo izseljevanja. 72 T udi po dokončni utrditvi neoabsolutizma in odpravi in ukinitvi ustavnosti z silvestrskim patentom 31. decembra 1851 so nekatere temeljne pravice človeka in državljana še vedno veljale (svoboda vere in bogoslužja, enakost državljanov pred zakonom). Ker pa so bila druga ustavna načela razveljavljena, so na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, kjer Judom ni bilo dovoljeno bivanje, še vedno veljale stare omejitve. 73 Nekaterim Judom je kljub tem omejitvam uspelo izkoristiti kratkotrajno veljavnost judovske enakopravnosti in so se naselili tudi v krajih, kjer se prej niso smeli naseljevati. Vendar je bila z odpravo ustavnih načel znova odpravljena tudi pravna podlaga za njihovo stalno bivanje. Zato je bila v naslednjih letih njihova usoda na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem zopet negotova. Kljub temu pa je npr. judovska skupnost v Gradcu postopoma vedno bolj pridobi- vala na pomenu. 74 Glede na popis prebivalstva iz leta 1857 naj bi bilo v okraju Maribor med domačim prebivalstvom tudi 6 prebivalcev z judovsko vero, 75 čeprav pri tem sploh ni jasno, kako bi jim lahko v tem času kot edinim Judom na Štajerskem sploh uspelo dobiti pravico do stalnega bivališča. 76 Na veliko večje ovire so Judje pri naseljevanju naleteli na Kranjskem. V 50. letih 19. stoletja je sicer v Ljubljano prihajalo vedno več judovskih trgovcev, ki pa so se predvsem zaradi nasprotovanja magistrata in tudi domačih trgovcev ponavadi zadrževali le krajši čas. Mestne oblasti so prav tako z vsemi sredstvi poskušale preprečiti naselitev judovskih obrtnikov. Poleg tega je Ljubljana prav v tem času oswtala brez stalno naseljenih prebivalcev z judovsko vero. Celo judovski trgovci in krošnjarji, ki so drugače stalno prihajali v mesto, se niso poskušali stalno naseliti, “čeprav so zakonodaja, upravna praksa višjih oblasti in gospodarski razvoj povečale možnost preseljevanja in menjavanja bivališča tudi za” 77 Jude. Z obnovo ustavnega življenja so se v 60. letih 19. stoletja postopoma od- pravljale omejitve, ki so jih bili deležni Judje v deželah, kjer so lahko prebivali. 78 72 Kaiserliches Patent vom 4. März 1849, die Reichsverfassung für das Kaiserthum Oesterreich enthaltend, št. 150. V: Allgemeines Reichs-Gesetz- und Regierungsblatt für das Kaiserthum Oesterreich, leto 1849. Wien 1850, str. 153-154. 73 Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 51. 74 Lichtblau: Integration, str. 457. 75 Bevölkerung und Viehstand von Steiermark nach der Zählung vom 31. October 1857. Wien 1859, str. 10. 76 Prim. Lamprecht, Gerald: Fremd in der eigenen Stadt: Die moderne jüdische Gemeinde von Graz vor dem Ersten Weltkrieg. Innsbruck 2007, str. 62. 77 Prav tam, str. 55. 78 Bihl: Die Juden, str. 893-894. 29 Toda dokončni preboj se je zgodil šele po porazu avstrijske velikonemške zu- nanje politike in nastanku dualistične Avstro-Ogrske. Popolna emancipacija judovskega prebivalstva je bila dosežena s sprejetjem državnega temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. Ta zakon je imel izjemno širok katalog temeljnih pravic človeka in državljana. Med drugim je 4. člen zagotavljal prosti pretok ljudi in blaga znotraj države, po 6. členu pa se je smel vsak državljan prosto naseljevati v vseh krajih v državi, tu pridobivati in prosto razpolagati z nepremičninami vseh vrst in v okviru zakonskih pogojev izvrševati vsako pridobitno dejavnost. Nenazadnje je bila med drugim zagoto- vljena še svoboda vere in bogoslužja. Državljanske in politične pravice so bile odslej neodvisne od veroizpovedi. 79 2. Naseljevanje Judov Z odpravo vseh nekdanjih omejitev so se Judje začeli bolj množično naseljevati tudi v osrednjih slovenskih deželah. Leta 1869 so na Kranjskem našteli 22 Judov, na Koroškem prav tako 22, na Štajerskem pa kar 734, od tega 68 na Spodnjem Štajerskem. 80 Predvsem v naslednjem desetletju se je število Judov na Štajerskem in Kranjskem zelo hitro povečalo, nato pa je naraščalo veliko bolj postopoma. V spodnji tabeli 2 je prikazano še število Judov v posa- meznih avstrijskih deželah glede na popise prebivalstva med leti 1880 in 1910. Za primerjavo je prikazano še število Judov na Ogrskem in Hrvaškem. Po teh podatkih je bilo leta 1880 na Kranjskem prisotnih 96 pripadnikov judovske vere. Do leta 1910 se je nato to število povečalo na 146. Podobno je tudi na Spodnjem Štajerskem v 70. letih 19. stoletja število Judov hitro zraslo na 144, v naslednjih desetletjih pa se je nato povzpelo na 187. Tabela 2: Prisotno judovsko prebivalstvo v Habsburški monarhiji 1880-1910 81 glavno mesto 1880 1890 1900 1910 Ogrska 624.826 707.961 831.162 911.227 Hrvaška 13.488 17.261 20.216 21.231 Cislajtanija skupaj 1.005.394 1.143.305 1.224.899 1.313.687 79 Staatsgrundgesetz vom 21. December 1867, über die allgemeinen Rechte der Staatsbürger für die im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder, št. 142. V: Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich., leto 1867. Wien 1867, str. 394-396. 80 Bevölkerung und Viehstand von Krain nach der Zählung vom 31. December 1869. Wien 1871, str. 2-9; Bevölkerung und Viehstand von Steiermark nach der Zählung vom 31. December 1869. Wien 1871, str. 2-13; Statistisches Jahrbuch für das Jahr 1875. Wien 1878, str. 21. 81 Oesterreichische Statistik, I. Band, 2. Heft: Die Bevölkerung der im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder nach Religion, Bildungsgrad, Umgangssprache und nach ihren 30 glavno mesto 1880 1890 1900 1910 Galicija 686.596 772.213 811.371 871.895 Bukovina 67.418 82.717 96.150 102.919 Češka 94.449 94.479 92.745 85.826 Moravska 44.175 45.324 44.225 41.158 Šlezija 8.580 10.042 11.988 13.442 Spodnja Avstrija 95.058 128.729 157.278 184.779 Dunaj (73.222) (118.495) (148.169) (175.318) Zgornja Avstrija 1.056 1.078 1.280 1.250 Salzburg 115 157 199 285 Trst 4.640 4.708 4.954 5.498 Goriška in Gradiščanska 319 331 295 325 Gorica (256) (274) (248) (252) Istra 171 229 285 684 Koroška 114 164 212 341 Celovec (94) (115) (139) (214) Štajerska 1.782 1.979 2.895 Gradec (1.211) (1.255) (1.620) (1.971) SLOVENSKE DEŽELE Spodnja Štajerska 144 192 182 187 Kranjska 96 89 145 146 Ljubljana (74) (76) (95) (116) Sodni okraji z ozemlja današnje slovenske Primorske sodni okraji Kranjska Postojna 1 Senožeče 5 Idrija 1 Goriška in Gradiščanska Ajdovščina 3 2 6 Gorica okolica 10 Kanal 2 Komen 3 6 Sežana 1 Tolmin 2 1 Istra Koper 7 7 10 10 Piran 1 1 Čeprav je torej na slovenskem Štajerskem vedno živelo več Judov kot na Kranjskem, je glavni center judovstva ležal v sedanji avstrijski Štajerski, pred- vsem v Gradcu. Obenem se je prav ta center v zadnjih dveh desetletjih pred prvo Gebrechen. Wien 1882, str. 18-21, 30-31, 34-36; Oesterreichische Statistik, XXXII. Band., Wien 1892, str. 56-69; Oesterreichische Statistik, LXIII Band, 1. Heft: Die Summarischen Ergebnisse der Volkszählung, Wien 1902, str. 58-71; Bihl: Die Juden, str. 882-883, Lichtblau: Integration, str. 474, 502. 31 svetovno vojno samo še krepil. Delež spodnještajerskih Judov je tako s skoraj 10 % v letu 1890 padel na le 6 % v letu 1910. Celo na Koroškem je živelo veliko več Judov kot skupaj na slovenskem Štajerskem in Kranjskem. Pri tem pa nobeden od njih ni živel na tistem delu Koroške, ki je danes v okviru Slovenije. Še veliko več Judov je živelo v primorskih deželah, predvsem v Trstu. Toda tudi te številke so povsem zanemarljive v primerjavi z drugimi deželami avstrijske polovice Habs- burške monarhije. Resnični center avstrijskega judovstva je bil vedno v Galiciji in Bukovini ter v čeških deželah, v vedno večji meri pa je to vlogo prevzemal Dunaj. Zaradi izseljevanja in relativno nizkega naravnega prirastka je število Judov v čeških deželah vedno bolj stagniralo. Zaradi množičnega izseljevanje tudi število Judov v Galiciji in Bukovini ni naraslo tako zelo, kot bi lahko zaradi relativno visokega naravnega prirastka. Judovski izseljenci so se razen v tujino množično izseljevali predvsem na Dunaj in druga večja habsburška mesta. V primeru avstrijskih in slovenskih dežel, kjer so pred letom 1867 ob- stajale omejitve pri priseljevanju judovskega prebivalstva, je tako še bolj opa- zna tendenca naseljevanja v deželnih glavnih mestih. V Gradcu, Celovcu in Ljubljani je v vsem obravnavanem obdobju živelo med dobrimi 60 in 80 % deželnega judovskega prebivalstva. Za razliko od ostalih avstrijskih in ogrskih dežel, kjer se je judovsko prebivalstvo začelo šele postopoma bolj množično naseljevati v večjih mestih, je bilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem že takoj ob svoji naselitvi skoncentrirano v večjih mestih. Judje so se namreč v teh deželah že od vsega začetka le redkokdaj naseljevali v podeželskih občinah, temveč predvsem v deželnih glavnih mestih, kjer je bilo največ možnosti za njihovo poklicno udejstvovanje. 3. Razvoj judovskega prebivalstva na ozemlju Dravske banovine Visoka stopnja urbaniziranosti judovska prebivalstva je značilna tudi za čas po razpadu Habsburške monarhije. V spodnji tabeli 3 je prikazano število judovskih vernikov po avstrijskih popisih prebivalstva iz leta 1880, 1890, 1900 in 1910, jugoslovanskih popisih iz leta 1921 in 1931 ter po popisu članov judovske verske občine iz leta 1937. Glavni namen tabele je prikazati statistični razvoj ju- dovskega prebivalstva do popisa iz leta 1937, ki bo podlaga za nadaljnjo analizo strukture judovskega prebivalstva. Zato je v tabeli zajeto le ozemlje takratne Dravske banovine, izpuščena pa je celotna Primorska, ki se je med obema svetovnima vojnama nahajala pod Italijo. V primerjavi z ozemljem sedanje Slovenije se s tem skupno število Judov le malenkostno zmanjša. V zgornji tabeli 2 je tako označeno tudi število Judov po sodnih okrajih Kranjske, Goriške in Gradiščanske ter Istre, kateri obsegajo dele sedanje Slovenije, po prvi svetovni 32 vojni pa so bili del Italije. Nekateri sodni okraji, v prvi vrsti sodni okraj Gorica okolica, so pri tem posegli tudi na sedanjo italijansko stran meje. Glede na te popise prebivalstva je bilo pred prvo svetovno vojno na tem ozemlju zelo malo Judov. Leta 1880 jih je bilo 14, leta 1890 19, leta 1900 24 in leta 1910 22, se pravi komaj 1,6 % judovskega prebivalstva z ozemlja sedanje Slovenije. Velika veči- na primorskih Judov je bila namreč skoncentrirana v Trstu in Gorici in tudi tisti, ki so živeli na današnji slovenski strani meje, so bili neločljiv del tržaške ali goriške judovske skupnosti ter jih je kot takšne tudi potrebno obravnavati. Povrhu je bila njihova kontinuiteta bivanja zelo kratka. V vsem tem obdobju so bili stalno prisotni samo v Kopru, kjer jih je tudi največ živelo. V obdobju med obema svetovnima so se Judje iz istrskih primorskih mest povsem asimilirali z večinskim prebivalstvom. 82 Gospodarsko uspešna primorska judovska skupnost, ki se je številčno hitro krepila že vse od 18. stoletja, tudi ni imela nobenega večjega interesa za naseljevanje Štajerske, Koroške in Kranjske. 83 Priselilo se je le par posameznikov, katerih število je bilo povsem zanemarljivo v primerjavi z judovskimi priseljenci iz Ogrske, Hrvaške in čeških dežel ter celo iz Nemčije. Tabela 3: Prisotno judovsko prebivalstvo z ozemlja Dravske banovine po popis iz leta 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na okraje in avtonomna mesta ter občine z dne 1. julija 1939. 84 okraji in avtonomna mesta občine 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Brežice (7) (11) (6) (5) (12) (8) (2) Bizeljsko 3 3 6 2 2 1 1 Brežice 1 1 3 1 Kozje 4 Podčetrtek 1 Brestanica 2 2 Sevnica 3 1 1 4 1 Velika Dolina 6 3 82 Dukovski, Darko: Židovi u Istri između dva svjetska rata. V: Časopis za suvremenu povi- jest, 29, 1997, št. 1, str. 81-82; Gaberc, Slavko: Tiha asimilacija istrskih Židov. V: Primorska srečanja, 2000, št. 229, str. 347-349. 83 Walzl, August: Die Juden in Kärnten und das Dritte Reich. Klagenfurt 1987 (dalje Walzl: Die Juden in Kärnten), str. 35. 84 Special Orts-Repertorium von Krain: Obširen imenik krajev na Kranjskem. Wien 1884; Special Orts-Repertorium von Krain: Specijalni repertorij krajev na Kranjskem: na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Wien 1894; Leksikon občin za Kranjsko: izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Wien 1906; Spezi- alortsrepertorium von Krain: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910. Wien 1919; Special Orts-Repertorium von Steiermark: Obširen imenik krajev na Štajerskem. Wien 1883; Special Orts-Repertorium von Steiermark: Specijalni 33 okraji in avtonomna mesta občine 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Celje (mesto) 10 6 23 25 26 30 21 Celje (4) (1) (4) (19) (4) Celje okolica 1 8 Loka 6 Petrovče 4 1 1 Polzela 3 Šentjur 3 Teharje 3 Prebold 2 Črnomelj (1) (3) Črnomelj 1 3 Dravograd (2) (3) (2) Dravograd 1 Ravne na Koroškem 1 Mežica 1 Vuhred 2 Vuzenica 2 Kamnik (7) (1) (4) (1) (1) (2) Domžale 1 Homec 2 Kamniška Bistrica 4 Kamnik 7 1 1 Kočevje (3) (3) (9) (2) Kočevje 2 Fara 3 3 7 2 Kranj (9) (3) (16) (20) Golnik 1 Kranj 9 13 20 Stara Loka 3 Stražišče 1 Tržič 1 Krško (1) (3) (1) Boštanj 3 Mokronog 1 Radeče 1 repertorij krajev na Štajerskem: na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Wien 1893; Specialni krajevni repertorij za Štajersko: izdelan na podlagi podatkov ljudskega štetja z dne 31. decembra 1910. Wien 1918; Popis stanovništva 1921, str. 292-345; Splošni pregled Dravske Banovine, str. 4-19; ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938; Toš: Die Juden von Pekmurje, str. 56-64. V primerih, ko v nadaljevanju za tabele in grafe ne bo naveden noben vir, sem upošteval vire iz te opombe. 34 okraji in avtonomna mesta občine 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Laško (1) (9) (15) (7) (3) (15) Laško 1 3 2 Jurklošter 4 Trbovlje 9 8 7 3 13 Lendava (544) (478) (486) (555) (310) (207) (160) Beltinci 166 102 83 71 4 3 3 Bogojina 8 10 13 13 9 7 6 Črenšovci 15 20 15 5 1 12 6 Dobrovnik 62 44 48 30 13 7 2 Gaberje 16 13 4 8 17 Genterovci 10 9 5 5 4 2 Lendava 231 225 274 382 257 171 137 Odranci 21 12 14 9 Orešje 9 11 6 8 Poljana 6 4 6 1 1 Turnišče 6 26 20 18 9 2 3 Litija (7) (2) (1) Litija 4 1 1 Zagorje 3 1 Ljubljana (mesto) 75 83 105 116 96 95 138 Ljubljana (1) (4) (6) (2) Borovnica 2 Polje 1 1 6 2 Račna 1 Ljutomer (14) (8) (7) (8) (9) (15) (6) Ljutomer 11 8 7 5 3 12 2 Radenci 3 6 Štrigova 3 4 Veržej 3 Maribor (mesto) 37 64 62 66 64 81 68 Maribor desni breg (7) (15) (2) (4) (8) (11) (17) Črešnjevec 1 Pobrežje 5 6 Poljčane 7 6 1 1 Pragersko 3 Rače 1 Ruše 1 4 Slovenska Bistrica 2 Spodnja Polskava 4 1 1 5 1 Makole 2 4 Lovrenc na Pohorju 3 1 4 35 okraji in avtonomna mesta občine 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Maribor levi breg (1) (9) (6) Košaki 1 8 6 Velka 1 Murska Sobota (538) (549) (433) (421) (314) (269) (257) Bodonci 3 11 10 9 8 3 4 Cankova 4 11 8 5 2 3 4 Gornji Petrovci 22 7 3 8 7 7 3 Grad 27 26 41 28 5 3 Križevci 13 11 15 3 8 3 6 Kupšinci 7 7 7 5 Martjanci 17 22 16 13 11 9 8 Murska Sobota 311 283 199 234 175 159 150 Murska Sobota okolica 25 26 34 15 17 16 14 Pečarovci 9 26 3 1 3 Pertoča 6 3 4 6 5 5 5 Puconci 14 7 14 6 2 1 6 Rogašovci 24 24 27 26 25 21 18 Selo 46 29 15 22 13 7 6 Šalovci 9 31 17 18 21 26 21 Tišina 8 25 20 20 10 6 9 Novo mesto (1) (13) (8) (2) (3) Novo mesto 1 3 Mirna Peč 1 Šmihel-Stopiče 13 4 1 Trebnje 3 Toplice 1 Ptuj (mesto) 41 54 37 37 28 32 29 Ptuj (10) (14) (25) (18) (31) (10) (15) Breg 8 Grajena 1 Majšperk 6 1 3 Ormož 2 2 1 Rogoznica 1 2 3 3 2 Središče ob Dravi 10 8 15 8 7 5 6 Cirkulane 6 5 6 4 5 1 2 Gorišnica 1 4 Lovrenc na Dravskem Polju 1 36 okraji in avtonomna mesta občine 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Radovljica (2) (3) (7) (5) (11) Bled 7 4 11 Jesenice 1 Lesce 1 Kranjska gora 1 2 1 Slovenj Gradec (9) (3) (8) Mislinja 6 Slovenj Gradec 3 4 Šoštanj (mesto) 3 Topolšica 4 Šmarje pri Jelšah (7) (19) (3) (7) (1) Planina pri Sevnici 1 Rogatec 10 1 1 Rogaška Slatina 3 Polje ob Sotli 1 Pristava 1 Šmarje pri Jelšah 6 8 1 Žusem 4 ∑ Prekmurje 1.082 1.027 919 976 624 476 417 ∑ ostalo 239 281 322 334 312 344 361 SKUPAJ 1.321 1.308 1.241 1.310 936 820 778 Za podlago tabele 3 sem vzel vse dostopne popise prebivalstva, ki pri- kazujejo versko pripadnost prebivalstva po občinah. Po letu 1880 se je obseg posameznih občin seveda mnogokrat spreminjal. Zato sem obseg občin v tabeli prilagodil ozemeljskemu obsegu občin z dne 1. julija 1939, kajti prav ta obseg občin je bil podlaga za analizo statističnih podatkov iz leta 1931. Prav tako sem tudi obseg štirih avtonomnih mest (Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj) ter okrajev prilagodil stanju iz leta 1939. Hkrati sem nekatera imena občin, ki so bila po drugi svetovni vojni spremenjena, prilagodil sedanjemu poimenovanju. V tabeli je s poudarjenimi števili prikazano število Judov po posameznih okra- jih in avtonomnih mestih, če so ta števila v oklepajih, so seštevek posameznih občin tega okraja. 37 Graf 2: Število Judov v mejah ozemlja Dravske banovine med leti 1880 in 1937. Zunaj Prekmurja je po teh podatkih živelo malo Judov. Leta 1880 jih je bilo 239, do prve svetovno vojne je nato njihovo število naraslo za dve petini na 334. Po razpadu Habsburške monarhije in nastanku jugoslovanske države je podobno kot v Prekmurju tudi v osrednji Sloveniji število Judov upadlo, vendar v tem primerov komaj za slabih 7 %. Za razliko od Prekmurja je v naslednjih letih spet začelo naraščati in je leta 1937 doseglo vrh s 361 popisanimi osebami. Takšno naraščanje števila kranjskih in štajerskih Judov pa vseeno ni moglo kompenzirati veliko hitrejšega upadanja števila Judov v Prekmurju, zlasti še, ker je bila judovska skupnost v Prekmurju sprva tudi veliko številčnejša (graf 2). Zato je skupno število Judov z ozemlja kasnejše Dravske banovine že leta 1880 doseglo svoj višek. Do prve svetovne vojne je ostajalo na bol ali manj isti ravni, nakar je začelo opazneje upadati. Ob tem so prekmurski Judje vedno bolj izgubljali svojo relativno težo. Če je judovska skupnost v Prekmurju še leta 1880 predstavljala več kot 80 % Judov z ozemlja Slovenije, se je to razmerje do leta 1937 zmanjšalo na komaj še 54 % v korist Judov iz ostale Dravske banovine. Kranjski in štajerski Judje so bili ves čas izrazito mestno prebivalstvo. V celotnem popisanem obdobju jih je kar okoli tri četrtine živelo v mestih z več kot 2000 prebivalci (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Domžale, Kranj, Tržič, Trbovlje, Zagorje, Novo mesto). Takšno razmerje so prekmurski in hrvaški Judje dosegli šele v jugoslovanski državi, ob tem, da sta bili prekmurski mestni naselji sorazmerno veliko manjši kot pa osrednja slovenska mesta. Kot je razvidno iz 1000 800 600 400 200 0 1880 Prekmurje ostala Drav. ban. 1890 1900 1910 1921 1931 1937 1200 1400 38 grafa 3 je vso obravnavano obdobje okoli 70 % kranjskih in štajerskih Judov živelo v največjih slovenskih mestih, zlasti v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Graf 3: Prisotno judovsko prebivalstvo z ozemlja Dravske banovine brez Pre- kmurja po večjih mestih (1880-1937). V ostalih krajih je večinoma prebivalo le nekaj Judov, velikokrat samo eden. Poleg tega le v redkih od teh krajev zasledimo judovsko naselitveno kontinuiteto in s tem možnost daljšega bivanja vsaj kakšne judovske družine. Eden od teh krajev je bilo Središče ob Dravi, kjer je že leta 1880 živelo 10 Judov, v naslednjih desetletjih od 7 do 8 in leta 1931 še vedno 5. Glede na popis Judov iz leta 1937 je bila v tem kraju leta 1881 rojena Regina Löwy, ki se je poročila s hrvaškim judovskim trgovcem Gezo Mitzkyjem. Leta 1909 se jima je rodil sin Branko in leta 1911 še hči Zora. Sin se je poročil z Matildo rojeno Moharič iz Gorice, leta 1929 pa sta dobila sina Mitjo. T udi v Ljutomeru je bilo zaznati stalno prisotnost Judov, saj je bila tu že leta 1882 rojena Roza Rosenberg, ki je nato tu živela vse do druge svetovno vojne. Podobno se je tudi v občini Cirkulane že kmalu naselila hrvaška judovska družina Moses in že leta 1877 tukaj dobila sina Oskarja. Ta je kasneje s spremenjenim priimkom Marič kot trgovec živel na Ptuju. V Cirkulanah pa se je naselila družina Blass. Kontinuiteta judovske naselitve ni bila šibka le v manjših, temveč tudi v večjih slovenskih mestih. Najbolj številčno judovsko skupnost v Ljubljani naj bi na začetku 20. stoletja tvorilo samo kakšnih dvanajst družin 85 ter v 20. letih 10 družin, 86 od katerih pa jih je le kakšna polovica ostala v mestu tudi v drugi 85 Podgorjanski, J. K.: Judje na Kranjskem. V: Zbornik Matice Slovenske, 1906, št. 7, str. 149. 86 AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 730, Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti, inkorperacija v izraelitsko cerkveno občino Murska Sobota, 10. 12. 1927. 100% 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Ptuj Maribor Celje ostali kraji Ljubljana 39 generaciji. Ti stalno naseljeni Judje so bili v glavnem trgovci. Velika večina drugih judovskih trgovcev se je v mestu zadrževala le krajši čas. Prav tako so bili fluktaciji podvrženi judovski igralci, dijaki ter nenazadnje vojaki. Po prvi svetovni vojni so začeli bolj množično prihajati še uradniki komercialne, bančne in tehnične stroke. 87 Podobno je bilo verjetno tudi v drugih slovenskih mestih. Celo največja slovenska mesta so bila namreč premajhna, da bi lahko pri- tegnila večje število judovskih priseljencev. Po odpravi prepovedi naseljevanja Judov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem so po letu 1867 tudi v te dežele hitro prišli judovski trgovci, obrtniki in tudi industrialci, ki so iskali možnost dobrega zaslužka. Podobno kot v Prekmurju so se nekateri od njih tudi na Štajerskem naseljevali kot vaški trgovci. Toda za razliko od Prekmurja so tako na vasi kot v mestih v svojih trgovskih in tudi obrtnih dejavnostih naleteli na veliko močnejšo domačo konkurenco. Po drugi strani pa so se Judom že v za- četnem obdobju naseljevanja v osrednjih slovenskih deželah odpirale ugodne gospodarske priložnosti v avstrijskih velemestih, predvsem na hitro rastočem Dunaju. Tudi gospodarsko hitro se razvijajoči Gradec je bil za štajerske Jude veliko bolj privlačen kot pa manjša spodnještajerska mesta. Čeprav je judovsko prebivalstvo iz osrednje Slovenije večinoma živelo skoncentrirano v mestih, tudi tam njihov delež ni bil nikoli zelo visok. V Ljublja- ni so leta 1921 predstavljali 0,18 % celotnega prebivalstva, v Mariboru 0,2 % in na Ptuju 0,63 %. Do leta 1931 se je nato v nasprotju s Prekmurjem okrepilo število Judov v industrijskih mestnih središčih kot sta bili Maribor (s 64 na 81, skupaj s predmestnim Pobrežjem še več) in industrijsko hitro se razvijajoči Kranj (13). S tem se je npr. v Mariboru tudi za malenkost povečal delež Judov glede na skupno prebivalstvo (0,24 %). Nasprotno se je na Ptuju, kjer je leta 1931 živelo 31 Judov, njihov delež v primerjavi z naraščajočim skupnim prebivalstvom celo nekoliko zmanjšal (0,47 %). Prav tako se je delež Judov zmanjšal tudi v Ljubljani (0,12 %), vendar je bilo tu ob popisu leta 1937 zabeleženo absolutno največ Judov. 4. Delež judovskega prebivalstva v Dravski banovini V primerjavi z ostalo Jugoslavijo je v Dravski banovini živelo sorazmerno malo judovskega prebivalstva. Leta 1921 so Judje predstavljali 0,09 % celotnega prebivalstva, leta 1931 pa zaradi upadanja števila prekmurskih Judov komaj še 0,07 % skupnega prebivalstva Dravske banovine. Takrat (glej tabelo 4) so jugoslovanski Judje predstavljali 0,5 % skupnega prebivalstva. Sorazmerno 87 Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 57-65. 40 manj Judov kot v Dravski banovini je živelo samo še v Primorski (Dalmacija in zahodna Hercegovina) in Moravski banovini (vzhodni in osrednji del Srbije), v prvi 0,06 % in v slednji 0,04 %. Nasprotno so v Beogradu Judje predstavljali kar 3 % skupnega prebivalstva. Glede na popis članov Zveze judovskih občin Jugo- slavije se je število neortodoksnih Judov do leta 1938 le za malenkost povečalo (njim je potrebno prišteti še okoli 2500 ortodoksnih Judov). V večini banovin se je zaradi negativnega naravnega prirastka celo zmanjšalo, med drugim tudi v Dravski banovini. Se pa je število Judov zelo hitro povečevalo prav v Beogradu. Tabela 4: Število judovskega prebivalstva v banovinah leta 1931 in leta 1938; v % od celotnega prebivalstva . 88 banovine 1931 1938 Sefardi v % Aškenazi v % Orto- doksni v % skupaj Judje v % Aškenazi in Sefardi v % Dravska 4 0 813 0,07 3 0 820 0,07 760 0,06 Drinska 8.009 0,52 2.034 0,13 – – 10.043 0,65 9.481 0,53 Donavska 1.809 0,08 13.626 0,57 3.083 0,13 18.518 0,77 16.788 0,67 Moravska 524 0,04 50 0 12 0 586 0,04 401 0,03 Primorska 66 0,01 512 0,06 – – 578 0,06 341 0,04 Savska 238 0,01 19.310 0,71 27 0 19.575 0,72 19.427 0,67 Vardarska 7.382 0,47 122 0,01 75 0,01 7.579 0,48 6.615 0,38 Vrbaška 708 0,07 450 0,04 2 0 1.160 0,11 813 0,07 Zetska 507 0,05 100 0,01 3 0 610 0,07 488 0,05 Beograd 6.921 2,4 1.993 0,69 22 0,01 8.936 3,09 13.728 3,42 Skupaj 26.168 0,19 39.010 0,28 3.227 0,02 68.405 0,49 68.842 0,45 Toda ta slika se povsem spremeni, če razmejimo prekmurske in ostale Jude. Prekmurski Judje so predstavljali 0,52 % prekmurskega prebivalstva, se pravi nekaj več kot je znašalo jugoslovansko povprečje. Kot kaže tabela 5, je bilo v primerjavi z drugimi evropskimi državami judovsko prebivalstvo v Prekmurju sicer veliko šibkejše kot v močnih judovskih skupnostih vzhodne in srednje Evrope, vendar še vedno močnejše kot v marsikateri zahodnoevropski in predvsem skandinavski državi. Nasprotno je samo še v Španiji živelo soraz- merno manj Judov kot v ostali Dravski banovini. Celotna Dravska banovina pa se kljub svoji majhni judovski skupnosti odreže še vedno bolje kot Finska, Norveška in Portugalska. 88 Popis stanovništva 1931, 2. del, str. VI-XII; Mosbacher: Jugoslovenski Jevreji, str. 123. 41 Tabela 5: Judje v evropskih državah in v Dravski banovini okoli leta 1931. 89 prebivalstvo Judje Judje v % Poljska 32.107.000 3.125.000 9,73 Litva 2.125.000 167.000 7,86 Madžarska 8.685.000 473.000 5,45 Latvija 1.900.000 96.000 5,05 Romunija 18.024.000 800.000 4,44 Avstrija 6.736.000 220.000 3,27 Češkoslovaška 14.729.000 380.000 2,58 Nizozemska 7.936.000 120.000 1,51 Grčija 6.205.000 73.000 1,18 Nemčija 63.181.000 589.500 0,93 Bolgarija 5.944.000 50.000 0,84 Velika Britanija in Irska 48.995.000 300.000 0,61 Luksemburg 300.000 1.750 0,58 Belgija 8.092.000 45.000 0,56 Prekmurje 90.717 476 0,52 Jugoslavija 13.934.000 68.405 0,49 Švica 4.066.000 18.500 0,45 Estonija 1.117.000 5.000 0,45 Francija 41.835.000 160.000 0,38 Danska 3.544.000 5.500 0,16 Italija 41.652.000 45.000 0,11 Švedska 6.142.000 6.000 0,1 Dravska banovina 1.144.298 820 0,07 Finska 3.463.000 1.800 0,05 Norveška 2.814.000 1.450 0,05 Portugalska 6.826.000 2.500 0,04 Drav. ban. brez Prek. 1.053.581 344 0,03 Španija 23.907.000 3.000 0,01 Seveda so tudi v drugih evropskih državah obstajale velike regionalne razlike glede poseljenosti judovskega prebivalstva. V najbolj sorodnem prime- ru Avstrije je tako tudi obstajala velika razlika med nekdanjo ogrsko deželo Gradiščansko z 1,2 % judovskih prebivalcev in Vorarlbergom s komaj 0,03 %. Obenem pa so v Avstriji Judje na Dunaju celo predstavljali dobrih 9 % prebi- valstva, se pravi toliko kot na Poljskem. Toda za razliko od Dravske banovine 89 Koralnik, I.: Untersuchungen über die Zahl der Juden in Europa Anfang 1931. V: Zeitschrift für Demographie und Statistik der Juden, Neue Folge, 6, 1931, št. 3, str. 43; Köllmann, Wolfgang: Raum und Bevölkerung in der Weltgeschichte, 4. del: Bevölkerung und Raum in Neuerer und Neuester Zeit. Würzburg 1965. 42 brez Prekmurja je v vseh avstrijskih deželah z izjemo Dunaja število Judov po prvi svetovni vojni občutno upadalo, 90 kar kaže na relativno dinamičen razvoj judovske skupnosti v osrednji Sloveniji. 90 Lichtblau, Integration, str. 498, 501. 43 V. JUDOVSKE VERSKE OBČINE 1. Ustanovitev in delovanje za časa Habsburške monarhije Številčna prisotnost judovskega prebivalstva v Sloveniji je imela velik vpliv tudi na organiziranost judovske skupnosti, kar je prišlo predvsem do izraza pri ustanavljanju judovskih verskih občin. Judovski skupnosti v Prek- murju in v ostali Sloveniji sta se v tem pogledu povsem razlikovali. Prekmurski Judje so že kmalu ustanovili lastne judovske verske občine, skupaj z živahnim verskim, šolskim in karitativnim delovanjem, ki se je odvijalo v teh občinah. Judje iz ostale Slovenije so morali postati člani judovskih verskih občin, kate- rih sedež je bil krajevno daleč stran od kraja njihovega bivališča (najprej Trst, potem Gradec, nato Zagreb in Varaždin ter naposled Murska Sobota), kar se je naposled odražalo tudi v veliko bolj mlačnem odnosu do organiziranega delovanja v judovski skupnosti. Ti Judje so se namreč začeli naseljevati pre- pozno in v premajhnem številu, da bi jim sploh lahko uspelo ustanoviti svojo versko občino. Ko je bilo za časa Marije Terezije in Jožefa II. s kodifikacijo judovskega prava v avstrijskih deželah urejeno področje avtonomije judovskih občin, se je med drugim tudi določilo, da je v judovski občini moralo biti najmanj 13 Judov moškega spola, ki so bili starejši od 13 let. V naslednjih desetletjih so se judo- vske verske občine vzpostavile le v Galiciji, na Moravskem, na Češkem, v Trstu, Vorarlbergu in naposled še na Dunaju. 91 Toda po organizacijski plati judovske občine niso imele nobene enotne oblike. Statuti mnogih občin celo niso bili odo- breni s strani državnih oblasti. Čeprav je temeljni državljanski zakon z dne 21. decembra 1867 judovskim verskim družbam v avstrijski polovici Habsburške monarhije zagotavljal avtonomijo, je bilo razmere v judovskih verskih občinah vseeno potrebno še zakonsko urediti. Pri tem je država v avstrijski polovici Habsburške monarhije hotela vse Jude na območju posamezne verske občine priključiti samo tej občini, ne glede na občutne razlike med ortodoksnimi in reformističnimi Judi ter med Aškenazi in Sefardi. 92 91 Bihl: Die Juden, str. 896-897. Judovska verska občina v Gradcu je bila ustanovljena šele leta 1869. 92 Lichtblau: Integration, str. 457-458. 44 Po dveh letih burnih razprav v avstrijskem državnem zboru 93 je bil 21. marca 1890 naposled sankcioniran zakon o ureditvi zunanjih pravnih razmerij judovskih vernikov v avstrijski polovici Habsburške monarhije. Ta razmerja so urejale judovske verske občine, katerih naloga je bila, da primerno skrbijo za verske potrebe svojih članov in da v ta namen vzdržujejo in razvijajo po- trebne ustanove. Vsaka judovska verska občina je zajemala krajevno zamejeno področje, na katerem ni smela obstajati nobena druga judovska verska občina. Vsak Jud je bil član tiste judovske verske občine, na območju katere je imel stalno prebivališče. Judovsko versko občino so lahko ustanovi le tam, kjer so imeli na razpolago dovolj denarnih sredstev, potrebnih bogoslužnih ustanov in zavodov ter kjer se lahko vzdrževali potrebno versko osebje in zagotavljali reden verski pouk. 94 Relativno šibka in neenakomerna poseljenost Štajerske, Koroške in Kranjske z judovskim prebivalstvom je po letu 1890 odločilno vplivala na določitev območij bodočih judovskih verskih občin. Ker je bilo v roku treh let potrebno urediti ozemeljski obseg judovskih verskih občin, je ministrstvo za uk in bogočastje 18. marca 1893 izdalo uredbe za Štajersko, Kranjsko in Koroško, po katerih so s 1. julijem 1893 vsi Judje v teh deželah postali člani judovske verske občine v Gradcu. 95 Med kranjskimi in koroškimi Judi ta odločitev ni bila sprejeta z odobra- vanjem. Kranjski Judje so bili namreč pred tem glede vodenja matičnih knjig, sklepanja zakonskih zvez in drugih zakonskih zadev vezani na judovsko versko občino v Trstu. Zato je takratnih dvanajst stalno naseljenih ljubljanskih Judov še naprej hotelo ostati v sklopu tržaške judovske občine. Toda temu so odločno nasprotovali prav tržaški Judje. Zato so se ljubljanski Judje najprej hoteli pove- zati s koroškimi Judi in skupaj z njimi ustanoviti versko občino. Ti so že leta 1887 v Celovcu ustanovili judovsko versko društvo, katero pa je bilo relativno slabo obiskano. Ker se je kmalu izkazalo, da združitev kranjskih in koroških Judov ne bi omogočila vzpostavitve normalno delujoče verske organizacije, so 93 Kolmer, Gustav: Parlament und Verfassung in Österreich: 4. del: 1885-1891. Graz 1978, str. 165. 94 Gesetz vom 21. März 1890, betreffend die Regelung der äußeren Rechtsverhältnisse der israelitischen Religionsgesellschaft, št. 57. V: Reichsgesetzblatt für die im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder (dalje RGBl), 15. april 1890, št. 18, str. 109-113. 95 Verordnung des Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 18. März 1893, Zahl 19.361 ex 1892, betreffend die Feststellung und Abgrenzung des Sprengels der israelitischen Cul- tusgemeinde in Graz und die Zuweisung der in den Herzogthümern Steiermark, Kärnten und Krain wohnenden Israeliten zu dieser Cultusgemeinde, št. 8. V: Landesgesetz- und Verordnungsblatt für das Herzogthum Steiermark, 15. april 1893, št. 6, str. 15. 45 kranjski Judje pristali na pridružitev h graški judovski verski občini, pod katero so spadali vsi štajerski Judje. Nazadnje so morali popustiti tudi koroški Judje. 96 Avstrijski zakon o judovskih verskih občin iz leta 1890 je predvideval tudi plačevanje verskega davka, iz katerega so judovske verske občine finan- cirale svoje delovanje. Zakon ni določal višine verskega davka. Višino davka so si določale verske občine, pri čemer so v statutarnih določilih zamejile najvišjo zgornjo in najnižjo spodnjo mejo višine davka. V graški verski občini je tako najnižji prispevek najprej znašal 12 goldinarjev in najvišji prispevek 200 goldinarjev. Ob menjavi valute iz goldinarjev v krone so leta 1900 najnižje prispevke zmanjšali na 12 kron oziroma 6 nekdanjih goldinarjev, najvišje pa so zvišali na celo 600 kron oziroma 300 nekdanjih goldinarjev. To niso bili majhni denarni zneski. Ljubljanski Judje so npr. konec 19. stoletja plačevali med 27 in 60 goldinarjev verskega davka. Zato ne preseneča, da Judje izven občinskega središča v Gradcu niso bili ravno navdušeni nad plačevanjem verskega davka, saj praktično niso imeli nobenih večjih koristi od ustanov, ki so jih sofinancirali (npr. sinagoga in verska šola v Gradcu). 97 Redki Judje na Primorskem so bili člani močnih judovskih skupnosti v Gorici in predvsem v Trstu. Judje z Goriške so pri tem spadali pod judovsko versko občino v Gorici, istrski Judje pa pod judovsko versko občino v Trstu. Podobno kot v avstrijski polovici Habsburške monarhije so se tudi na Ogrskem že dolgo časa, vse od leta 1792, prizadevali reformirati organiziranost judovskih verskih občin. V tem pogledu je bil na Ogrskem zelo pomemben spor med ortodoksnim in reformističnim judovstvom. Leta 1871 so večinski reformisti ustanovili svojo centralistično usmerjeno organizacijo judovskih občin, manjšinski ortodoksni Judje pa so ustanovili svojo centralno organi- zacijo. Majhen del Judov je organiziral svoje verske občine. Leta 1900 je bilo na Ogrskem 560 matičnih judovskih občin in 1718 podružničnih občin, na Hrvaškem pa je bilo npr. leta 1913 25 judovskih občin. 98 V tem času so v Prekmurju nastale tri judovske verske občine, skozi katere se je prav tako izražala naselitvena struktura prekmurskih Judov. Prva judovska občina v Prekmurju je nastala v Lendavi, kjer so se Judje najprej začeli 96 Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 62-64. Koroški Judje so nato ta 1895 razpustili judovsko versko društvo, svojo lastno versko občino pa so dobili šele leta 1923. Glej: Walzl: Die Juden in Kärnten, str. 1-70; Wadl, Wilhelm: Spuren jüdischen Lebens in Kärnten vom Mittelalter bis zur Gegenwart: Ausstellungskatalog. Klagenfurt 2003, str. 7. 97 Prim. Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 64. 98 Bihl, Die Juden, str. 901-902. 46 bolj množično naseljevati. Prvi verski prostori so bili urejeni v zasebni hiši že v drugi polovici 18. stoletja. Judovska verska skupnost je nastala leta 1837. Versko življenje se je najprej odvijalo v najeti hiši. Leta 1847 so odkupili hišo in jo preuredili v sinagogo. 1850 so začeli voditi matično knjigo. Ker je verska skupnost v naslednji desetletjih vedno bolj naraščala, so leta 1866 na mestu stare sinagoge začeli graditi novo (80 sedežev za moške in 60 za ženske). Leta 1908 so sinagogo povečali in prenovili. Tega leta so obnovili tudi poslopje šolske stavbe, katera je bila zgrajena že leta 1845. V njej so uredili stanovanje za rabi- na in dve učilnici. Judovska verska občina je namreč vzdrževala zasebno šolo vse do njene ukinitve leta 1921, ko so judovski šolarji morali začeti obiskovati državne šole. Lendavska judovska občina je vzdrževala lastno pokopališče v Dolgi vasi, kjer so svoje mrtve pokopavali vse od leta 1850. Lendavski Judje so bili tudi člani verskega dobrodelnega društva Hevre kadiš. 99 Druga pomembna judovska verska občina v Prekmurju je nastala v Mur- ski Soboti. Tudi tu so imeli Judje molilnico najprej v zasebni hiši. Prvič je bila omenjena leta 1860. Na mestu stare razpadajoče molilnice na Lendavski ulici so 31. avgusta 1908 svečano blagoslovili novo, veliko večjo sinagogo. Od 19. stoletja je judovska občina tudi v Murski Soboti vzdrževala pokopališče, prav tako pa so imeli organizirano tudi judovsko šolo. 100 Tretja judovska verska občina je nekaj časa obstajala v Beltincih. Okoli leta 1860 so Judje v Beltincih ločili od judovske verske občine v Lendavi in ustanovili svojo lastno versko občino. Takrat so tudi sezidali sinagogo. Toda po letu 1890 je število Judov v Beltincih vedno bolj upadalo, dokler ni po prvi svetovni vojni padlo le na nekaj oseb. Preostali Judje so zopet postali člani judovske verske občine v Lendavi. Zaradi premajhnega števila vernikov in po- manjkanja denarnih sredstev je sinagoga vedno bolj propadala. Občina Beltinci je tako 21. 3. 1938 opozorila okrajno načelstvo v Lendavi, da je “sinagoga v stanju razpadanja”, zaradi česar naj okrajno načelstvo na primeren način opozori judovsko versko občino v Lendavi, da mora “odstraniti razpadajočo sinagogo iz varnostnih in urbanističnih razlogov.” 101 Kmalu nato so sinagogo podrli. 102 99 Gašpar, Lazar: Židje v Lendavi, str. 36-68. 100 Keréc, Darja: Judje v Murski Soboti v letih 1934-1954. V: Časopis za zgodovino in naro- dopisje, 71, 2000, št. 4, (dalje Keréc, Judje v Murski Soboti) str. 592-593; Kuzmič, Franc: Naselitev Židov v Prekmurju in njihov razvoj do konca prve svetovne vojne. V: Evangeli- čanski koledar, 42, 1993, str. 120-123; Keréc, Darja: Sóbota na prelomu 19. in 20. stoletja. V: Borec, 56, 2004, str. 114-116. 101 ARS, AS 68, f. 7-9/1938, št. 10579. 102 Zadravec, Bojan: Beltinci. V: Judje in antisemitizem v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za naro- dnostna vprašanja [online], http://www.inv.si/psja/spomin/beltinci.htm, (30. 1. 2007, 13:22). 47 2. Reorganizacije po prvi svetovni vojni Po razpadu Habsburške monarhije so bili štajerski in kranjski Judje, ki so po novem živeli na območju jugoslovanske države, z državno mejo ločeni od svojega verskega središča v Gradcu. Zato so se nekateri ljubljanski Judi že od začetka leta 1919 zavzemali za priključitev k najbližji veliki judovski verski občini v novi državi in sicer k zagrebški. S tem je soglašala tako narodna vla- da kot vsi ljubljanski Judje, ki so se odzvali na anketo ljubljanskega mestnega magistrata. V začetku leta 1921 so bili tako ljubljanski Judje priključeni k judovski verski občini v Zagrebu. Za poverjenika ljubljanske naselbine je bil izbran trgovec Adolf Lorant. Pri njem so morali ljubljanski Judje prijaviti roj- stva, poroke in smrti, zagrebška verska občina pa je skrbela za verske funkcije in verski pouk otrok. 103 Po pričevanju ljubljanskega trgovca Karla Bolaffioja s konca leta 1927 pa razmere nikakor niso bile idealne: “Dokler smo spadali pod Gradec (pred vojno) smo imeli za otroke verski pouk, danes nimamo tega. Verski pouk za otroke je potreben in bi bilo tozadevno treba nekaj ukreniti.” 104 Za razliko od ljubljanskih Judov so se štajerski Judje priključili judovski verski občini v Varaždinu. Leta 1928 je bilo v tej občini včlanjeno 38 Judov s Štajerske, k katerim je potrebno prišteti še njihove žene in mladoletne otroke. 105 Glede na popis prebivalstva iz leta 1921 je bilo takrat na slovenskem Štajerskem skupaj prisotnih 207 judovskih vernikov, od tega največ v Mariboru (64), Ptuju (28) in Celju (26). Nasprotno so na nekdanjem Kranjskem takrat živeli 104 judovski verniki, od tega velika večina (96) v Ljubljani. 106 Na ozemlju mariborske oblasti so v tem času že obstajale tri judovske verske občine s sedeži v Murski Soboti, Lendavi in Čakovcu. Na ozemlju seda- nje Republike Slovenije sta bili torej verski občini v Murski Soboti in Lendavi, katerih ozemeljski obseg se je ujemal z soboškim in lendavskim okrajem. Prva je imela 320 vernikov in druga 322 vernikov, 107 kar se je približno ujemalo s številom prisotnega judovskega prebivalstva po popisu iz leta 1921 (skupaj v Prekmurju 624). 108 Število judovskega prebivalstva v Prekmurju se je po prvi svetovni vojni še dodatno občutno zmanjšalo. Judovsko prebivalstvo v Prekmurju je imelo za razliko od ostalega judovskega prebivalstva z ozemlja 103 Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 66. 104 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 730, Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti, inkorperacija v izraelitsko cerkveno občino Murska Sobota, 10. 12. 1927. 105 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, , št. 310/15 Priklopitev izraelotov v Sloveniji verski občini v Murski Soboti, 13. 6. 1928. 106 Popis stanovništva 1921, str. 292-345 107 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 7815/36, Štetje pripadnikov poedinih veroizpovedi 1930; št. 310/15, Priklopitev izraelotov v Sloveniji verski občini v Murski Soboti, 13. 6. 1928. 108 Popis stanovništva 1921, str. 292-345. 48 sedanje Slovenije, med katerimi je bilo veliko začasnih prebivalcev, v veliki večini urejeno stalno bivališče. Čeprav materialni položaj judovske občine v Murski Soboti pred le- tom 1928 naj ne bi bil “baš najboljši” 109 , stanje v Murski Soboti v primerjavi z Lendavo vseeno ni bilo slabo: “Ne le velikost, oblika in pa estetična zunanjost in notranjost sinagoge v Murski soboti se ne da skoro niti primerjati z ono v Dolnji Lendavi. Tudi, kar se tiče župnišča, je ono v Murski soboti veliko udob- nejše in prostranejše, kot v dolnji Lendavi, kjer stanuje rabin v sorazmerno slabem poslopju bivše izr. verske šole, dočim stanuje kantor v eni zasebni hiši. V Dolnji Lendavi tudi manjka nadkantor, katero mesto je v Murski Soboti zasedeno. Istotako se vršijo obrezovanja po funkcionarjih v Murski soboti za celo Prekmurje.” 110 Toda s pravnega stališča pristop štajerskih in kranjskih Judov k judovski- ma verskima občinama v Zagrebu in Varaždinu ni bil izveden v skladu s takrat še vedno veljavnim avstrijskim zakonom z dne 21. marca 1890. Glede na sedmi paragraf tega zakona bi morala država odobriti vsako spremembo ozemeljska obsega judovskih verskih občin. 111 Judje iz nekdanje Kranjske in Štajerske, ki jih je državna meja ločila od njihovega prejšnjega verskega središča v Gradcu, so se tako sicer pravilno odločili, da ne morejo več pripadati judovski verski občini izven konkretnega državnega ozemlja, vendar bi njihovo priključitev judovskima verskima občinama v Varaždinu in Zagrebu morala pred tem odobriti pristojna državna oblast. Slednja je tako novo ureditev samo tolerirala, zakonsko pa je vsa stvar še vedno čakala na primerno ureditev. 112 Predstavniki judovske občine v Murski Soboti so kmalu zaznali priložnost in 27. avgusta 1927 zaprosili velikega župana mariborske oblasti, naj se zavzame za priključitev judovskih vernikov iz mariborske in ljubljanske oblasti k njihovi verski občini. 113 Toda tej nameri so se ljubljanski in štajerski Judje odločno uprli. V prvi polovici leta 1928 so se tako ljubljanski Judje kot ljubljanski mestni magistrat in veliki župan ljubljanske oblasti postavili proti pobudi judovske verske ob- 109 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 310/15, Priklopitev izraelotov v Sloveniji verski občini v Murski Soboti, 13. 6. 1928. 110 ARS, AS 68, f. 29-1/1924-1934, št. 7002/1930, št. 3902, Sreski poglavar v Dolnji Lendavi velikemu županu mariborske oblasti, 13. 6. 1928. 111 RGBl, 15. april 1890, št. 18, str. 110, Gesetz vom 21. März 1890, betreffend die Regelung der äußeren Rechtsverhältnisse der israelitischen Religionsgesellschaft, št. 57. 112 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 310/15, Priklopitev izraelotov v Sloveniji verski občini v Murski Soboti, 13. 6. 1928. 113 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 475/1, Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti, inkorpo- riranje v izraelsko versko občino Murska Sobota, 29. 8. 1927. 49 čine iz Murske Sobote. 114 Hkrati so se ljubljanski Judje na svojem sestanku 13. maja 1928 nenadoma odločili, da je potrebno urediti neurejene razmere glede rednega verskega pouka njihovih otrok, kar bi bilo po njihovem mnenju veliko lažje in predvsem ceneje storiti v okviru zagrebške judovske verske občine kot pa v okviru soboške. 115 Soboški pobudi so nasprotovali tudi štajerski Judje in judovska verska občina v Varaždinu, judovski verski občini v Lendavi 116 in Čakovcu, ki sta prav tako ležali na ozemlju mariborske oblasti, pa sta se za- vzemali, da te Judje preprosto priključijo njima. Pristojni uradnik mariborske oblasti je ob tem poročal verskemu ministrstvu v Beograd: “Očividno je, da igra pri vsej stvari materijalno vprašanje največjo vlogo. Izraelitska [judovska, op. av.] verska občina v Murski Soboti bi si rada povečala svoje dohodke z včlanjenjem vseh izraelitov iz Slovenije. Interesenti sami se pa temu protivijo, ker jim članstvo pri verskih občinah v Varaždinu odnosno Zagrebu nalaga manjša bremena in tudi prometnih zvez bolj gravitirajo v Varaždin in Zagreb ko v Mursko soboto, ki leži na periferiji mariborske oblasti.” 117 V tem času ma- terialni položaj judovskih vernikov v Murski Soboti resnično ni bil zadovoljiv. Prav zaradi previsokih verskih davkov naj bi se soboški Judje potegovali za pritegnitev ostalih Judov s slovenskega ozemlja k njihovi verski občini. S tem bi si olajšali svoje davčno breme. 118 Želja ljubljanskih Judov, da naj soboška občina odstopi “od nadaljnih poizkusov prisiljene priklopitve” 119 , se ni uresničila. 28. avgusta 1928 je minister za vere izdal uredbo, po kateri lahko od 1. januarja 1929 na ozemlju ljubljanske in mariborske oblasti, z izjemo okrajev Čakovec, Dolnja Lendava in Prelog, obstaja samo ena judovska verska občina in sicer s sedežem v Murski Soboti. Vsi Judje, ki so živeli na slovenskem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem ter v okraju Murska Sobota, so tako postali pripadniki judovske verske občine v Murski Soboti. 120 114 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 4980, Priklopitev izraelitvo v Sloveniji verski občini v Murski Soboti, 16. 2. 1928. 115 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 9297, Evidenca šoloobveznih otrok izraelitske vere, 22. 5. 1928. 116 ARS, AS 68, f. 29-1/1924-1934, št. 7002/1930, št. 3902, Sreski poglavar v Dolnji Lendavi velikemu županu mariborske oblasti, 13. 6. 1928. 117 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 310/15, Priklopitev izraelotov v Sloveniji verski občini v Murski Soboti, 13. 6. 1928. 118 Keréc, Judje v Murski Soboti, str. 597; Kuzmič, Franc: Pregled cerkvene uprave v Prekmurju v obdobju nastajanja Kraljevine SHS. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 1989, št. 2, str. 156-157. 119 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 9297, Zapisnik, 13. maj 1928. 120 Razglas velikega župana mariborske oblasti 342. V: Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, 25. oktober 1928, št. 100, str. 688; ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 310/16, Ministar- stvo vera, 28. avgust 1928; št. 310/15, Priklopitev izraelitov v Sloveniji verski občini v Murski 50 7. novembra 1928 je judovska verska občina iz Murske Sobote prosila velikega župana mariborske oblasti, da naj naroči sreskim poglavarjem mari- borske oblasti, naj popišejo Jude na svojem področju. Te podatke so namreč soboški Judje nujno potrebovali, če so hoteli januarja 1929 sklicati občni zbor judovske občine, na katerem bi konstituirali novo judovsko versko občino Murska Sobota v njenem razširjenem sestavu. Veliki župan je 20. novembra 1928 z okrožnico naročil sreskim poglavarjem in mestnim magistratom, naj želene podatke pošljejo neposredno sreskemu poglavarju v Mursko Soboto, ta pa naj jih posreduje judovski verski občini v Murski Soboti. Vendar judovska verska občina teh podatkov ni dobila tako hitro, kot bi si jih želela. Zato se je konec leta 1928 znova obrnila na velikega župana mariborske oblasti, naj jim priskoči na pomoč. 121 Medtem, ko so se soboški Judje vneto pripravljali na ustanovitev nove judovske verske občine, pa njihovi nasprotniki še niso vrgli puške v koruzo. Kljub jasno izraženemu stališču ministrske uredbe z dne 28. avgusta 1928, da je kranjskih in štajerskih Judov premalo, da bi lahko tvorili samostojno versko občino, 122 so 14. januarja 1929 Judje s stalnim bivališčem v okrajih Ptuj, Ormož, Ljutomer, Maribor, Celje in Ljubljana naslovili na velikega župana mariborske oblasti v Mariboru prošnjo za ustanovitev samostojne judovske verske občine s sedežem v Mariboru. Že dva tedna kasneje so to svojo vlogo še dodatno dopol- nili. V akcijskem odboru, ki je organiziral pobudo za ustanovitev samostojne judovske verske občine v Mariboru (za sreze Ptuj, Ormož, Ljutomer, Maribor, Celje in Ljubljano) so bili ugledni in premožni člani judovske skupnosti, ki so bili zainteresirani za takšno udejstvovanje (Miroslav Ausch iz Maribora, Karol Preis iz Maribora, Jakob Mandil iz Maribora, Josip Kudiš iz Maribora, Marko Rosner iz Maribora, Ignac Sonnenschein iz Ptuja, Leo Kudiš iz Celja, Adolf Lorant iz Ljubljane in Feliks Moskovič iz Ljubljane). Že iz prevladujo- čega položaja mariborskih Judov lahko razberemo,da so imeli prav ti največji interes za ustanovitev samostojne verske občine. Za svojega predsednika so izbrali bogatega “tovarnarja in veletrgovca” iz Maribora, Josipa Rosenberga. V akcijskem odboru je bila slabo zastopana predvsem močna judovska skupnost Soboti; št. 310/16, Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti, inkorporacija v izraelitsko versko občino v Murski soboti. 121 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 5087/1930, Izraelitska verska občina, Murska Sobota, Veliki župan mariborske oblasti, 29. 12. 1928. 122 Razglas velikega župana mariborske oblasti 342. V: Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, 25. oktober 1928, št. 100, str. 688; ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 310/16, Ministar- stvo vera, V. br. 9700, 28. avgust 1928. 51 v Ljubljani, saj je bilo med podpisniki samo 9 ljubljanskih Judov. Nasprotno je bilo med njimi 15 Judov iz celjskega okraja in celo 29 iz mariborskega okraja. 123 Štajerski in ljubljanski Judje so imeli tudi konkretne načrte o delovanju in financiranju bodoče judovske verske občine s sedežem v Mariboru. Nameravali so najeti prostore, v katerih bi izvajali bogoslužje. Ustanoviti so nameravali tudi pogrebno društvo Hevra Kadiš. Potreben denar bi dobili z enkratnim denarnih prispevkom vseh pobudnikov za ustanovitev samostojne občine. Poleg tega bi s pobiranjem verskih prispevkov krili različne stvarne izdatke in predvsem plačo za rabina. Rabin bi med drugim urejal matične knjige, zaradi česar bi bilo olajšano poslovanje z državnimi organi. Predvsem pa bi rabin vodil verske obrede. Štajerski Judje so se namreč pritoževali, da sta Varaždin in Murska Sobota preprosto predaleč. Ob sobotah in nedeljah so se verski obredi običajno začeli ob osmi uri zjutraj. Ker pa je bilo vernim Judom ob sobotah in praznikih prepovedano potovati [z vlakom ali avtomobilom], so morali tja odpotovati že dan prej, domov pa so se lahko odpravili šele naslednji dan. Ker so bili ti Judje večinoma trgovci in uslužbenci, si niso mogli privoščiti tako velike izgube delavnega časa, zaradi česar se verskih obredov ponavadi sploh niso udeležili. Podobno pomanjkljiv je bil tudi verski pouk njihovih otrok, kateri je potekal le enkrat mesečno. Zato so štajerski Judje predvidevali, da bi njihov bodoči rabin tedensko poučeval verski pouk v vseh srednjih in ljudskih šolah v Mariboru, na Ptuju, v Celju in Ljubljani, kjer so se šolali judovski učenci. 124 7. februarja 1929 je veliki župan mariborske oblasti o nameri štajerskih in ljubljanskih Judov obvestil tudi velikega župana ljubljanske oblasti, predvsem pa je za mnenje povprašal judovske verske občine v Murski Soboti, Lendavi in Čakovcu. Nova judovska verska občina s središčem v Mariboru bi namreč zajemala ozemlje obeh slovenskih oblasti (mariborske in ljubljanske), razen okrajev Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čakovec in Prelog. Veliki župan mari- borske oblasti je ob tem odločno podprl ta predlog. 125 Nobenih pomislekov proti ustanovitvi judovske verske občine s središčem v Mariboru ni imel tudi veliki župan ljubljanske oblasti. 126 Ker nova judovska občina ne bi pomenila nobene konkurence judovski občini v Čakovcu, tudi tamkajšnji Judje niso nasprotovali 123 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 75, Velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru, 14. 1. 1929, 30. 1. 1929; št. 75/4, Ustanovitev samostojne izraelitske verske občine v Maribo- ru, 2. 3. 1929. 124 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 75, Velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru, 14. 1. 1929, 30. 1. 1929. 125 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 75/2, Ustanovitev samostojne izraelitske verske občine v Mariboru, 4. 3. 1929. 126 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 2645, Veliki župan ljubljanske oblasti, 18. 2. 1929; Izraelitska verska občina v Mariboru, ustanovitev, Ljubljana, 1. 3. 1929. 52 njeni ustanovitvi. 127 Lendavski Judje so akcijo štajerskih in ljubljanskih Judov celo iskreno pozdravljali in so jih bili pri tem pripravljeni duševno in materi- alno podpirati. Šli so celo tako daleč, da so dodali še dva nova argumenta za ustanovitev nove verske občine: “V verskopolitičnem oziru / …/ je naša država versko tolerantna in ne dela nobene razlike med svojimi državljani / …/. V zgo- dovinskem oziru pa govori za to ustanovitev dejstvo da je obstajala v Mariboru v preteklih stoletjih že židovska verska občina.” 128 Ustanovitvi nove judovske verske občine so tako odločno nasprotovali samo Judje iz Murske Sobote, pod katerih okrilje so štajerski in ljubljanski Judje z novim letom pravkar prišli. Soboški Judje so tako odkrito dvomili, da bi bili štajerski in ljubljanski Judje zmožni finančno vzdrževati rabina, kantorja in druge uradnike, ustrezno opremiti najete prostore za verske obrede in zaradi splošnega pomanjkanja rabinov sploh najti primerno versko izobraženega in “patriotično mislečega rabina”. Nasprotno so poudarili, da se bo rabin iz Murske Sobote enkrat tedensko vozil v Maribor in Ljubljano poučevati versko vzgojo, rabin ali občasno kantor pa bosta tam tudi izvajala verske obrede. Hkrati so soboški Judje očitali štajerskim in ljubljanskim Judom, da jih veliko nima jugoslovanskega državljanstva in zato ne morejo biti člani jugoslovanske judovske verske občine ter da je njihovo “separatistično gibanje” v nasprotju z veljavno zakonodajo. 129 Pristojno ministrstvo za vero ni ugodilo prošnji štajerskih in ljubljanskih Judov po samostojni občini, temveč je vztrajalo pri prvotnem načrtu. Vse do konca prve jugoslovanske države sta tako na območju Dravske banovine ob- stajali dve judovski občini in sicer v Lendavi in Murski Soboti. 130 Že takoj po ustanovitvi nove judovske verske občine v Murski Soboti januarja 1929 je ta že sprejela proračun za leto 1929 in pri tem hitro začela trošiti večje količine denarja. Nova in večja občinska organizacija je imela namreč tudi večje potrebe in kot smo videli zgoraj tudi smele načrte za razširitev svoje dejavnosti. 131 S precejšnjo razširitvijo občinskega ozemlja so v okvir občine 127 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, Židovska bogoštovna općina Čakovec, 25. 2. 1929. 6. novembra 1928 je namreč judovska verska občina iz Čakovca celo (neuspešno) tožila versko ministrstvo, ker naj bi po njihovem mnenju o teritorialni ureditvi judovskih verskih občin lahko odlo- čala le zveza judovskih verskih občin. Glej: ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 475, Židovska bogoštovna općina Čakovec, 6. 11. 1928. 128 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 75/6, Izr. crkvena opština Dolnja Lendava, 4. 3. 1929. 129 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 46/1929, Izraelitska verska občina v Murski Soboti: Usta- novitev samostojne izraelitske verske občine v Mariboru, 24. 2. 1929. 130 Splošni pregled Dravske Banovine, str. 85; ARS, AS 68, f. 29-2/1939, št. 1349. 131 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 46/1929, Izraelitska verska občina v Murski Soboti: Usta- novitev samostojne izraelitske verske občine v Mariboru, 24. 2. 1929. 53 prišli tudi številni novi davkoplačevalci. Leta 1929 je verski davek plačalo 79 Judov iz Murske Sobote in celo 44 iz drugih krajev (eden iz Središča, 17 iz Ma- ribora, 2 iz Ljutomera, 4 iz Celja, in 20 iz Ljubljane). 132 Čeprav so torej soboški Judje številčno še vedno prevladovali, so se prejemki judovske občine izdatno povečali, zlasti še, ker so bili na priključeni Judje v povprečju bolj premožni od prekmurskih. Zato ni nič čudnega, če so bili Judje izven Murske Sobote zelo občutljivi na vprašanje financiranja občine. Že Karl Bolaffio je tako npr. konec leta 1927 opozarjal ljubljanske oblasti, da je pred priključitvijo ljubljan- skih Judov k Murski Soboti potrebno najprej urediti “vprašanje prispevkov in pastorizacije za te prispevke.” 133 Leta 1930 so judovske verske občine v Jugoslaviji končno dobile svojo krovno organizacijo. V avstrijski polovici Habsburške monarhije namreč ni bila med judovskimi verskimi občina vzpostavljena nobena hierarhija, zato tudi ni bilo nobene zvezne organizacije judovskih verskih občin. 134 “Zakon o verski zajednici židov v kraljevini Jugoslaviji” iz 24. decembra 1929 135 pa je predvideval ustanovitev zveze judovskih verskih občin, v katero bi bile z izjemo ortodoksne včlanjene vse jugoslovanske judovske verske občine. Tako nastala Zveza judovskih veroizpovednih občin je nato v tridesetih letih 20. stoletja igrala pomembno vlogo pri organizaciji življenja judovskih skupnosti v Jugoslaviji. Novi zakon ni urejal le delovanja zveze, temveč je ustvaril tudi enotno zakonodajo na področju delovanja posameznih judovskih verskih občin. Te so kot samoupravna telesa in pravne osebe samostojno upravljale svoje versko-upravne, kulturne in dobrodelne ustanove ter v skladu z zako- ni in predpisi prosto razpolagale s svojim premoženjem. Vsak neortodoksen Jud 136 na ozemlju posamezne verske občine je moral biti član te verske občine. Potrebna materialna sredstva so verske občine lahko pridobivale iz dohodkov od lastnega premoženja, iz verskih taks in prispevkov, iz prispevkov in daril ter iz dohodkov zadružbin in fondov, iz morebitnih prispevkov občin in iz stalne državne podpore. Verski davek se ni pobiral le od članov občine, temveč so se prispevki in takse zaračunali tudi na tisto premoženje tujih Judov, katero se je nahajalo na ozemlju te občine. 132 Borut: Na robu zgodovine, str. 47, op. 85. 133 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 730, Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti, inkorperacija v izraelitsko cerkveno občino Murska Sobota, 10. 12. 1927. 134 Bihl: Die Juden, str. 897. 135 Zakon o verski zajednici židov v kraljevini Jugoslaviji . V: Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, I, 14. februar 1930, št. 31, str. 385-389. 136 Leta 1931 so bili v Dravski banovini samo trije ortodoksni Judje. Glej: Popis stanovništva 1931, 2. del, str. VI-XII. 54 VI. JUDOVSKA SKUPNOST V PREKMURJU IN V OSTALI SLOVENIJI 1. Asimilacija in akulturacija Povsem različna poselitvena struktura Judov v Prekmurju in v ostali Sloveniji ni imela velikega vpliva le na organizacijsko strukturno judovskih skupnosti, temveč tudi na ostale dele njihovega gospodarskega in socialnega življenja. Toda takšne razlike med različnimi judovskimi skupnostmi niso bile v takratni srednji Evropi nobena izjema, temveč prej pravilo. V Habsburški monarhiji so bili Judje razdeljeni na veliko število različnih socialnih, kulturnih, gospodarskih in celo jezikovnih skupnosti. 137 Najbolj očitna je bila delitev na zahodne in vzhodne Jude. Za vzhodno evropski tip Judov je bila značilna relativno slabotna akulturacija in asimilacija, ohranjanje jidiša in verske ortodoksije, visoka stopnja rodnosti in nizka stopnja mešanih zakonov. V njihovi družbeno-ekonomski strukturi je prevladoval spo- dnji srednji razred in proletariat. Za zahodnoevropski tip Judov je bila značilna visoka stopnja akulturacije, težnja po asimilaciji, opustitev jidiša in ortodoksije, nizka stopnja rodnosti in visoka stopnja mešanih zakonov ter družbeno-eko- nomska struktura, ki je ustrezala srednjemu razredu. Tako zahodni kot vzho- dni Judje so bili v primerjavi z nejudovskim prebivalstvom zelo urbanizirani. Toda medtem, ko so vzhodni Judje pogosto še vedno živeli v majhnih mestih z večinskim judovskim prebivalstvom (shtetl), so v visoko urbanizirani zahodni družbi tamkajšnji Judje ponavadi predstavljali le majhen odstotek mestnega prebivalstva. V Habsburški monarhiji je vzhodnoevropski tip Judov živel v Galiciji, Bukovini, Podkarpatski Rusiji in vzhodni Slovaški, zahodnoevropski tip se je nahajal v čeških deželah, na Madžarskem in v avstrijskih deželah. 138 Toda v zadnjem času je zgodovinopisje večinoma opustilo takšno bipo- larno razdelitev na vzhodne in zahodne Jude. Vzhod ni več tako jasno druga- čen od Zahoda. Ne smatra se več, da je akulturaciji nujno sledila asimilacija. 139 Akulturacija v tem primeru označuje judovsko sprejetje zunanjih značilnosti večinske kulture, predvsem jezika. Asimilacija pa označuje prizadevanje Judov 137 Bihl, Die Juden, str. 880. 138 Mendelsohn, Ezra: The Jews of East Central Europe between the World Wars. Bloomington 1987 (dalje Mendelsohn: The Jews of East Central Europe), str. 6-7. 139 Frankel, Jonathan: Assimilation and the Jews in nineteenth-century Europe: towards a new historiography? V: Assimilation and Community: the Jews in Nineteenth-Century Europe. Cambridge 2004, str. 1-37. 55 za sprejetje nacionalne identitete večinskega naroda, se pravi, da bi Judje postali Nemci, Čehi, Madžari, Hrvati in seveda tudi Slovenci judovske vere. V najbolj skrajni obliki naj bi ti Judje celo povsem opustili svojo judovsko identiteto. 140 Tako tudi v primeru Judov v avstrijski polovici Habsburške monarhije akulturacija ni nujno peljala vseh Judov po poti asimilacije. Tisti Judje, ki so verjeli, da so se uspešno asimilirali, so se večinoma še vedno smatrali za posebno skupino v nemški, češki ali celo poljski družbi. Seveda so bili med njimi tudi Judje, ki so se hoteli povsem asimilirati z večinskim prebivalstvom. Toda veči- na Judov je vseeno živela v krogu širšega judovskega družbenega univerzuma. Živeli so v krogu judovskih družin, družili so se z judovskimi prijatelji in sosedi, bili so člani judovskih organizacij. Vzporedno z judovsko etnično lojalnostjo so ti Judje sprejeli eno od kultur Habsburške Avstrije, pri čemer so ponavadi prevzeli nemško, toda včasih tudi češko ali poljsko kulturo. V veliki meri je bila njihova nemška (in tudi poljska ali češka) identiteta kulturna (in ne etnična ali nacionalna). Z razpadom Habsburške monarhije leta 1918 in nastankom Avstrije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije, se je judovska etnična pripadnost še dodatno okrepila. V pretežno antisemitsko usmerjeni Avstriji, kjer ni bilo več možnosti za popolno integracijo v večinsko družbo, so se Judje namesto z večinskim (nemškim) narodom prvenstveno vse bolj identificirali kot Judje. 141 Podobno kot med Judi v Avstriji se je po prvi svetovni vojni tudi med Judi v trianonski Madžarski zelo okrepila posebna judovska identiteta. Toda za razliko od Avstrije, kjer je bila judovska etnična identiteta že pred vojno močno prisotna, je v tem pogledu na Madžarskem prišlo do pravega preobrata. Za časa Habsburške monarhije je bil v primerjavi z vhodnimi Judi obseg in hitrost asimilacije in akulturacije madžarskih Judov veliko bolj primerljiv z avstrijskimi in celo nemškimi Judi. 142 Takratne madžarske oblasti so namreč imele zelo toleranten odnos do judovske manjšine. Za njih so bili Judje verska in ne etnična manjšina. Prav zaradi te madžarske tolerantne politike se je veliko tamkajšnjih Judov smatralo za integralni del madžarskega naroda. Toda kljub tej uspešni akulturaciji se je le redkim Judom uspelo povsem integrirati v ma- 140 Aumüller, Jutta: Assimilation: Kontroversen um ein migrationspolitisches Konzept. Bie- lefeld 2009, str. 42-44; Mendelsohn: The Jews of East Central Europe, str. 2. 141 Rozenblit, Marsha L.: Reconstructing a National Identity: The Jews of Habsburg Austria during World War I. New York 2001; Rozenblit, Marsha L.: Sustaining Austrian “National” Identity in Crisis: The Dilemma of the Jews n Habsburg Austria, 1914-1919. V: Constructing Nationalities in East Central Europe. New York 2005, str. 178-191; Rozenblit, Marsha L.: Jewish Ethnicity in a New Nation-State: The Crisis of Identity in the Austrian Republic. V: Penslar (ur.): In Search of Jewish Community: Jewish Identities in Germany and Austria 1918-1933. Bloomington, Indianapolis, 1998, str. 134-153. 142 Fischer: Antisemitismus in Ungarn, str. 39. 56 džarsko družbo. Ko je po prvi svetovni vojni tudi uradna madžarska politika postala odkrito antisemitska, se je dokončno razblinila iluzija o uspešni judo- vski asimilaciji, s katero bodo madžarski Judje prevzeli nacionalno identiteto večine ter tako postali Madžari (judovske vere). 143 Tako v Avstriji kot na Madžarskem torej ni prišlo do identifikacijske asimilacije judovske manjšine v večinsko nemško in madžarsko nacionalno družbo. Nasprotno pa je bila judovska akulturacija vseeno zelo uspešna. Tako nemški kot madžarski Judje so večinoma povsem prevzeli nemško ali ma- džarsko (meščansko) kulturo. V tem pogledu se praktično niso razlikovali od večinskega prebivalstva. 2. Jezik Najbolj očiten faktor judovske akulturacije je bila zelo razširjena uporaba nemškega ali madžarskega jezika. V prejšnjih stoletjih so Judje v Habsburški monarhiji večinoma govorili jidiš. V 19. stoletju so Judje v procesu akulturacije jidiš začeli opuščali in kot znamenje uspešne kulturne asimilacije vedno bolj prevzemati jezike prevladujoče kulture. Sprva je bila to predvsem nemščina, od srede 19. stoletja pa v madžarski polovici Habsburške monarhije vedno bolj še madžarščina. 144 Toda v večnacionalni Habsburški monarhiji jezik nikoli ni bil samo znamenje kulturne identitete, temveč je bilo tudi glavno znamenje nacional- ne identitete. 145 Zaradi tega se je pogosto ustvarjal lažen vtis, da so se tisti Judje, ki so govorili nemško ali madžarsko, s tem tudi uspešno asimilirali z Nemci in Madžari. Obenem pa so se že tako zelo heterogene skupine Judov v Habsburški monarhiji še dodatno razdelile na različne jezikovne skupnosti. Toda kulturno asimilirani Judje pri tem niso avtomatično prevzeli jezika, ki je bil v določeni pokrajini številčno najbolj prisoten, temveč jezika, ki je imel v družbenem, kulturnem in gospodarskem življenju največji vpliv. To pa je bila sprva predvsem nemščina, kasneje tudi madžarščina in poljščina in naposled še češčina in hrvaščina. Zato je veliko Judov, ki so namesto jidiša sprejeli nemško ali madžarsko kulturo in jezik, v mnogih primerih še vedno ostajali jezikovna manjšina. 143 Braham, Randolph L.: The Politics of Genocide: The Holocaust in Hungary. Detroit 2000, str. 19-25. 144 Bihl: Die Juden, str. 902-908. 145 Kamusella, Tomasz: Language as an Instrument of Nationalism in Central Europe. V: Nations and Nationalism, 7, 2001, št. 2, str. 235-52. 57 To je veljalo tudi za Jude, ki so živeli na ozemlju poseljenim s Slovenci. Kljub večinskemu slovensko govorečemu prebivalstvu je bila namreč na Sloven- skem nemščina še dolgo časa prevladujoči jezik meščanske družbe. Čeprav je v desetletjih pred prvo svetovno tudi slovenščina hitro pridobivala na pomenu, ji predvsem v večjih mestih ni uspelo nadomestiti nemščine. Zato so Judje na pretežno slovensko govorečem ozemlju raje uporabljali nemščino (in na Pri- morskem italijanščino), saj so se z njeno pomočjo lahko hitreje vzpenjali po družbeni lestvici. V avstrijski polovici Habsburške monarhije je npr. leta 1900 le 25 Judov navedlo slovenščino kot svoj občevalni jezik (od tega kar 19 iz Trsta) in leta 1910 komaj še 16. Večina ostalih Judov z avstrijskim državljanstvom je navedla nemščino in na Primorskem italijanščino. Glede na to, da so občevalni jezik popisovali le avstrijskim državljanom, ne vemo, kakšen jezik bi navedlo zelo veliko tujih Judov, od katerih jih je večina prihajala s sosednje Ogrske. Tabela 6: Občevalni jezik Judov z avstrijskim državljanstvom v avstrijskih deželah s slovenskim prebivalstvom leta 1900 in 1910. 146 leto jezik Štajerska Koroška Kranjska Trst Goriška Istra 1900 nemščina 820 106 45 455 32 109 slovenščina 1 19 3 2 italijanščina 2.673 177 11 srbohrvaščina 3 brez občevalnega jezika 4 4 14 19 9 tujci 1.459 102 85 1.795 83 154 1910 nemščina 1.608 238 60 564 56 166 slovenščina 4 7 4 1 italijanščina 2.700 128 24 srbohrvaščina 1 7 brez občevalnega jezika 10 25 17 4 33 tujci 1.269 100 52 2.209 146 454 Podobno je bilo tudi v madžarski polovici dualistične monarhije. V pretežno agrarnem Prekmurje sta bili madžarščina in nemščina prevladujoči jezik meščanske družbe. Zato so tudi tamkajšnji Judje kot svoj materni jezik večinoma verjetno navedli madžarščino in delno še nemščino (konkretnih podatkov na žalost še nimam). Z razpadom Habsburške monarhije in nastankom Jugoslavije se je jezi- kovna identiteta Judov začela hitro spreminjati. Glede na zadnji popis prebi- 146 Haas, Theodor: Die sprachlichen Verhältnisse der Juden in Österreich. V: Zeitschrift für Demographie und Statistik der Juden, 2, 1915, št. 1, str. 3. 58 valstva pred drugo svetovno vojno je leta 1931 v Dravski banovini že 220 Judov navedlo slovenščino kot svoj materni jezik (tabela 7). Ta maloštevilna skupina Judov je predstavljala kar dobro četrtino vseh tamkajšnjih Judov. Velika veči- na ostalih Judov je kot svoj materni jezik navedla madžarščino, nemščino in srbohrvaščino. Tabela 7: Materni jezik Judov v Dravski banovini leta 1931. 147 Prekmurje ostala Drav. ban. št. v % št. v % Slovenščina 183 38,4 37 10,8 Nemščina 60 12,6 105 30,5 Madžarščina 203 42,6 19 5,5 Srbohrvaščina 19 4 126 36,6 Ostali* 11 2,4 57 16,6 Skupaj 476 100,0 344 100,0 *češčina, slovaščina, ruščina, romunščina, Jidiš, italijanščina itd. Do tako nagle jezikovne asimilacije je prišlo predvsem zato, ker je v jugo- slovanski Sloveniji slovenščina zamenjala madžarščino in nemščino kot najpo- membnejši jezik uprave, politike, gospodarstva in kulture. Glede na to, da se je v samo dobrem desetletju sorazmerno zelo veliko Judov namesto z madžarsko in nemško kulturo in jezikom začelo identificirati s prej povsem zapostavljeno slovensko kulturo in jezikom, lahko upravičeno podvomimo tudi v dotedanjo uspešnost kulturne asimilacije Judov v obeh polovicah Habsburške monarhije. V večjezični Habsburški monarhiji namreč uradna jezikovna identifikacija ni nujno odražala etnične identitete posameznika. Tudi v Sloveniji so bili mnogi Judje dvojezični (nemščina-slovenščina ali madžarščina-slovenščina) ali celo večjezični (nemščina-madžarščina-slovenščina). Zato ni naključje, da je veči- na Judov s slovenskim maternim jezikom živela v prevladujočem slovenskem okolju, Judje z nemškim ali madžarskim maternim jezikom pa v mestih, kjer sta bili močno prisotni nemška in/ali madžarska manjšina. V prilogi 2 (Materni jezik Judov v Dravski banovini leta 1931 glede na okraje in avtonomna mesta ter Judje s slovenskim maternim jezikom v ostalih delih Jugoslavije) te knjige (str. 114-115) lahko bralec najde bolj natančne po- datke o maternem jeziku Judov leta 1931, se pravi tudi po posameznih okrajih in avtonomnih mestih. Pri pogledu na te podatke lahko hitro ugotovimo, da v 147 Die Gliederung der Bevölkerung des ehemaligen Jugoslawien nach Muttersprache und Konfession nach den unveröffentlichten Angaben der Zählungen von 1931: Nur für den Dienstgebrauch. Wien 1943, str. 88-116. 59 primeru jezikovne asimilacije Judov v Dravski banovini ne smemo upoštevati le slovenščine, temveč vsaj še madžarščino in nemščino. V narodnostno me- šanem okolju ob meji z Madžarsko in predvsem v prevladujočem madžarsko govorečem okolju Lendave je večina Judov še vedno navajala madžarščino kot svoj materni jezik. Nasprotno je bilo v okraju Murska Sobota, kjer je skoraj povsem prevladovala slovenščina. Zato je večina prekmurskih Judov, ki je na- vedla slovenščino kot svoj materni jezik, živela prav v okraju Murska Sobota. V tem okraju je bila madžarsko govoreča manjšina skoraj tako pomembna kot prav tako tradicionalno pomembna nemško govoreča manjšina. Podobno je bilo tudi v Mariboru in Ljubljani, kjer je živela številčno pomembna in gospo- darsko vplivna nemška manjšina. Zato je v teh dveh mestih veliko Judov še vedno navajalo nemščino in ne slovenščine kot svoj materni jezik. V primeru jezikovne asimilacije Judov moramo torej upoštevati vse tri jezike: v Prekmurju madžarščino, nemščino in slovenščino, v ostali Dravski banovini pa nemščino in slovenščino. Srbohrvaščino so kot svoj materni je- zik navajali Judje, ki so se v Slovenijo pred kratkim priselili iz ostalih delov Jugoslavije. Iz podatkov v tabeli 7 je tako razvidno, da je bilo leta 1931 kar tri četrtine Judov v Sloveniji jezikovno asimiliranih. Pri tem pa opazimo velike razlike med Prekmurjem in ostalo Slovenijo. V Prekmurju so bili jezikovno asimilirani skoraj vsi tamkajšnji Judje, medtem, ko jih je bilo na ostalem slo- venskem ozemlju komaj dve petine. Toda to še ne pomeni, da so jezikovno bolj asimilirani prekmurski Judje bolj ustrezali zahodnoevropskemu tipu Judovstva, medtem ko so jezikovno manj asimilirani Judje iz ostale Slovenije bolj ustrezali vzhodnoevropskemu tipu Judovstva. V primeru Judov iz Slovenije namreč ne moremo potegniti nobene tako zelo jasne ločnice, kot jo raziskovalci vlečejo v primeru tako ime- novanih vzhodnih in zahodnih Judov. V resnici takšne ločnice ne moremo potegniti le pri slovenskih, temveč pri vseh srednjeevropskih Judih. Guy Miron je prepričljivo opozoril, da lahko pri takšnih komparativnih raziskavah dobro uporabimo tudi tradicionalno tipologijo delitve Judov na zahodnoevropski (v glavnem Anglija in Francija) in na vzhodnoevropski tip (v glavnem Poljska in Rusija). Hkrati pa je predlagal še posebni srednjeevropski tip Judov, ki združuje tako karakteristike vzhodnih kot zahodnih Judov. Temu tipu ustreza v glavnem nemško Judovstvo. Madžarsko Judovstvo je postavil med center in vzhod. 148 Tako Judje iz Prekmurja kot Judje iz ostale Slovenije so v veliki večini primerov bolj ustrezali zahodno kot vzhodnoevropskemu tipu Judovstva. Oboji 148 Miron, Guy: Between Center and East: The Special Way of Jewish Emancipation in Hungary. V: Jewish Studies at the Central European University, 4, 2004-2005, str. 111-138. 60 so povsem opustili jidiš. Prav tako med njimi ni bila prisotna verska ortodoksija. Judje iz Prekmurja so bili neologi (tradicionalno nekje med konzervativizmom in reformizmom). Judje iz ostale Slovenije so bili večinoma pripadniki refor- mnega judaizma. Glede nekaterih karakteristik pa so se Judje iz Prekmurja povsem razlikovali od Judov iz ostale Slovenije. Kot smo videli, so bili oboji sicer zelo urbanizirani. Toda medtem, ko so Judje iz nekdanje avstrijske Slo- venije v veliki večini živeli v največjih slovenskih mestih, kjer so predstavljali zelo majhen odstotek mestnega prebivalstva (do 0,8 %), so bili Judje iz nekdanje madžarske Slovenije tipični podeželski Judje. Tretjina jih je tako še vedno živela po vaseh, ostali pa v malih mestih (okoli 2000 prebivalcev), kjer so predstavljali relativno visok odstotek mestnega prebivalstva (do 10 %). V nadaljevanju si bomo ogledali še nekatere druge kazalce uspešnosti asimilacije priseljencev v večinsko družbo. Zahodni, bolj asimilirani Judje, naj bi tako v primerjavi z vzhodnimi Judi imeli nižjo stopnjo rodnosti, višji delež posameznikov, ki so prevzeli vero večinskega okolja, večji delež mešanih zakonov z domačim prebivalstvom, njihova poklicna struktura naj bi bolj ustrezala poklicni strukturi večinskega prebivalstva in med njimi naj bi bilo več polnopravnih državljanov. 3. Pr ir ast pr ebiva l st va Tako Judje iz Prekmurja kot iz ostale Slovenije so imeli zelo nizko stopnjo rodnosti. Leta 1938 so se judovskim staršem v Dravski banovini rodili samo 3 otroci. Toda hkrati je v tem letu umrlo kar 10 Judov. Rodnost je bila torej celo negativna. V tem pogledu se slovenski Judje niso razlikovali od jugoslovanskega povprečja, saj je v tem letu celotna jugoslovanska judovska skupnost zabele- žila negativen prirast prebivalstva. 149 Glede tega so se Judje zelo razlikovali od ostalega slovenskega prebivalstva. Čeprav je bil na ozemlju Dravske banovine v desetletju 1921-1931 porast prebivalstva enkrat manjši od jugoslovanskega povprečja in je v tem pogledu Dravska banovina ležala na samem repu v jugoslo- vanskega prirasta prebivalstva, je vseeno zabeležila skoraj 8 % porast. V času, ko je celotno prebivalstvo Dravske banovine beležilo okoli 1 % naravni prirastek, 150 se je število Judov zmanjševalo ne le zaradi izseljevanja, temveč tudi zaradi negativnega naravnega prirastka. V tem pogledu so vsi slovenski Judje sledili splošnim trendom, ki so bili takrat značilni za Jude v Srednji Evropi. S hitro urbanizacijo judovskega prebivalstva in z uspešno vključitvijo v meščansko 149 Mosbacher: Jugoslovenski Jevreji, str. 123-125. 150 Prim. Potočnik, Drago: Statistični dodatek. V: Spominski zbornik Slovenije: ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 544-545. 61 družbo se je njihova rodnost začela hitro zmanjševati že v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Ker je bila smrtnost v primerjavi z večinskim prebivalstvom že prej občutno nižja in se tudi ni tako hitro zmanjševala kot rodnost, je bil posledično naravni prirastek vedno nižji. Judovsko prebivalstvo je tako veliko prej doživelo demografski prehod, ki ga je spremljalo staranje prebivalstva. Za Dravsko banovino sicer nimamo celovitih podatkov o naravnem pri- rastku judovskega prebivalstva, toda nekateri drugi podatki jasno kažejo, da je bil tudi tukaj prisoten demografski prehod. Glede na znane podatke iz popisa Judov, je namreč leta 1937 komaj petina Judov še vedno živela pri starših in so jih zato obravnavali kot mladoletne. Le malo več jih je bilo takrat samskih. Skoraj polovica jih je bila poročenih, kar 8 % pa je bilo vdov in vdovcev. Pri tem med Prekmurjem in ostalo Slovenijo ni mogoče zaznati nobenih pomembnih razlik. Graf 4: Družinski stan Judov iz Dravske banovine leta 1937. 151 Še bolj zgovorni so podatki o starostni strukturi judovskega prebivalstva iz leta 1937, ki so prikazani v spodnji tabeli 8. Tabela 8: Starostna struktura judovskega prebivalstva v Dravski banovini leta 1937. leta Prekmurje ostala Drav. ban. skupaj 0 do 10 41 31 72 11 do 19 45 51 96 151 ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938. Podatki iz popisa Judov iz Dravske banovine leta 1937 veljajo tudi za tiste tabele in grafe tega poglavja, za katere ni posebno naveden noben vir. mladoleten/n a lo čen/a po ro čen/a samski/a vdova/ ec 12; 2 % 58; 8 % 173; 22 % 164; 21 % 363; 47 % 62 leta Prekmurje ostala Drav. ban. skupaj 20 do 29 58 52 110 30 do 39 63 57 120 40 do 49 51 67 118 50 do 59 65 36 101 60 do 69 56 24 80 70 do 79 24 9 33 80 do 89 10 3 13 neznano 4 31 35 skupaj 417 361 778 Te podatke lahko namreč primerjamo s podatki o starostni strukturi celotnega prebivalstva Dravske banovine iz leta 1931, ki so v spodnjem grafu 5 prikazani v odstotkih. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da je bilo med Judi v primerjavi z večinskim prebivalstvom zelo malo otrok do 10 leta starosti, nekoliko manj je bilo tudi otrok in mladine do 19. leta ter mlajših oseb do 30. leta. Šele po tem letu se je starostna struktura prebivalstva obrnila v korist Judov. 63 50 do 59 40 do 49 30 do 39 20 do 29 11 do 19 0 do 10 05 10 15 20 25 30 60 do 69 70 do 79 80 do 89 neznano Vsi Judje v Dravski banovini Celotna Dravska banovina Judje v Prekmurju Judje v ostali Dravski banovini Graf 5: Starostna struktura judovskega prebivalstva v Dravski banovini leta 1937 v primerjavi s celotnim prebivalstvom leta 1931 v %. 64 4. Izstopi iz judovske vere in mešane poroke Eden najpomembnejših dejavnikov uspešne asimilacije so izstopi iz ju- dovske vere in mešane poroke. Pri raziskovanju tega dejavnika nam na žalost manjkajo zanesljivi in celoviti podatki. Ker je v povprečju vedno več ljudi zapustilo kot sprejelo judovsko vero, je bilo število Judov vedno nekoliko večje od uradnih številk o judovskih vernikih, ki so jih prinašali uradni popisi pre- bivalstva. Za časa habsburške monarhije je tako ogrska kot avstrijska statistika popisovala samo judovske vernike. Prav tako je bilo tudi v Jugoslaviji. V uradnih dekadnih popisih prebivalstva ni podatkov, s pomočjo katerih bi lahko rekon- struirati skupno število takratnih in nekdanjih judovskih vernikov. Pomanjkljiv je tudi popis iz leta 1937 , saj državne oblasti niso mogle razpolagati s prav vsemi podatki o prav vseh Judih, ki so se takrat nahajali v Dravski banovini. Kljub temu pa jim je uspelo popisati veliko večino takratnih Judov v Dravski banovini. Ker so bili pred prvo svetovno vojno verski prestopi na Ogrskem zelo redki, se število judovskih vernikov v glavnem ujema s številom judovskega prebivalstva. V desetletju pred prvo svetovno vojno je število izstopov iz ju- dovske vere sicer naraščalo, vendar je bilo njihovo število tako majhno, da so imeli kvantitativno zanemarljiv pomen. Vse do propada Habsburške monar- hije je na Ogrskem judovsko vero zapustilo le dobrih 20.000 prebivalcev. Ob koncu 19. stoletja je v povprečju prišel en izstop na okoli 2600 Judov, v letih prve svetovno vojne se je število izstop povečalo na en izstop na okoli 1800 Judov. Šele v politično nemirnem obdobju v letih 1919-21 se je število izstopov več kot podeseterilo in je s tem za nekaj časa postalo pomemben demografski dejavnik. Kritičnega leta 1919 je tako judovsko vero v povprečju zapustil celo vsak 66. Jud (1920 vsak 146. in 1921 vsak 246. Jud) . Glede na število Judov v Prekmurju je tako v povprečju judovsko vero zapustil največ en prekmurski Jud na vsaki dve leti, le krajše obdobje po prvi svetovni vojni občutno več. Statistično gledano bi se tako lahko med leti 1880 in 1919 judovski veri odreklo največ okoli 30 Judov, kar je predstavljalo komaj 3 % predvojnega judovskega prebivalstva v Prekmurju. Po vsej verjetnosti pa so bili ti izstopi veliko bolj redki, kajti judovsko prebivalstvo iz podeželja se je veliko redkeje odrekalo svoji veri kot Judje v večjih mestnih središč. Ta pojav je bil še bolj očiten pri mešanih porokah z nejudovskim prebivalstvom, katerih je bilo do leta 1918 na celotnem Ogrskem sklenjenih okoli 15.000, vendar od tega več kot polovica v Budimpešti. Število mešanih zakonov se je tako iz slabih 3 % vseh judovskih zakonov s konca 19. stoletja sicer do prve svetovne vojne 65 dvignilo na 6 %, vendar je dobra tretjina otrok, ki so izvirali iz teh zakonov, imela judovsko vero. V povprečju so imeli ti zakoni tudi samo enega otroka. 152 Za razliko od Ogrske v avstrijski polovici Habsburške monarhije me- šane judovsko krščanske poroke niso bile dovoljene. Zato je bilo v Cislajtaniji posledično tudi veliko več izstopov iz vere. Ta pojav je bil zlasti značilen za Dunaj. V nobenem drugem mestu Evrope se ni dalo krstiti toliko Judov kot prav na Dunaju. Po letu 1900 se je tu letno dalo krstiti od 500 do 700 oseb. Po drugi strani je v tem času letno tudi do 200 oseb vstopilo v judovsko versko skupnost. Judje niso zapuščali svoje vere le zaradi poroke s kristjani, temveč v vedno večji meri tudi zaradi poklicne kariere, predvsem v državnih in drugih službah, ki so zahtevale univerzitetno izobrazbo. Toda glede na zelo številčno judovsko populacijo na Dunaju teh prestopov nikoli ni bilo posebno veliko. 153 V ostalih avstrijskih deželah pa je bilo še veliko manj krščenih Judov. Zlasti malo jih je bilo v samem središču Judovstva v Galiciji in Bukovini, toda tudi v neprimerno bolj svetovljanski Pragi in Trstu jih ni bilo veliko. V povprečju je v avstrijskih deželah vsako leto iz judovske verske skupnosti izstopilo 840 do 900 oseb kar je znašalo letno 1 izstop na okoli 1400 Judov. Posledično je moralo biti zelo malo verskih izstopov tudi na Kranjskem in slovenskem Štajerskem, do propada Habsburške monarhije mogoče le okoli 10. 154 Po znanih podatkih za Ljubljano so se npr. v Ljubljani do prve svetovno vojne pokristjanili le trije moški in v celoti še ena družina. Tudi v Jugoslaviji je bilo teh izstopov dolgo časa zelo malo. V 20. letih je bilo le nekaj posamičnih primerov. Po prihodu nacizma na oblast v Nemčiji se je po letu 1933 število izstopov iz judovske vere sicer nekoliko povečalo in je bilo skoraj vsako leto zabeleženo par primerov, toda v primerjavi s celotnim judovskim prebivalstvom jih je bilo še vedno zelo malo. Šele po nemški zasedbi Avstrije in Češke se je število konvertitov hitro povečalo na več deset oseb in je doseglo svoj vrh med leti 1940/41. 155 Podobno je bilo tudi v Zagrebu, kjer je bilo 90 % vseh primerov judovskih konvertitov zabeleženo po letu 1938. 156 152 Bihl: Die Juden, str. 910; Fischer: Antisemitismus in Ungarn, str. 136, 178-179. 153 Beller, Steven: Wien und die Juden 1867-1938, Wien, Köln in Weimar 1993, str. 19. 154 Richarz, Monika: Die Entwicklung der jüdischen Bevölkerung. V: Deutsch-Jüdische Ge- schichte in der Neuzeit, 3. del: Umstrittene Integration 1871-1918, München 1997, str. 21-22; Bihl: Die Juden, str. 909-910. 155 Pančur, Andrej in Šorn, Mojca in Podberšič, Renato in Hančič, Damjan: Izstopi iz judovske vere. V: Andrej Pančur (ur.): Premoženjski in civilno-pravni položaj slovenskih Judov v 20. stoletju: neobjavljen elaborat. Ljubljana 2008. 156 Švob: Židovi u Hrvatskoj 2, str. 162-163. 66 Tabela 9: Vera Judov in njihovih družinskih članov v Dravski banovini izven Prekmurja leta 1937. število v % brez vere 23 6 evangeličanska 2 1 judovska 293 81 judovska (kasneje izstopi) 22 6 judovska (prej katoliška) 1 katoliška 17 5 pravoslavna 2 1 starokatoliška 1 skupaj 361 Popis Judov v Dravski banovini iz leta 1937 je bil torej opravljen pred tem valom izstopov po letu 1938, zato je v popisu zabeležena tudi večina Judov, ki so v prejšnjih letih prestopili v krščanstvo, hkrati pa je zabeležena tudi večina Judov, ki so sicer že zapustili judovsko vero, vendar še niso vstopili v kakšno drugo vero in so bili zato zabeleženi kot osebe brez vere. Tabela 9 tako prika- zuje vero leta 1937 popisanih Judov in njihovih družinskih članov z izjemo prekmurskih Judov. Kar 87 % oseb je ob popisu imelo judovsko vero, 6 % jih je bilo brez vere, ostalih 7 % pa je imelo katero od krčanskih ver. V naslednjih letih je judovsko vero zapustilo še dodatnih 6 % oseb, tako da je ob začetku druge svetovno vojne najmanj petina judovske populacije v osrednji Sloveniji ni bila del judovske verske skupnosti. V Prekmurju je bilo teh konvertitov veliko manj. Med popisanimi 417 osebami so bili samo 3 evangeličani in 2 brezverca. Večina zabeleženih nejudovskih vernikov je živela v mešanih zakonih. Pri tem je v jugoslovanskem delu Slovenije še vedo veljal avstrijski zakon, po katerem niso bile veljavne poroke med kristjani in osebami, ki niso pripadale krščanski veri. 157 Za poroke med kristjani in Judi je tako veljal zadržek verske različnosti. Po prvi svetovni vojni se je ta zakonodaja razširila še na Prekmur- je, kjer je prej veljala veliko bolj liberalna ogrska zakonodaja iz leta 1895. Če je po veljavni avstrijski zakonodaji iz leta 1868 158 npr. katoličan hotel skleniti zakonsko zvezo z Judom, je moral najprej dobiti dovoljenje od države in od katoliške cerkve, drugače se ni mogel poročiti. 157 Schey, Josef: Das allgemeine bürgerliche Gesetzbuch für das Kaiserthum Österreich in der Fassung nach den drei Teilnovellen, Wien 1916, str. 48. 158 Gesetz vom 25. Mai 1868, wodurch die interconfessionellen Verhältnisse der Staatsbürger in den darin angegebenen Beziehungen geregelt werden, št. 49. V: Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich, 1868, št. 19, str. 99-100. 67 Po takšni poti je morala npr. iti tudi katoličanka Sidonija Novak, ura- dnica iz Murske Sobote, če se je hotela poročiti z judovskim mesarjem Andre- jem Fischerjem, ki je bil oče njenega nezakonskega otroka. V svoji prošnji je Sidonija tudi zagotovila, da se bosta poročila v katoliški cerkve in “da bodo vsi otroci obojega spola ostali moje vere t. j. katoliške in da se moj mož ne bo nigdar vmešaval v moje,kakor tudi ne v izpolnjevanje verskih dolžnosti otrok.” Levantinski knezoškofijski ordinariat iz Maribora je tako 11. oktobra 1937 na podlagi papeževega pooblastila z dne 1. oktobra 1937 podelil Sidoniji Novak izpregled zadržka različnosti vere, hkrati pa je dobila dovoljenje za poroko tudi od Kraljeve banske uprave Dravske banovine. 159 Ker takšnega izpregleda zadržka različnosti ni bilo lahko dobiti, so bili veliko bolj pogosti primeri, da je posameznik preprosto izstopil iz judovske verske skupnosti. Te osebe, ki so z izstopom ostale brez vere, so imele pred seboj dve možnosti. Lahko so preprosto ostali brezverci in se kot takšni tudi poročali. Veliko več je primerov, da so nato prevzeli kakšno drugo vero. Za otroke, ki so odraščali v mešanih zakonih, sploh ni bilo nujno, da so bili vzgajani v prevladujoči katoliški ali kakšni drugi krščanski veri. Po veljavni avstrijski zakonodaji so imeli v mešanih zakonih rojeni sinovi očetovo vero in hčerke materino vero. Vendar sta pri tem imela zakonca možnost, da s pogodbo pred ali po poroki določita drugače. Družina Kos iz Maribora je zelo lep primer versko mešane družine, kjer so imeli tudi otroci različno vero. Jelka Kos z de- kliškim priimkom Göstl je tudi v poroki obdržala svojo judovsko vero. Njen mož Hinko je bil katoličan, zato so bili katoličani tudi vsi trije njegovi sinovi. Nasprotno sta obe hčerki imeli judovsko vero. Število Judov, ki so živeli v mešanih zakonih in so se odrekli svoji veri, je bilo seveda nekoliko večje kot pa ga kažejo številke popisa iz leta 1937, kajti te osebe so predstavljale velik del tistih oseb judovskega izvora, ki jih popis ni zajel. Kljub temu pa tudi ti dopolnjeni podatki iz let 1937/45 ne spremenijo splošne podobe o judovski populaciji v Dravski banovini iz leta 1937. Slove- nija se tako tudi v tem pogledu ujema s trendom v sosednjih državah, kjer je npr. glede na nacistični popis Judov iz leta 1939 v Avstriji skoraj 87 % takratne judovske populacije izviralo iz nemešanih družin, se pravi, da so vsi njihovi člani imeli judovsko vero. 160 159 ARS, AS 68, f. 29-19/1937, št. 28253, Spregled zakonskega zadržka različnosti vere Novak Sidoniji. 160 Barkai: Jüdisches Leben, str. 226, 243-244. 68 5. Poklici Poklicna struktura judovskega prebivalstva je bila pred njihovo emanci- pacijo v 19. stoletju povsem drugačna od poklicne strukture večinskega krščan- skega prebivalstva. Ker se Judje niso smeli ukvarjati s kmetijstvom in obenem niso smeli postati člani obrtnih cehov in trgovskih zadrug, so se v glavnem preživljali z obrobnimi gospodarskimi dejavnostmi, predvsem z malo trgovino, krošnjarstvom in manjšimi denarnimi posli. Le v izjemnih primerih so po- stali veliki trgovci, bančniki in podjetniki. Z doseženo politično in družbeno emancipacijo pa so bile naposled odpravljene tudi vse ovire za enakopravno in uspešno ekonomsko udejstvovanje judovskega prebivalstva v vseh gospodarskih panogah. Pri tem so mnogi krščanski in tudi judovskih intelektualci pričako- vali, da se bo z doseženo emancipacijo sčasoma “normalizirala” tudi judovska gospodarska dejavnost, se pravi, da bodo judovski trgovci postali kmetje in obrtniki. Toda ta pričakovanja se naposled niso uresničila. Le malokateri Judje so postali obrtniki in še manj jih je postalo kmetov. Večinoma so se še vedno preživljali s trgovino. Toda pri tem je vedno več nekdanjih kramarjev postalo uspešnih in premožnih trgovcev in poslovnežev. Kmalu so se najbolj uspešni med njimi uveljavili kot industrialci. Prav tako so mnogi mali posojevalci de- narja postali bogati bankirji. Vedno več Judov pa je tudi izkoristilo možnosti, ki jih je ponujal moderni šolski sistem in so se v vedno večjem številu začeli zaposlovati v svobodnih poklicih (npr. zdravniki, odvetniki, novinarji ipd.). 161 Podobno je bilo tudi v Jugoslaviji. Po podatkih zveze judovskih občin Jugoslavije (glej Priloga 3: Poklici Judov v Jugoslaviji leta 1938, str. 116) je leta 1938 v Jugoslaviji dve tretjini Judov delalo v trgovini, bančništvu in industriji, petina v obrti, skoraj desetina v svobodnih poklicih in le nekaj v kmetijstvu. 162 Podobno je veljalo tudi za Jude v Sloveniji. Popis Judov Dravske banovine iz leta 1937 tako med drugim prinaša tudi relativno točne podatke o poklicih. 163 Da bi poklicno strukturo judovske- ga prebivalstva lahko primerjal z poklicno strukturo celotnega prebivalstva Dravske banovine, sem poklice judovskega prebivalstva razvrstil v poklicne skupine, ki jih je pri popisu prebivalstva iz leta 1931 upoštevala uradna stati- stika. V skupini A so razvrščeni poklici iz kmetijstva in gozdarstva, v skupini B iz industrije in obrti, v skupini C iz trgovine, denarništva in prometa ter v 161 Rürup: A Success Story and Its Limits, str. 7-9. 162 Mosbacher: Jugoslovenski Jevreji, str. 127-130. Pri podatkih za Dravsko banovino, kjer naj bi bilo 66 trgovcev, 24 zasebnih uradnikov, 12 industrialcev, 7 obrtnikov itd. , je navedba 28 poljedelcev po vsej verjetnosti napaka. 163 Upošteval sem aktivno in vzdrževano prebivalstvo. 69 skupini D iz javnih služb, svobodnih poklicev in vojske. V skupini E so naposled upoštevani še drugi poklici, ljudje brez poklica in vsi tisti, za katere poklic ni bil naveden. V tej skupini se poleg zasebnikov nahajajo v tem času še vedno redki upokojenci, med drugim pa predvsem ljudje, kateri so denar za življenje dobivali od dohodkov svojega premoženja (rentniki) ter od oddajanja hiš in stanovanj (posestniki). Nenazadnje je tudi velika večina že ostarelih zasebni- kov in zasebnic živela od svojih denarnih prihrankov, oziroma od dohodkov iz svojih naložb ali nepremičnin. Tabela 10: Poklicna razdelitev prebivalstva v Dravski banovini leta 1931 in Judov leta 1937. 164 poklicne skupine celotno prebivalstvo 1931 št. v % brez A v % A - kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov 689.772 60 B - industrija in obrt 253.444 22 56 C - trgovina, denarništvo in promet 78.042 7 17 D - javna služba, svobodni poklici in vojska 53.094 5 12 E - drugi poklici, brez poklica in brez oznake poklica 69.946 6 15 skupaj 1.144.298 100 100 Kot je razvidno iz tabele 10, je bilo med relativno starejšim in premo- žnejšim judovskim prebivalstvom sorazmerno veliko več zasebnikov, rentnikov in hišnih posestnikov kot pa jih je bilo med celotnim prebivalstvom Dravske banovine. Če je bilo le 6 % celotnega prebivalstva v poklicni skupini E, jih je bilo med Judi kar 18 %. Toda, če pri tem pri celotnem prebivalstvu ne upošte- vamo poklicne skupine A (kmetijstvo in gozdarstvo), ugotovimo, da jih je bilo med nekmečkim prebivalstvom celotne Dravske banovine kar 15 % v poklicni skupini E. V tem pogledu je bilo torej skoraj povsem nekmečko judovsko pre- bivalstvo podobno ostalemu nekmečkemu prebivalstvu Slovenije. Glavna razlika med Judi in med večinskim prebivalstvom je bila namreč ravno v tem, da je bilo kar tri petine celotnega prebivalstva še vedno odvisna od kmetijstva, medtem, ko se je med Judi le par družin preživljalo s to dejavnostjo. Nasprotno se je kar polovica vseh Judov še vedno preživljala s trgovino. 165 Med ostalim prebivalstvom je bila trgovina, denarništvo in promet zastopana le s sedmimi odstotki. 164 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine, Knjiga IV: Prisutno stanovništvo po glavnom zanimanju. Sarajevo 1940 (dalje Popis stanovništva 1931, 4. del), str. 72-91; ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938. 165 Z denarništvom in prometom se jih je ukvarjalo le nekaj. 70 Judovsko prebivalstvo se je tudi sorazmerno veliko bolj ukvarjalo s svo- bodnimi poklici. Kar desetina Judov se je tako preživljala s poklicno skupino D, od ostalega prebivalstva pa je bilo takšnih le 5 %. Toda, če pri celotnem prebi- valstvu spet ne upoštevamo kmetijstva in gozdarstva, potem hitro ugotovimo, da se je prav tako kot med Judi tudi med nekmečkim celotnim prebivalstvom (dobra) desetina preživljala z dejavnostmi iz poklicne skupine D. Edina razlika je bila v tem, da je bilo Judov sorazmerno več v svobodnih poklicih, ostalih pa sorazmerno več v javnih službah in v vojski. Z industrijo in obrtjo se je tako preživljala petina judovskega kot petina celotnega prebivalstva. Toda, če pri tem odštejemo poklicno skupino A, ugoto- vimo, da je bilo več kot polovica celotnega nekmečkega prebivalstva zaposlena v industriji in obrti. Glavna razlika med judovskim in ostalim prebivalstvom je bila torej ta, da Judje praktično sploh niso bili dejavni v kmetijstvu. Če pa pri tem Jude primerjamo z ostalim nekmečkim prebivalstvom, hitro ugotovimo, da je bilo večina ostalega nekmečkega prebivalstva zaposlenega v industriji in obrti, ve- čina judovskega prebivalstva pa še vedno v trgovini. Zato lahko rečemo, da so bili Judje kot večinoma mestno prebivalstvo tem bolj asimilirani, čim več jih je namesto v trgovini delalo v industriji in obrti. Tabela 11: Poklicna razdelitev judovskega prebivalstva v Dravski banovini leta 1937. poklicne skupine Prekmurje št. v % A - kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov 4 1 B - industrija in obrt 49 12 C - trgovina, denarništvo in promet 251 60 D - javna služba, svobodni poklici in vojska 35 8 E - drugi poklici, brez poklica in brez oznake 78 19 skupaj 417 100 Po podatkih iz zgornje tabele 11 opazimo, da so tudi v tem primeru ob- stajale precejšnje razlike med Judi iz Prekmurja in iz ostale Dravske banovine. Pri obeh skupinah Judov je bila trgovina sicer poglavitna dejavnost, toda, če se je kar tri petine Judov v Prekmurju še vedno preživljalo s trgovino, se je v ostali Dravski banovini z njo preživljalo dve petine tamkajšnjih Judov. Kar 30 % pa se jih je že preživljalo z industrijo in obrtjo. Nasprotno se je z industrijo in obrtjo preživljala komaj dobra desetina prekmurskih Judov. 71 Graf 6: Poklicna razdelitev judovskega (leta 1937) in celotnega prebivalstva (leta 1931) Ljubljane, Maribora, Ptuja, Celja ter Prekmurja v %. 166 Te razlike med prekmurskimi in ostalimi Judi pridejo še bolj do izraza, če primerjamo poklicno strukturo judovskega prebivalstva po posameznih večjih mestih Dravske banovine (graf 6). V primerjavi z ostalim prebivalstvom namreč tisti Judje, ki so bili dejavni v industriji in obrti, niso bili zaposleni kot delavci ali pomočniki, temveč kot samostojni podjetniki, industrialci, mene- džerji ter poslovodni in visokokvalificirani delavci. S hitrim razvojem industrije predvsem v Mariboru in Kranju so v ti mesti prišli tudi mnogi Judje. V Kranju so se tako praktično vsi tamkajšnji Judje preživljali z industrijo, v Mariboru skoraj polovica, medtem ko so bili ljubljanski Judje v primerjavi z ostalim mestnim prebivalstvom še vedno sorazmerno bolj dejavni v trgovini. Prevlada trgovske dejavnosti je med judovskim prebivalstvom najbolj prišla do izraza v industrijsko zaostalem Ptuju. 166 Popis stanovništva 1931, 4. del, str. 72-91; ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938. 100% 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% Judje celotno Judje celotno Judje celotno Judje celotno Judje celotno Ljubljana Maribor Ptuj Celje Prekmurje B - industrija in obrt A - kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov C - trgovina, denarništvo in promet D - javna služba, svobodni poklici in vojska E - drugi poklici, brez poklica in brez oznake poklica 72 6. Državljanstvo Najbolj so se Judje v Prekmurju in v ostali Sloveniji razlikovali glede državljanstva. Državljanstvo je eden od najpomembnejših faktorjev asimilacije, saj kaže na stopnjo naturalizacije manjšinskega prebivalstva. Dravska banovina je bila pred drugo svetovno vojno privlačen cilj za posamezne judovske pri- seljence, kateri so zaradi relativne maloštevilnosti judovske skupnosti na tem območju predstavljali pomemben delež judovske populacije. Glede na popis prebivalstva iz leta 1931 je bilo samo 1,5 % prisotnega popisanega prebivalstva Dravske banovine tujih državljanov (glej graf 7). Nasprotno je bilo kar četrtina popisanih Judov iz leta 1937 tujih državljanov. Toda tudi v tem primeru so bile med prekmurskimi in ostalimi Judi velike razlike. V Prekmurju je bila večina Judov jugoslovanskih državljanov, drugje pa komaj dobra polovica. Graf 7: Tuji in jugoslovanski državljani med Judi (leta 1937) in celotnim pre- bivalstvom Dravske banovine (leta 1931), v %. 167 Večina tujih Judov je prihajala iz sosednjih srednjeevropskih držav. Ta- bela 6 tako prikazuje, da jih je največ imelo češkoslovaško in nato avstrijsko državljanstvo. Od tega so skoraj vsi živeli izven Prekmurja. V Prekmurju je 167 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine, Knjiga I: Prisutno sta- novništvo, broj kuća i domaćinstva. Beograd 1938, str. IX-X; ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938. Dravska banovina 100% 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% Judje skupaj Judje v Prek. Judje v ostali Drav. ban. jugoslovanski državljani tuji državljani 73 velika večina tujih judovskih državljanov seveda prihajala iz Madžarske, toda obenem je prav toliko madžarskih državljanov živelo tudi drugje v Dravski banovini. Poleg madžarskih državljanov so bile v Prekmurju številčno močneje zastopane samo še osebe brez državljanstva. Te osebe še niso imele urejenega državljanstva oziroma so se zaradi prošnje za jugoslovansko državljanstvo že odrekle svojemu nekdanjemu državljanstvu. Prav tako veliko kot madžarskih je bilo še poljskih državljanov. Večina jih je bila študentov v Ljubljani. Pomemben delež tujih državljanov so predstavljali samo še nemški državljani. Tabela 12: Državljanstvo Judov v Dravski banovini leta 1937. 168 Prekmurje ostala Drav. ban. št. v % št. v % avstrijsko 1 0,2 37 10,2 brez drž. 7 1,7 4 1,1 češkoslovaško 2 0,5 52 14,4 Italijansko 1 0,3 jugoslovansko 387 92,8 196 54,3 madžarsko 15 3,6 16 4,4 nemško 19 5,3 poljsko 31 8,6 romunsko 2 0,6 rusko 2 0,6 švicarsko ostalo 168 1 0,3 neznano 5 1,2 skupaj 417 100,0 361 100,0 Če te Jude s tujim državljanstvom primerjamo z ostalimi tujci, ki so se konec leta 1936 nahajali v Dravski banovini, 169 ugotovimo precejšnje razlike. V celotni dravski banovini je namreč skoraj polovica vseh tujih državljanov prihajala iz sosednje Italije, medtem ko je imela med Judi samo ena oseba ita- lijansko državljanstvo (v Ljubljani Lavra Levi). V veliki večini primerov so bili italijanski državljani, ki so živeli v Dravski banovini, slovenski politični in/ali ekonomski emigranti iz Primorske. Naslednja večja skupina tujih državljanov je v Dravsko banovino prišla prav tako iz sosednje Avstrije. V tem primeru ni prihajalo do večjih razlik med judovskimi (petina) in ostalimi avstrijskimi državljani (slaba četrtina). Sorazmerno veliko bolj pomembni so bili Judje s če- 168 Egipt. 169 Bolj natančni podatki o tujih državljanih v Dravski banovini konec leta 1936 se nahajajo v Prilogi 4: Tuji državljani v Dravski banovini konec leta 1936, str. 117. 74 škoslovaškim državljanstvom. V dveh desetletjih pred drugo svetovno vojno je namreč v jugoslovansko Slovenijo prišlo zelo veliko češkoslovaških državljanov (Čehov, Nemcev, Judov in Slovakov), ki so bili zelo dejavni predvsem v hitro se razvijajočih industrijskih središčih. Med njimi je bilo sorazmerno veliko Judov. Zato so bili češkoslovaški državljani med Judi najmočnejša skupina tujih drža- vljanov (28 %). 170 Med tujimi državljani so bili Judje sorazmerno bolj zastopani tudi v primeru madžarskih, nemških in poljskih državljanov. Tabela 13: Tuji državljani v celotni Dravski banovini konec leta 1936 in med Judi v Dravski banovini na začetku leta 1937 v %. 171172 celotno prebivalstvo Dravske banovine Judje avstrijsko 23,8 19,5 brez državljanstva 5,6 češkoslovaško 14,9 27,7 francosko 0,2 italijansko 48,4 0,5 madžarsko 3,1 15,9 nemško 2,9 9,7 poljsko 1,1 15,9 romunsko 0,3 1 rusko 3,9 1 švicarsko 0,5 ZDA 0,7 ostalo 172 0,3 0,5 neznano 2,6 T uji Judi so se bolj intenzivno priseljevali v večja slovenska mesta, ki so se hitro razvijala. V Ljubljani je bilo tako več kot polovica vseh Judov tujih drža- vljanov, nekoliko manj tujih priseljencev pa je privabil industrijski Maribor in tudi Celje. Sorazmerno največ tujih Judov je privabil Kranj, kjer se je industrija začela hitro razvijati v 20. letih 20. stoletja. Šele takrat se je namreč v Kranju oblikovala tudi manjša judovska skupnost. V turističnem Bledu pa je bilo vseh 11 popisanih Judov tujih državljanov. Ljubljana je kot upravno, poslovno in finančno središče ter tudi univerzitetno mesto pritegnilo priseljence iz najbolj 170 Več o tem glej: Pančur, Andrej: Judje iz čeških dežel od naselitve v Sloveniji do holokavsta. V: Češi a Slovinci v moderní době: politika, společnost, hospodářství, kultura: politika, družba, gospodarstvo, kultura. Ljubljana, Praha 2010, str. 181-204. 171 ARS, AS 68, f. 13-13/1937; ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38; ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938. 172 Ostalo: bolgarsko, angleško, belgijsko, grško, nizozemsko, latvijsko, kanadsko, norveško in brazilsko državljanstvo ter begunci iz Baranje. Pri Judih Egipt. 75 različnih držav. Nasprotno sta industrijsko razvita Maribor in predvsem Kranj pritegnila zlasti češkoslovaške državljane. Razvojno nedinamičen Ptuj je pri- vabil najmanj tujih Judov. Podobno kot v Prekmurju so namreč tudi na Ptuju glavnino judovske naselbine še vedno predstavljali lokalni trgovci. Graf 8: Državljanstvo Judov v večjih slovenskih mestih leta 1937 Razvojni zaostanek Prekmurja pride v primerjavi z ostalo Slovenijo še bolj do izraza, če natančneje analiziramo domovinsko pravico jugoslovanskih državljanov. Ni bilo namreč nujno, da so vsi jugoslovanski državljani prihajali iz Slovenije. Tabela 14 tako prikazuje domovinsko pravico leta 1937 popisanih Judov glede na današnje meje držav naslednic Jugoslavije: Tabela 14: Domovinska pravica jugoslovanskih judovskih državljanov v Dra- vski banovini iz leta 1937 glede na sedanje državne meje. Prekmurje ostala Drav. ban. št. v % št. v % Bosna 7 3,6 Hrvaška 2 0,5 62 31,6 Makedonija 1 0,2 1 0,5 Slovenija 405 97,1 112 57,1 Ljubljana 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Maribor Ptuj Celje Kranj poljsko ostalo madžarsko češkoslovaško avstrijsko jugoslovansko 76 Prekmurje ostala Drav. ban. št. v % št. v % Srbija 3 0,7 13 6,6 Neznano 6 1,4 1 0,5 Skupaj 417 100 196 100 Čeprav je sicer kar 85 % vseh Judov izviralo iz Slovenije, so bile tudi v tem primeru med Prekmurjem in ostalo Dravsko banovino zopet velike raz- like. Skoraj vsi prekmurski Judje so bili namreč domačini, nasprotno jih je v ostali Dravski banovini samo 57 % izviralo iz Slovenije, skoraj tretjina pa jih je prihajala iz Hrvaške. Predvsem v primeru Ptuja se kaže velika navezanost tam- kajšnje judovske naselbine na bližnjo hrvaško judovsko skupnost, saj ima tam domovinsko pravico kar 55 % vseh Judov. Nasprotno kaže predvsem Maribor stalnost domače judovske skupnosti, kajti skoraj 80 % tamkajšnjih jugoslovan- skih državljanov ima tudi domovinsko pravico na ozemlju Dravske banovine. V primeru Celja je ta odstotek dobrih 60 % in v primeru Ljubljane 55 %. 7. Kraj rojstva Visoka stopnja judovskih priseljencev pride še bolj do izraza, če upošte- vamo kraj rojstva Judov iz popisa leta 1937. Ker so se državne meje za časa ži- vljenja popisanih Judov večkrat temeljito spremenile, sem zaradi lažje predstave kraje rojstva umestil v okvire današnjih državnih meja. Na žalost v popisu za skoraj 13 % oseb (nekoliko manj v Prekmurju kot drugje v Dravski banovini) ni podatkov o kraju rojstva. Tabela 15: Država rojstva Judov iz Dravske banovine leta 1937 glede na dana- šnje državne meje. Prekmurje ostala Drav. ban. št. v % št. v % Avstrija 8 1,9 30 8,3 Bosna 6 1,7 Češka 39 10,8 Egipt 1 0,3 Grčija 1 0,3 Hrvaška 10 2,4 54 15 Italija 5 1,4 Madžarska 79 18,9 17 4,7 Makedonija 1 0,2 Nemčija 1 0,2 20 5,5 77 Prekmurje ostala Drav. ban. št. v % št. v % Poljska 1 0,2 19 5,3 Romunija 1 0,2 9 2,5 Slovaška 5 1,2 3 0,8 Slovenija 264 63,3 74 20,5 Srbija 2 0,5 1 0,3 Srbija (Vojvodina) 8 2,2 Ukrajina 1 0,2 19 5,3 neznano 44 10,6 55 15,2 skupaj 417 100 361 100 Polovica vseh Judov iz Dravske banovine, o katerih je znan kraj rojstva, je bila tako rojena na ozemlju današnje Slovenije. Toda ta relativno visok odstotek gre predvsem na račun 70 % prekmurskih Judov, ki so se rodili v Prekmurju. Od ostalih Judov se jih je v Sloveniji rodila samo četrtina. Velika večina ostalih prekmurskih Judov se je rodila na Madžarskem, predvsem v bližnjih mestih in vaseh, ki so v času dvojne monarhije prav tako kot prekmurski kraji ležali v županiji Zala in v Železni županiji (Vas) (mdr. Zalaegerszeg, Szombathely, Nagykanizsa, Letenye, Magyarszombatfa, Mikefa, Zalalövő, Resznek, Velemér, Szepetnek, Tornyiszentmiklós). Kot državi rojstva sta bili nato bolj pomembni samo še Hrvaška in Avstrija. Kar 98 % prekmurskih Judov je bila torej rojena na ozemlju, ki je bilo pred razpadom Habsburške monarhije v okviru Ogrske. Večina Judov, ki je bila rojena na ozemlju današnje Avstrije, je bila namreč rojena na Gradiščanskem (Güssing, Tschantschendorf), ki je bila prej v okviru Ogrske. Podobno je veljalo še za Romunijo. Le par posameznikov pa se je rodilo izven ozemlja nekdanje Habsburške monarhije. Glede na kraj rojstva je judovsko prebivalstvo izven Prekmurja kazalo veliko večjo neenotnost, ki je bila posledica neprimerno višje stopnje migracij. Če pogledamo samo na ozemlju današnje Slovenije rojene Jude, potem pride ločenost obeh slovenskih judovskih skupnosti še bolj do izraza. V Prekmurju jih je bilo namreč rojenih le 6, skoraj vsi štajerski Judje so bili tudi rojeni na Štajerskem, od ljubljanskih Judov pa so bili prav vsi ostali tudi rojeni v mestu bivanja. Ker je bila osrednja Slovenija migracijsko veliko bolj privlačna, je bil velik del tam bivajočih Judov rojen na Hrvaškem, na Češkem in v Avstriji (Dunaj in Gradec), delno pa še na Madžarskem, v Nemčiji, na Poljskem in v Ukrajini. Zelo malo jih je bilo rojeno v Italiji in še v tem primeru so bili z eno izjemo vsi rojeni v Trstu in Gorici. Skoraj toliko Judov kot jih je bilo rojenih v Sloveniji, jih je bilo rojenih v ostalih delih takratne Jugoslavije. Na območju nekdanje Cislajtanije jih je bila 78 rojena dobra polovica, na ostalem območju nekdanje skupne monarhije pa še nadaljnja slaba tretjina. Kar petina Judov je bila rojena izven ozemlja nekdanje Habsburške monarhije, večinoma v Nemčiji, precej pa tudi na tistem ozemlju Poljske, ki je bilo prej v okviru Ruskega cesarstva. Za razliko od Prekmurja, od koder so se Judje večinoma izseljevali, je ostalo ozemlje Dravske banovine v desetletjih pred popisom leta 1937 pritegnilo judovske priseljence iz praktično cele Habsburške monarhije. Praktično skoraj vsi ukrajinski in polovica poljskih Judov je bila rojena v Galiciji, kjer je pred propadom monarhije živelo največ habsburških Judov in od koder so se Judje množično izseljevali. Podobno se je v tem času tudi iz ogrske polovice monar- hije veliko Judov selilo v avstrijsko polovico. Čeprav je bil glavni imigracijski center teh Judov Dunaj, se jih je kar nekaj razkropilo še po drugih avstrijskih deželah, med drugim nekaj tudi po slovenskih. Iz teh dežel so nato prihajali še po prvi svetovni vojni, pri čemur so v primeru poljskih ozemelj prevladovali študentje. Tudi češke dežele so bile za Jude tradicionalna ozemlje izseljevanja, pri čemer se je predvsem po prvi svetovni vojni zaradi hitre industrializacije še okrepil prihod čeških Judov. Z izjemo ene italijanske Judinje, ki je bila rojena v Milanu, so bili ostali rojeni v Trstu in Gorici. 8. Čas prihoda priseljencev Prekmursko judovsko prebivalstvo je torej tudi v primeru kraja rojstva kazalo veliko večjo vpetost v domače okolje, ki je bila posledica relativno zgo- dnejše in množičnejše naselitve Judov na tem ozemlju ter njihovega množičnega izseljevanja, ki ga niso nadomestili novi priseljenci. Glede na popis Judov iz leta 1937 je po prvi svetovni vojni v Prekmurje prišlo samo 6 % tamkajšnjih Judov, za katere so bili znani podatki o tem, od kdaj so bivali v državi (Jugoslaviji) oziroma v kraju bivanja, kjer so bili popisani. Popisovalci se namreč niso držali povsem enotne metodologije. V Ljubljani so tako npr. predvsem popisovali, od kdaj Judje bivajo v Ljubljani, v Prekmurju pa so popisovali, od kdaj Judje bivajo na ozemlju takratne jugoslovanske države. Ker pa je večina prekmurskih Judov izvirala iz kraja bivanja, večina ostalih Judov pa se je v Slovenijo priselilo od drugod in nato ponavadi ni menjavala kraja bivališča znotraj Slovenije, so tudi ti podatki iz popisa dokaj zanesljivi. 79 Tabela 16: Od kdaj so judovski prebivalci Dravske banovine bivali v državi oziroma v kraju njihovega bivališča ob popisu leta 1937. 173 Prekmurje ostala Drav. ban. št. v % št. v % stalno 173 66 89 25 pred 1918 74 18 26 7 1918/29 17 4 40 11 1930/37 6 1 128 35 neznano 43 10 78 22 skupaj 417 100 361 100 Iz teh podatkov je tako jasno razvidno, da je glede na znane podatke manj kot tretjina judovske skupnosti izven Prekmurja že od svojega rojstva bivala na ozemlju Jugoslavije oziroma v kraju njihovega trenutnega bivališča. Manj kot desetina jih je prišla za časa obstoja Habsburške monarhije, ostali pa za časa nove Jugoslovanske države, od tega večina šele v zadnjih nekaj letih. Razvoj judovskega prebivalstva Slovenije je bil vse do druge svetovne vojne v prvi vrsti odvisen od migracij. Zaradi izseljevanja je judovsko prebival- stvo v Prekmurju tako naglo upadalo, da tudi judovska imigracija v osrednja slovenska mesta ni mogla pokriti nastalega primanjkljaja. Obenem je bila fluktacija judovskega prebivalstva v osrednji Sloveniji zelo visoka. Glede na znane podatke iz leta 1937 se je kar 45 % tamkajšnjih Judov priselilo šele po letu 1930. Ker se je med letoma 1931 in 1937 število popisanih Judov dvignilo le za 5 % (tabela 3), je večina novih priseljencev le nadomestila Jude, ki so se takrat odselili. Deskriptivna statistična analiza je pokazala zelo kontradiktorno podobo glede morebitnih razlik med Judi iz Prekmurja in iz ostale Dravske banovine. Glede urbanizacije, mešanih porok, izstopov iz judovske vere in večjega deleža zaposlenih v industriji in obrti kažejo višjo stopnjo asimilacije Judje iz osre- dnje Slovenije. Nasprotno pa glede jezika in naturalizacije kažejo višjo stopnjo asimilacije Judje iz Prekmurja. Toda zaradi velikih razlik v naturalizaciji, so bile te razlike v kulturni asimilaciji zgolj posledica različnih oblik migracij (emigraciji v Prekmurju nasproti imigracija v ostali Dravski banovini), ki sta prevladovali v obeh delih Slovenije. 173 V popisu iz leta 1937 kategoriji stalno in od rojstva. 80 VII. EPILOG 1. Žrtve holokavsta Med drugo svetovno vojno je nacistični Nemčiji ob voljnem sodelovanju njenih zaveznikov z obličja zasedene nacistične Evrope uspelo izbrisati dve tre- tjini (5 do 6 milijonov) judovskega prebivalstva. V primerjavi s predvojnim ju- dovskim prebivalstvom ni holokavsta preživelo več kot 70 % Judov na Poljskem, v Pribaltiku, na Čehoslovaškem, v Grčiji in na Nizozemskem, le nekaj manj v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. Nasprotno v Franciji, Bolgariji, Luksemburgu in Italiji vojno ni preživelo okoli petina predvojnega judovskega prebivalstva, se pravi da je večini kljub hudemu preganjanju uspelo dočakati konec vojne. 174 Med vojno je bila torej lahko usoda preganjanih Judov v marsičem zelo drugačna. Živeli so namreč v deželah, v katerih je bil odnos do judovskega prebivalstva zelo različen. Zato je bila njihova sposobnost preživetja v kolesju holokavsta v prvi vrsti odvisna od kraja njihovega stalnega ali začasnega bivališča. Graf 9: Odstotek žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji. 175 174 Koralnik, I.: Untersuchungen über die Zahl der Juden in Europa Anfang 1931. V: Zeitschrift für Demographie und Statistik der Juden, Neue Folge, 6, 1931, št. 3, str. 43; Gilbert, Martin: The Dent Atlas of the Holocaust. London 1993, str. 244. 175 Pančur (ur.), Premoženjski položaj Judov; ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938; Dobaja, Dunja in Rendla, Marta in Tominšek Čehulić, Tadeja in Šorn, Mojca: Baza podat- 100% 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% Prekmurje judovsko prebivalstvo celotno prebivalstvo ostala Slovenija Slovenija Ljubljanska pokrajina Gorenjska Primorska Spodnja Štajerska Prekmurje 81 Velike razlike v številu žrtev druge svetovne vojne so bile tudi v Sloveniji (graf 9). Medtem, ko je bilo v Prekmurju ubitih kar 85 % predvojnega judovske- ga prebivalstva, je bilo na ostalih ozemljih Slovenije ubitih petina Judov, ki je imela jugoslovansko državljanstvo oziroma je na tem ozemlju živela dlje časa (niso všteti begunci). 176 Te razlike pridejo še bolj do izraza, če jih primerjamo z vsemi žrtvami druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji. Na ozemlju sedanje Slovenije druge svetovne vojne ni preživelo kar 6,4 % predvojnega prebivalstva. Podobno kot za judovske žrtve holokavsta je bilo tudi za ostalo slovensko prebivalstvo zelo pomembno, kje so med vojno bivali. V Ljubljanski pokrajini namreč vojne ni preživelo skoraj desetina prebivalstva, medtem ko je bilo vseh žrtev vojne v Prekmurju komaj 1 %. Glede na relativno številčno judovsko skupnost v Prekmurju in v primerjavi z ostalimi slovenskimi pokra- jinami nizkim številom smrtnih žrtev, so Judje v Prekmurju predstavljali kar 28 % vseh tamkajšnjih smrtnih žrtev. Povsem drugače je bilo v ostali Sloveniji, kjer so Judje pred vojno predstavljali komaj 0,03 % celotnega prebivalstva. Glede na veliko število vseh žrtev na italijanskem in nemškem okupiranem ozemlju je bilo seveda med njimi judovskih žrtev sorazmerno zelo malo (0,07 %). Na prvi pogled se tako zdi, da so Judje imeli večjo možnost preživeti holokavst prav v tistih slovenskih deželah, kjer je vojna med ostalim prebivalstvom zahtevala največ smrtnih žrtev. Toda v primeru judovskih smrtnih žrtev je bil pomen geografskega dejavnika vedno soodvisen še od drugih socialno-demografskimi faktorjev. V nadaljevanju si bomo najprej na kratko ogledali prvo obdobje v na- cističnem preganjanju evropskih Judov, ko so zlasti po letu 1938 tudi v jugo- slovansko Slovenijo prišli številni judovski begunci. V nadaljevanju si bomo nato ogledali, kako je po nemški, italijanski in madžarski okupaciji Slovenije potekalo preganjanje Judov na različnih okupacijskih področjih ter kako je to preganjanje preraslo v množični genocid nad celotnim judovskim prebi- valstvom. Nazadnje pa si bomo še ogledali različne socialno-demografske dejavnike, kateri so poleg kraja bivanja vplivali na usodo judovskih žrtev druge svetovne vojne. kov Seznam žrtev druge svetovne vojne in zaradi nje (1941–1946). Ljubljana (dalje Baza podatkov Seznam žrtev druge svetovne vojne). Podatki iz teh virov veljajo tudi za tiste tabele in grafe tega poglavja, za katere ni posebno naveden noben vir. 176 Pančur, Andrej: Holocaust in the Occupied Slovenian Territories: The Importance of Class, Gender and Geography: neobjavljen prispevek na konferenci, Murfreesboro 2009. 82 2. Judovski begunci Hitler in ostali vodilni nacisti niso imeli nobenega vnaprej pripravljenega načrta, na podlagi katerega bi postopoma nameravali umoriti evropske Jude. Nacistične blodnje o rasno čistem tretjem rajhu, kjer bi lahko živeli le ljudje “arijskega” porekla, so nacistično elito spodbujale k iskanju vedno novih nači- nov za odstranitev Judov iz nemškega območja oblasti. Od prihoda nacistov na oblast leta 1933 in vse do izbruha druge svetovne vojne leta 1939 je bilo množično izseljevanje Judov iz Nemčije edina možnost za “končno rešitev ju- dovskega vprašanja”. 177 S sprejemanjem vedno bolj radikalnih protijudovskih ukrepov so Jude postopoma povsem izrinili iz nemške družbe in gospodarstva. Mnogi Judje so bili zato prisiljeni zapustiti Nemčijo. Nemške oblasti so Jude dobesedno silile k izseljevanju, pri čemer so jim obenem tudi zaplenili veliko večino njihovega premoženja. Po Nemški priključitvi Avstrije 13. marca 1938 so nemudoma začeli preganjati tudi tamkajšnje Jude. Pri tem so avstrijski Judi v nekaj mesecih na svoji koži občutili vse tiste oblike preganjanja, katere so nemški Judje postopoma izkusili v nekaj letih. 178 Na Koroškem je pred tem živelo komaj okoli 270 Judov, od tega kar 180 v Celovcu. Nacistične oblasti so na njih tako zelo močno pritiskale, da so do konca leta 1938 praktično vsi pod ceno prodali svoje premoženje in zapustili Koroško. Po navadi so bili prisiljeni oditi na Dunaj, kjer so čakali na priložnost, da zapustijo nemški rajh. Večini je sicer uspelo še pravočasno odpotovati, ostali pa so v izoliranih, samo Judom namenjenih hišah čakali na svojo nadaljnjo usodo. Holokavsta jih ni preživelo najmanj 45. 179 Za nemškimi in avstrijskimi Judi so kmalu začeli preganjati še češke Jude. Ko si je Nemčija 30. septembra 1938 pripojila še češke Sudete in je 15. marca 1939 zasedla še preostali del Češke (Češko-moravski protektorat), so namreč tudi češke Jude začeli družbeno izolirati in jih siliti v emigracijo. 180 Vedno večje množice judovskih beguncev so si na vse pretege prizadevale najti zatočišče v tistih državah, kjer bi se lahko počutile varne pred nemškim preganjanjem. Veliko beguncev je pribežalo tudi v Jugoslavijo. Na slovenskem ozemlju se jih je za daljši čas ustavilo le nekaj. Po uradnih podatkih jih je bilo leta 1937 v 177 Mommsen, Hans: Auschwitz: 17. Juli 1942: Der Weg zur europäischen “Endlösung der Judenfrage”. München 2002, str. 177-178. 178 Prim. Friedländer, Saul: Das Dritte Reich und die Juden. 1. del: Die Jahre der Verfolgung 1933-1939. München 2000 (dalje Friedländer: Das Dritte Reich und die Juden, 1. del). 179 Walzl: Die Juden in Kärnten, str. 138-246. 180 Rothkirchen, Livia: The Jews of Bohemia and Moravia: Facing the Holocaust. Lincoln, Jerusalem 2005, str. 98-159. 83 Dravski banovini le 16. 181 V naslednjih letih pa se je število judovskih beguncev v Jugoslaviji hitro povečevalo. Med leti 1933 in 1941 jih je tako prišlo več kot 55.000. Zelo veliko jih je v Jugoslavijo pribežalo preko Slovenije, vendar so se tu večinoma zadržali le krajši čas. Ponavadi so se takoj ali čez kakšen dan napotili naprej proti Zagrebu in nato po možnosti proti drugim jugoslovanskim krajem ter naposled v tujino. Ker veliko teh beguncev ni mogla oditi naprej v tujino, so za krajši ali daljši čas obtičali v Jugoslaviji. Za njih so ob pomoči mednarodnih judovskih organizacij večinoma poskrbele jugoslovanske judovske verske ob- čine. Kar nekaj teh beguncev so nastanili v posebnih skupnih bivališčih. Leta 1940 so oblasti tudi v Leskovcu pri Krškem organizirale skupno bivališče za begunce, za katere je nato skrbela judovske verska občina iz Zagreba. 182 Z naraščanjem števila judovskih beguncev je vedno več evropskih in tudi drugih držav zapiralo svoja vrata. Judovski begunci so se na svoji poti srečavali z vedno novimi in novimi omejitvami. 183 Jugoslavija pri tem ni bila nobena izjema. 184 Nedobrodošli so bili zlasti begunci brez premoženja. In ta- kšna je bila večina judovskih beguncev. Le redkim je uspelo pred pohlepom nacističnih oblasti večji del svojega nekdanjega premoženja prenesti s seboj v tujino. Toda kmalu tudi ti judovski begunci niso bili več zaželeni. Češki Jud Jurij Polak je skupaj s svojo družino tako med leti 1938 in 1941 z državnimi oblastmi bil pravo papirnato vojno, da je lahko ostal v Mariboru, čeprav je bil tu zaposlen kot zaupnik ene največjih mariborskih tekstilnih tovarn (Zelenka & Co.). 185 Tisti avstrijski, češki in nemški Judje, ki so v jugoslovanskem delu Slovenije živeli že najmanj desetletje, so si v danih razmerah seveda želeli dobiti jugoslovansko državljanstvo. Sprva so ga večinoma tudi dobili. Toda skladno s stopnjevanjem preganjanja Judov v srednji Evropi so pristojne jugoslovanske in slovenske oblasti njihove prošnje vedno pogosteje odbile samo iz enega sa- mega razloga: ker so bili Judje. Tako je bila samo zaradi tega, “ker je prosilec žid” 186 , zavrnjena celo prošnja bogatega veleposestnika in industrialca iz Loke pri Žusmu Karla Königa. Ker so Judje vedno težje dobili celo navadno vizo za vstop v Jugoslavijo, jih je veliko jugoslovansko mejo prestopilo ilegalno. Pri tem je bila najbolj na udaru severna meja proti nekdanji Avstriji. Nekatere zajete ilegalne beguncev 181 ARS, AS 68, f. 13-13/1937, mapa 1416, Številčno stanje inozemskih državljanov. 182 Ristović, U potrazi za utočištem, str. 23-82. Ivo Goldstein: Židovi u Zagrebu. Zagreb 2004. 183 Benz, Wolfgang: Holokavst. Ljubljana 2000, str. 35-37. 184 Ristović, Milan: “Unsere” und “fremde” Juden: Zum Problem der jüdischen Flüchtlinge in Jugoslawien 1938-1941. V: Zwischen großen Erwartungen und bösem Erwachen. Padeborn 2007, str. 191-211. 185 ARS, AS 68, f. 13/13/1941, mapa 5408. 186 ARS, AS 68, f. 8-2/1940, mapa 8784. 84 so jugoslovanske oblasti poslale nazaj čez mejo. Samo v redkih primerih so pogumni posamezniki preprečili izročitev ujetih judovskih beguncev. Poveljnik mariborske obmejne policije Uroš Žun je tako npr. priskrbel ustrezne listine šestnajstim ujetim dekletom iz Berlina. 187 Bolj običajna pa je bila usoda, ki jo je npr. samo par tednov pred začetkom druge svetovne vojne v Jugoslaviji doživela skupina avstrijskih Judov, ki so v Prekmurju ilegalno prečkali jugo- slovansko mejo. Lokalni šofer jih je nato hotel odpeljati na železniško postajo v Radence, vendar so jih na mostu preko Mure zajeli orožniki, ter vrnili nazaj v nemški rajh. 188 Nemške oblasti niso bile prav nič navdušene, ko so morale sprejeti ile- galne judovske begunce, katere so jugoslovanske oblasti vrnile nazaj čez mejo. Z začetkom druge svetovne vojne se je namreč vedno bolj krčilo število držav, kamor bi se lahko zatekli Judje, ki v nemškem rajhu niso bili zaželeni. Z vedno novimi zmagami nemškega orožja pa se je hkrati zelo hitro povečevalo tudi število Judov, ki so živeli na območju razširjenega nemškega rajha in na nemških okupacijskih območjih, predvsem na Poljskem. Čeprav so nacistične oblasti še vse do leta 1941 spodbujale izseljevanje Judov iz nemškega rajha, se je takšna “rešitev judovskega vprašanja” kazala kot vedno bolj nerealna. Brezpravno in obubožano judovsko prebivalstvo so začeli koncentrirano zapirati v geta, od koder so jih nato ob primerni priložnosti nameravali izselili izven ožjega ob- močja nemške oblasti. Toda vsak nov načrt o načinu in kraju izselitve (vzhodna Poljska, Madagaskar, polarna območja Sovjetske zveze) so se kmalu razblinila kot iluzija. V razmerah brezobzirne nemške okupacijske politike predvsem na Poljskem so lokalni nacistični oblastniki ob odobravanju njihovih predposta- vljenih proti Judov vodili vedno bolj radikalno politiko. Življenja Judov so bila vedno bolj ogrožena, toda do njihovega načrtnega iztrebljanja (še) ni prihajalo. 189 Nacistična Nemčija ni bila edina država, ki bi v tem času načrtno izklju- čevala Jude iz družbe in gospodarstva. Nemške zaveznice so že pred vojno kot po tekočem traku sprejemale antisemitsko zakonodajo, s katero so drastično omejile pravice domačih Judov. Tako sta tudi sosednja Italija in Madžarska po letu 1938 Judom vse bolj omejevale državljanske pravice in možnost svobodne- ga gospodarskega udejstvovanja. Podobno kot prej v Nemčiji so bili tudi na Madžarskem in v Italiji domači Judje vedno bolj izolirani. 190 V tem pogledu je 187 Kodrič, Zdenko: Iz takega testa so Žuni. V: 7 D, 13. januar 1999, str. 20. 188 ARS, AS 68, f. 13-18/1941, št. 10861. 189 Browning, Christopher R.: The Origins of the Final Solution: The Evolution of Nazi Jewish policy, September 1939—March 1942. Lincoln 2004, str. 1-212. 190 Schlemmer, Thomas in Woller, Hans: Der italienische Faschismus und die Juden 1922 bis 1945. V: Vierteljahrschrift für Zeitgeschichte, 2005, št. 2, str. 165-201; Fischer: Antisemiti- smus in Ungarn, str. 127-189. 85 bilo jugoslovanskim Judom prizaneseno vse do oktobra 1940, ko je tudi jugo- slovanska vlada izdala dve antisemitski uredbi. Z eno so omejili vpis judovskih učencev na univerze, visoke šole, višje, srednje, učiteljske in druge strokovne šole. Število judovskih učencev na teh šolah naj bi bilo v sorazmerju s številom judovskega prebivalstva v krajih, kjer so bile te šole nastanjene. Z drugo uredbo so Judom prepovedali odpirati živilska grosistična trgovska podjetja, judovskim lastnikom že obstoječih trgovskih obratov pa je bilo mogoče prepovedati na- daljnjo obratovanje ali pa so jim postavili komisarje za vodenje poslov. 191 Zlasti slednja uredba je prizadela kar nekaj judovskih trgovcev. 192 Po drugi strani pa uvedba “numerus clausus” za judovske učence in študente praktično ni veljala dovolj dolgo, da bi lahko pokazala svojo pravo moč, ki bi jo imela predvsem v okoljih z večjo koncentracijo judovskega prebivalstva. Tako je moralo npr. kar nekaj judovskih dijakov zapustiti gimnazijo v Murski Soboti. 193 3. Holokavst na okupiranih ozemljih Slovenije 6. aprila 1941 se je z napadom sil osi na Jugoslavijo nacistično preganja- nje z vso svojo silovitostjo razširilo tudi na Jude iz jugoslovanske Slovenije. Po porazu jugoslovanske vojske je nemški okupator zasedel Gorenjsko, Koroško, Štajersko in severni pas Dolenjske. To ozemlje je nemški rajh nato de facto (ne pa tudi de iure) tudi anektiral. Ostala dva okupatorja pa sta svoj del ozemlja tudi formalno anektirala. Italijanski okupator je zasedel večino Dolenjske, No- tranjsko in Ljubljano, kjer je ustanovil pokrajinsko upravno enoto Ljubljanska pokrajina. Madžarski okupator zasedel veliko večino Prekmurja. Madžarski pravni red (in s tem tudi protijudovska zakonodaja) je bil kmalu uveljavljen v Prekmurju, nemški in italijanski okupator pa sta svoj pravni red šele postopoma prenašala na okupirana ozemlja Slovenije. 194 191 Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, XI, 16. oktober 1940, št. 83, str. 862-863. 192 Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane, str. 72. 193 Brumen: Na robu zgodovine, str. 54. 194 Tone Ferenc: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno: 1, Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana 2006. 86 Graf 10: Gibanje števila judovskega prebivalstva od njihove naselitve do ho- lokavsta z ozirom na posamezna okupirana ozemlja Slovenije med drugo svetovno vojno. 195 Pred drugo svetovno vojno na ozemlju sedanje Slovenije ni živelo veliko Judov. Gornji graf tako kaže naraščanje in upadanje judovskega prebivalstva na slovenskem ozemlju, ki ga je med drugo svetovno vojno zasedel nemški, italijanski in madžarski okupator. Največ jih je živelo v Prekmurju, kjer so se začeli naseljevati že v 18. stoletju. Konec 19. stoletja jih je bilo že 1000, nato pa je njihovo število predvsem zaradi izseljevanja v večja mestna središča izven gospodarsko slabo razvitega Prekmurja začelo hitro upadati. Velika večina jih je bila že več generacij trdno zasidranih na tem ozemlju in so kot taki skoraj vsi tudi imeli jugoslovansko državljanstvo. Povsem drugačna je bila judovska sku- pnost na ostalem slovenskem ozemlju, kjer so se lahko začeli stalno naseljevati šele leta 1867. Toda tudi potem so se Judje le v manjšem številu naseljevali v teh krajih. Ti Judje so bili izrazito moderno mestno prebivalstvo, ki se je v veliki večini preselilo šele pred kratkim. Leta 1937 jih je bila skoraj polovica tujih 195 Statistične podatke o številu Judov do vključno leta 1937 sem prevzel it tabele 1 in 3. Za čas druge svetovne vojne so podatki veliko manj zanesljivi in temeljijo na podatkih iz različne strokovne literature (katero sem citiral v tem poglavju), predvsem pa na moji lastni podat- kovni zbirki podatkov o judovskem prebivalstvu. 1000 800 600 400 200 0 1778 1793 1812 1836 1846 1854 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 1940 1941 1942 1944 1945 1946 1200 italijansko okupacijsko območje madžarsko okupacijsko območje nemško okupacijsko območje 87 državljanov, izmed jugoslovanskih državljanov pa jih je tudi skoraj polovica šele pred kratkim prišla izven slovenskega ozemlja, v prvi vrsti iz sosednje Hrvaške. Čeprav so bili ti Judje v povprečju veliko bolj premožni kot ostalo prebivalstvo in je bilo med njimi kar nekaj premožnih posameznikov, je večina vseeno pripadala srednjemu meščanskemu družbenemu sloju. Hkrati je bila za te Jude značilna velika mobilnost. Ob popisu leta 1931 so jih statistični po- pisovalci sicer našteli samo 344, toda njihovo število je vse do druge svetovne vojne tudi zaradi beguncev počasi naraščalo. Skupaj s pokristjanjenimi Judi je tako na ozemlju jugoslovanske Slovenije živelo približno 1000 Judov. Iz zgornjega grafa je že na prvi pogled hitro razvidno, da je bila dinamika preganjanja Judov na različnih okupacijskih območjih zelo različna. Okupator je “rešitev judovskega vprašanja” najprej izpeljal na nemškem okupacijskem območju, nato na italijanskem in naposled še na madžarskem. Večina Judov iz nemškega okupacijskega območja je namreč pred pre- ganjanji pobegnila že kmalu po nemškem prihodu. Kranjski judovski tovarnar Artur Heller se je tako 27. aprila 1941 skupaj s svojo družino preprosto usedel na vlak in se odpeljal v Ljubljano, ki je bila na italijanskem okupacijskem oze- mlju. 196 S tem se mu je za las uspelo izogniti obsežnim aretacijam vseh tistih posameznikov, za katere je okupator presodil, da ne smejo postati polnopravni državljani nemškega rajha. Spodnja Štajerska in Gorenjska sta bili namreč eni od tistih okupiranih ozemelj (mdr. zahodna Poljska, Alzacija in Lorena), ki jih je nacistična elita hotela čim prej germanizirati. Na poti do “rasno čistega” nemškega rajha so najprej hoteli izgnati vse “rasno manjvredne” skupine pre- bivalstva in vse tiste posameznike, za katere so presodili, da bodo iz nacional- no-političnih razlogov ovirali germanizacijo. Izgnati niso nameravali samo “rasno manjvrednih” Judov in Romov, temveč v prvi vrsti tisti del nenemškega prebivalstva, katerega niso nameravali germanizirati. Velikopotezno začrtani preselitveni načrti so se naposled vedno izkazali za nerealne. 197 Iz slovenskega ozemlja jim je tako v poletnih mesecih leta 1941 v Srbijo in na Hrvaško uspelo izgnali okoli 17.500 nezaželenih ljudi. Velika večina teh izgnancev so bili Slo- venci, toda med njimi so se nahajali tudi praktično vsi Judje (in tudi Sinti), ki pred tem niso uspeli pobegniti. 198 196 Žontar, Jože: Kaznovana podjetnost: Kranjski trgovec in industrialec Franjo Sirc. Ljubljana 2005, str. 114. 197 Heinemann, Isabel: “Rasse, Siedlung, deutsches Blut”: Das Rasse- und Siedlungshauptamt der SS und die rassenpolitische Neuordnung Europas. Göttingen 2003, str. 187-356; Hei- nemann, Isabel: Die Rassenexperten der SS und die bevölkerungspolitische Neuordnung Südosteuropas. V: Südostforschung im Schatten des Dritten Reiches. München 2004, str. 135-157. 198 Pančur: Judje s spodnje Štajerske in Gorenjske, str. 373-380. 88 Ti izgnani Judje so se znašli v krajih, kjer so bila njihova življenja iz meseca v mesec bolj ogrožena. Ustaški režim na Hrvaškem je namreč takoj po prihodu na oblast Jude začel ostro preganjati, že čez nekaj mesecev pa tudi množično pobijati. Na Hrvaško izgnani Judje so se tako slej kot prej znašli v neusmiljenem kolesju ustaškega uničevalnega stroja. 199 V največjem koncentra- cijskem taborišču Jasenovac je tako leta 1942 umrla celotna družina ptujskega Juda Ignaca Sonnenscheina. Nasprotno je družini njegovega brata Hinka nekaj časa uspelo prikrivati svojo identiteto in se izdajati za Slovence. Leta 1942 so nato dobili dokumente na švicarskem konzulatu v Zagrebu in so odpotovali v nevtralno Švico. 200 Tudi marsikateri judovski izgnanci v Srbiji so verjetno preživeli samo zato, ker jim je uspelo prikriti svojo identiteto. Ko so namreč prvi izgnanci prispeli v Srbijo, je bilo tamkajšnjo judovsko prebivalstvo že podvrženo vsem različnim oblikam diskriminacije in preganjanja. Naposled je nemška vojska jeseni 1941 nad Judi začela tako uspešno izvajati holokavst, da so Srbijo že maja 1942 označili za “prosto Judov”. 201 Mdr. so februarja ali marca 1942 v nemškem koncentracijskem taborišču Sajmište umrli tudi člani kranjske ju- dovske družine Singer. V drugi polovici leta 1941 je prišlo do dramatičnega zasuka pri nacistični protijudovski politiki. Z nemškim napadom na Sovjetsko zvezo se je začela totalna vojna proti “judovsko-boljševističnemu” sovražniku. Ker je bilo proti temu sovražniku ne le dovoljeno, temveč celo priporočljivo uporabiti tudi najbolj skrajna sredstva, so se selektivni pomori moških Judov zelo kmalu sprevrgli v neselektivno pobijanje celotnega judovskega prebivalstva. Z mno- žičnim streljanjem celih skupin Judov je Nemcem in njihovem sodelavcem uspelo pobiti več kot milijon Judov. Tiste Jude, ki jih niso takoj pobili, so zaprli v prenatrpana geta, v katerih so čakali na svojo nadaljnjo usodo. Do začetka leta 1942 se je naposled nacistično “reševanje judovskega vprašanja” sprevrglo v sistematično industrijo pobijanje milijonov evropskih Judov v uničevalnih koncentracijskih taboriščih. 202 Judovskim beguncem iz nemškega okupiranega ozemlja Slovenije se je tako leta 1941 samo začasno uspelo rešiti na varno. Večina jih je naprej pobegni- 199 Goldstein, Ivo: Holokaust u Zagrebu. Zagreb 2001. 200 Bagarić, Marija: Obitelj Kapetanović. V: Pravednici među narodima [online], http://www. geoskola.hr/hr/projekti/pravednici/kapetanovici.htm (Pridobljeno 27 . 9. 2007). 201 Manoschek, Walter: “Serbien ist Judenfrei”: Militärische Besatzungspolitik und Judenverni- chtung in Serbien 1941-42. München 1993. 202 Friedländer, Saul: Das Dritte Reich und die Juden. 2. del: Die Jahre der Vernichtung 1939- 1945. München 2006 (dalje Friedländer: Das Dritte Reich und die Juden, 2. del), str. 225-693. 89 la v Ljubljano, kjer so se pridružili množici ostalih judovskih beguncev. Konec avgusta 1941 se je v Ljubljani nahajalo nekaj več kot 400 judovskih beguncev iz slovenske Štajerske in Gorenjske, iz Nemčije in Avstrije ter v vedno večji meri iz Hrvaške. Ponavadi ti begunci v Ljubljani niso nameravali ostati dolgo časa, temveč so se odpravili naprej v Italijo. Kljub strogi italijanski protijudovski zakonodaji je namreč Italija predstavljala privlačen cilj za begunce, ki so bežali pred nacističnim preganjanjem. Do leta 1943 je bila namreč stopnja italijanske- ga protijudovskega nasilja v primerjavi z nacistično Nemčijo izredno majhna. V skladu s svojo rasno zakonodajo je italijanski okupator tudi v Ljubljanski pokrajini kmalu začel judovske begunce in druge Jude s tujim državljanstvom internirati v Italijo. 203 Šele čez nekaj časa so začeli v internacijo pošiljati tudi nekatere domače Jude, ki so že dlje časa živeli v Ljubljani. Ob italijanski kapi- tulaciji septembra 1943 se je v Ljubljani nahajalo samo še zelo malo tujih Judov, nekaj Judov z bivšim jugoslovanskim državljanstvom, med katerimi jih je bilo veliko pokristjanjenih oziroma so živeli v mešanih zakonih. Po italijanski kapitulaciji so Nemci hitro okupirali severni in osrednji deli Italije. Ob izdatni pomoči marionetne fašistične republike je začel nemški okupator ujete Jude voziti v koncentracijska taborišča. Nekatere italijanske judovske skupnosti so bile dobesedno zdesetkane. Najhuje se je godilo tistim, ki so padli pod neposredno nemško oblast v operacijski coni Jadransko primor- je. Od tržaške judovske skupnosti, ki je še leta 1942 štela več kot 3500 članov, holokavsta ni preživelo najmanj 764 oseb. Od več kot sto goriških Judov jih je v koncentracijskih taboriščih umrlo 45. 204 Šele septembra 1944 pa so bili are- tirani tudi zadnji ostanki Judov v Ljubljanski pokrajini, ki je imela okrnjeno pokrajinsko avtonomijo. Življenja večine preostalih Judov so se namreč usodno zasukala šele septembra 1944. V sklopu obširnih protikomunističnih aretacij so v Ljubljani aretiranih 32 preostalih Judov in njihovih nejudovskih sorodnikov in jih odpeljali v koncentracijska taborišča. 205 V tem času je holokavst dosegel tudi madžarske in s tem tudi prekmurske Jude. Madžari so sicer v Prekmurju podobno kot drugje na Madžarskem vodili strogo protijudovsko politiko, toda holokavsta vse do leta 1944 niso izvajali. V Prekmurju je tako kot drugje na Madžarskem do dramatičnega zasuka prišlo 203 Voigt, Klaus: Zuflucht auf Widerruf: Exil in Italien 1933-1945. Stuttgart 1993, str. 211; Pi- cciotto, Liliana: The Shoah in Italy. V: Jews in Italy under Fascist and Nazi Rule, 1922-1945. Cambridge 2005, str. 209-223. 204 Wedekind, Michael: Nationalsozialistische Besatzungs- und Annexionspolitik in Nordi- talien 1943 bis 1945: Die Operationszonen “Alpenvorland” und “Adriatisches Küstenland”. München 2003, str. 361. 205 Pančur, Andrej: Judje v Ljubljanski pokrajini: neobjavljen prispevek na konferenci. Maribor 2010. 90 šele po vkorakanju nemških čet 19. marca 1944 in vzpostavitvi Nemčiji naklo- njene vlade. Začele so se sistematične aretacije in koncentracije Judov v geta, od koder so jih Nemci vozili v koncentracijska taborišča. Med prvimi žrtvami so bili tudi prekmurski Judje. Aprila 1944 so madžarske oblasti aretirale 387 Judov, jih preko Čakovca odpeljale v začasni judovski geto v Nagykanizso in od tam v Auschwitz-Birkenau. Šele 20. oktobra 1944 pa so skupaj z večjo skupino Slovencev aretirali še nekaj Judov, ki so jim pred tem prizanesli. 206 Med drugo svetovno vojno je bilo ubitih več kot 400 prekmurskih Judov. Od najštevilčnejše slovenske judovske skupnosti predvojne judovske skupnosti jih je tako holokavst preživelo komaj 63. Nasprotno se je iz koncentracijskih taborišč vrnil večji del Judov, ki so jih aretirali v Ljubljani leta 1944. Prav tako je uspelo preživeti večini judovskih beguncev, ki so se zatekli v Italijo. Ti preživeli judovski begunci, ki večinoma niso imeli jugoslovanskega državljanstva, se po vojni po navadi niso vrnili v Slovenijo. Tisti redki Judje, ki so po vojni prišli nazaj domov, pa so kmalu nato večinoma zapustili Jugoslavijo. 4. Socialno-demografska struktura smrtnih žrtev Najbolj očitna razlika med različnimi okupiranimi ozemlji Slovenije je prav v številu judovskih smrtnih žrtev. V tem pogledu je majhno slovensko ozemlje reprezentativen primer velikih razlik v številu žrtev, ki jih najdemo tudi drugje po Evropi. Raziskovalci vzroke za te razlike v glavnem pojasnjujejo s pomočjo kulturnih in demografskih razlik med Judi, s pomočjo različnih stopenj antisemitizma po posameznih državah in nenazadnje s pomočjo raz- ličnih nacističnih okupacijskih režimov v posameznih okupiranih deželah. 207 Novejše raziskave so kot možne vzroke začele upoštevati še različne socialno- demografske značilnosti judovskega prebivalstva. 208 Če raziskujemo okoliščine, kako so posamezniki razumeli in se odzvali na preganjanje, se družbeni razred, spol in starost kažejo kot zelo pomembni dejavniki. 209 V času svojih raziskav mi je uspelo ustvariti obsežno bazo podat- kov o skoraj tisoč Judih, ki predstavljajo večino judovske populacijo, katera je 206 Keréc, Judje v Murski Soboti, str. 600-609; Kuzmič: Podjetnost prekmurskih Židov, str. 177. 207 Fein, Helen: Accounting for Genocide: National Responses and the Jewish Victimization during the Holocaust. New York 1979. 208 Tammes, Peter: Survival of Jews during the Holocaust: the importance of different types of social resources. V: International Journal of Epidemiology, 36, 2007, št. 2, str. 330-335. 209 Palosuo, Laura: Yellow Stars & Trouser Inspections: Jewish Testimonies from Hungary, 1920-1945. Uppsala 2008. 91 živela na ozemlju Slovenije pred drugo svetovno vojno. Na Inštitutu za novejšo zgodovino je vzpostavljena baza podatkov o okoli 95.000 posameznikih, kateri so na ozemlju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej izgubili življenje. Na podlagi teh dveh baz podatkov mi je nato uspelo raziskati različne dejavnike (poklicna struktura, starost in spol), kateri so vplivali na usodo judovskih in slovenskih žrtev druge svetovne vojne. Graf 11: Poklicna struktura prebivalstva jugoslovanske Slovenije iz leta 1931, Judovskega prebivalstva iz leta 1937 ter judovskih in slovenskih žrtev druge svetovne vojne. Kot smo že videli v 6. poglavju te knjige, se je poklicna struktura judo- vskega prebivalstva zelo razlikovala od večinskega slovenskega prebivalstva. Pred drugo svetovno vojno je bilo kar 60 % slovenskega prebivalstva zaposle- 100% 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% ∑ 1931 žrtve ∑ 1931 slovenske žrtve Judje 1937 judovske žrtve Judje 1937 judovske žrtve Slovenija Prekmurje ostala Slovenija B - obrt in industrija A - kmetijstvo in gozdarstvo C - trgovina, denarništvo in promet D - javne službe in svobodni poklici E - drugi poklici, brez poklica, brez oznake poklica 92 nega v kmetijstvu in gozdarstvu, dobra petina pa se je preživljala z industrijo in obrtjo. V nasprotju z večinskim prebivalstvom je bila poklicna struktura judovske manjšine povsem drugačna. V skladu s prevladujočim judovskim zaposlitvenim vzorcem se je kar polovica Judov še vedno preživljala s trgovino. Toda tudi v tem pogledu so obstajale občutne razlike med Judi v Prekmurju in v ostali Sloveniji. Medtem, ko je bila poklicna struktura prekmurskih Judov še povsem tradicionalna in se jih je s trgovino preživljalo kar 60 %, je bila med ostalimi Judi vedno bolj pomembna moderna industrija. S trgovino se jih je tako preživljalo 41 %, z industrijo in obrtjo pa že 30 %. Pri tem so v primerjavi z večinskim prebivalstvom obstajale tudi velike socialne razlike. Judje so namreč izrazito prevladovali v vodstvenih poklicih in med lastniki tovarn. Iz grafa 11 je razvidno, da so bili v Sloveniji med drugo svetovno vojno prav tisti ljudje, ki so bili zaposleni v industriji in obrti, najbolj izpostavljeni voj- nemu nasilju. Čeprav je v Sloveniji prav na podeželju divjala kruta partizanska vojna, je bilo kmečko prebivalstvo vseeno manj izpostavljeno vojnemu nasilju kot pa prebivalstvo, ki je bilo zaposleno v industriji in obrti. Slednji so namreč predstavljali skoraj polovico vseh smrtnih žrtev. Celo v izrazito agrarnem Prekmurju z 88 % kmečkega prebivalstva so kar polovico vseh smrtnih žrtev predstavljale ostale kategorije prebivalstva. Kdor je bil državni uradnik, učitelj, obrtnik ali trgovec, je imel v primerjavi s kmetom enkrat manj možnosti, da preživi drugo svetovno vojno. Nasprotno je bilo pri judovskem prebivalstvu tako v Prekmurju kot v ostali Sloveniji povsem vseeno, če so se preživljali kot trgovci, industrialci ali zdravniki. Poklicna struktura judovskih žrtev je namreč skoraj povsem ustre- zala poklicni strukturi predvojnega judovskega prebivalstva. V primeru Prek- murja je to povsem razumljivo, saj velika večina Judov holokavsta ni preživela. Toda v preostali Sloveniji Judje kot žrtve številčno niso tako zelo odstopale od ostalega prebivalstva. Če bi torej Judje na nemškem in italijanskem okupira- nem ozemlju drugo svetovno vojno doživljali podobno kot ostalo slovensko prebivalstvo, bi se to moralo odražati tudi na poklicni strukturi judovskih smrtnih žrtev. 93 Graf 12: Slovenske in judovske žrtve druge svetovno vojne v Prekmurju glede na datum rojstva. V resnici pa seveda usode Judov in Slovencev med drugo svetovno vojno ne smemo spravljati na skupni imenovalec. Če je bila usoda Slovencev v prvi vrsti odvisna od njihovega odnosa do okupatorja ali do partizanskega gibanja, je bilo judovsko prebivalstvo po vsej nemški Evropi slej ko prej vedno in brezpo- gojno obsojeno na smrt. Pri tem je bilo povsem vseeno, če so bili preganjani Judi stari ali mladi, moški ali ženske, vojaki ali civilisti, bogati ali revni. V skladu s tem trendom je bilo npr. tudi v Prekmurju največ žrtev med Slovenci prav med najbolj aktivnimi starostnimi skupinami rojenimi po letu 1900, medtem ko so bili med Judi absolutno najbolj ogroženi starejši ljudje in otroci. 100 80 60 40 20 0 1845/9 1850/4 1855/9 1860/4 1865/9 1870/4 1875/9 1880/4 1885/9 1890/4 1895/9 1900/4 1905/9 1910/4 1915/9 1920/4 1925/9 1930/4 1935/9 1940/3 120 140 160 slovenske žrtve judovske žrtve 94 Graf 13: Leto rojstva judovskih žrtev holokavsta in preživelih Judov iz Prek- murja; število. Povsem nasprotno kot pri večinskem slovenskem prebivalstvu so imeli največ možnosti za preživetje prav tisti prekmurski Judje, ki so se rodili po letu 1900. Skoraj vsi preživeli Judje so bili stari med 15 in 45 let. Po eni strani so imele te starostne skupine veliko večjo možnost, da preživijo koncentracijsko taborišče. Po drugi strani pa so bili moški iz teh starostnih skupin pogosto mobilizirani v delavske vojaške bataljone, kjer so imeli v primerjavi s kon- centracijskimi taborišči veliko večjo možnost za preživetje. Nasprotno so bili med Slovenci najbolj prizadeti prav moški, ki so bili v tistih letih, katera so bila najbolj primerna za vojaško službo. Slovenske moške so namreč množično mobilizirali v nemško, italijansko in madžarsko vojsko, še več pa se jih je pri- družilo partizanskemu odporniškemu gibanju ali protipartizanski kolaboraciji. 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1845/49 1850/54 1855/59 1860/64 1865/69 1870/74 1875/79 1880/84 1885/89 1890/94 1895/99 1900/04 1905/09 1910/14 1915/19 1920/24 1925/29 1930/34 1935/39 1940/43 preživeliž rtve 95 Graf 14: Spol judovskih in ostalih žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji; v % Moški so med celotnim slovenskim prebivalstvom predstavljali kar 89 % vseh žrtev. Drugače je bilo med prekmurskimi Judi, kjer so imeli prav moški nekoliko večjo možnost za preživetje kot ženske. Toda v ostali Sloveniji so bili judovski moški nekoliko bolj izpostavljeni vojnemu nasilju. Nekaj se jih je tudi aktivno priključilo boju proti okupatorju. Graf 15: Deleži judovskih in ostalih civilnih žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji glede na spol; v %. V nasprotju z judovskimi žrtvami, ki so bile skoraj vse civilne, je bilo civilnih žrtev med slovenskim moškim prebivalstvom le komaj dobra petina. 100% 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% Slovenci Judje Judje Slovenija Prekmurje ostala Slovenija moški ženske 100% 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% moški ženske moški ženske moški ženske moški ženske Slovenci Judje Judje Slovenija Prekmurje ostala Slovenija civilisti borci 96 Večina ženskih smrtnih žrtev je bila seveda civilnih. Toda zaradi sodelovanja mnogih žensk v partizanskem odporniškem gibanju, gre kar dobra petina vseh ženskih žrtev na račun njihovega aktivnega bojevanja. Le v Prekmurju, kjer je bilo odporniško gibanje zelo slabo razvito, je bila velika večina ženskih smrtnih žrtev civilnih. V tem pogledu se moški Judje kot žrtve niso tako zelo razlikovali od pretežno civilnega ženskega slovenskega prebivalstva. Toda, če pa pri tem natančneje pogledamo vzrok smrti judovskih in slovenskih žrtev, med njimi zaznamo velike razlike. Čeprav je zelo veliko Slo- vencev in Slovenk umrlo v koncentracijskih taboriščih, od Prekmurk npr. skoraj polovica, so bile judovske žrtve holokavsta skoraj izključno le žrtve načrtnega iztrebljanja v koncentracijskih taboriščih. V tem pogledu se tudi judovske žrtve iz Prekmurja ne razlikujejo veliko od judovskih žrtev iz ostale Slovenije. Čeprav se je večina Judov iz nemškega in italijanskega okupiranega ozemlja med vojno nahajala na begu, jih je v begunstvu umrlo zelo malo. Večina jih je namreč umrla v nemških koncentracijskih taboriščih. Skoraj vse te žrtve so bile nekdanji jugoslovanski državljani, katerih družine so že najmanj dve generacije živele v Sloveniji. V tem pogledu so se razlikovali od velike večine tamkajšnjih Judov, ki so bili povsem nepovezana skupina prebivalstva, z visokim deležem vedno novih priseljencev. Kot zelo mobilna, premožna, izobražena in sekularizirana skupina prebivalstva so se bili hitro pripravljeni prilagoditi novim razmeram med večinskim prebivalstvom tako v Sloveniji kot kasneje v begunstvu ali celo izgnanstvu. Večini je zato uspelo preživeti holokavst. Velikih razlik v številu judovskih žrtev v Prekmurju in ostali Sloveniji tako ne moremo pojasniti samo s pomočjo geografije. Med holokavstom je bila možnost preživetja Judov pogosto prav tako kot od kraja njihovega bivanja odvisna še od njihove starosti, spola, premoženja in družbenega statusa. Sicer je bila zgodba vsakega posameznega Juda, ki je postal žrtev holokavsta, povsem unikatna, toda pri tem je bila njegova usoda močno odvisna tudi od različnih socialno-demografskih značilnosti družbene skupine, kateri je pripadal. 97 Graf 16: Vzrok smrti judovskih in ostalih žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji glede na spol, v %. 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% moški ženske moški ženske moški ženske moški ženske Slovenci Judje Judje Slovenija Prekmurje ostala Slovenija ubiti med vojno oboroženi spopadi koncentracijska taborišča množični poboji po vojni talci prisilno delo zapor izgnanstvo vojni ujetniki bombandiranje represalije nesreče pogrešane osebe neznano 98 VIII. SKLEP Bralec je v knjigi Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta spoznal predvsem kvantitativno analizo judovskega prebivalstva pred drugo svetovno vojno. Z izjemo uradnih statističnih podatkov je ta analiza v prvi vrsti slonela na poimenskemu popisu Judov in nekaterih njihovih nejudovskih družinskih članov iz leta 1937. V prejšnjem poglavju sem tako najprej orisal zgodovino holokavsta v Sloveniji, nato pa sem s pomočjo dodatnih informacij o posameznih Judih poskusil narediti še kvantitativno analizo žrtev holokavsta. Pri tem sem jih primerjal z ostalimi žrtvami druge svetovne vojne v Sloveniji. Toda te moje kvantitativne analize judovskega prebivalstva pred in med vojno navsezadnje dobijo svoj pomen, le če jih obravnavamo kot nujno podlago- vsakršneganadaljnega raziskovanja katerega cilj bi bila integralna zgodovina holokavsta v Sloveniji. Pred leti je Saul Friedländer s svojim življenjskim delom The Years of Extermination 210 vzbudil živahno razpravo o potrebnosti pisanja integralne zgodovine holokavsta. Njegova prizadevanja, da v študijah o holokavstu poleg storilcev prav tako pomembno mesto dobijo tudi njihove žrtve, bodo v nasle- dnjih letih brez dvoma vzpodbudila raziskovalce, da bodo v svojo zgodovinsko pripoved začeli bolj intenzivno vključevati tudi judovsko dimenzijo. Tudi vsa- ka raziskava holokavsta v Sloveniji bo morala med drugim nujno analizirati, kako so Judje dojemali preganjanje in kakšna je bila njihova individualna ali kolektivna reakcija na preganjanje. Hkrati se ne bo smela omejiti le na analizo nemških ukrepov, temveč bo v analizo morala vključiti še ostale nemške zave- znice, ki so med vojno zasedale slovensko ozemlje. Ob tem seveda ne bo smela spregledati še vloge, ki so jo med holokavstom imeli tako slovenski storilci kot slovenski rešitelji ter nenazadnje velika večina tako imenovanih očividcev. 211 Toda pri tem se mora vsak, ki se bo lotil pisanja takšne integralne zgo- dovine holokavsta, dobro zavedati, da mu samo s pomočjo interpretativnega in metodološkega orodja klasične socialne zgodovine, takšne zgodovine ne bo uspelo napisati. Nekdanja vizija socialne totalnosti in njenih strukturalističnih ali funkcionalističnih razlag preteklosti je namreč pod vplivom kulturnega preobrata že dolgo presežena. Socialno zgodovino je že v 80. letih 20. stoletja začela uspešno izpodrivati nova kulturna zgodovina. Toda tudi interpretativna orodja kulturne zgodovine so se kmalu izkazala za nezadostne. Mnogi kulturni zgodovinarji imajo odpor do vsakršnega generaliziranja. Opisovanje zgodovin- 210 Friedländer: Das Dritte Reich und die Juden, 1. in 2. del. 211 Friedländer, Saul: Den Holocaust beschrieben: Auf dem Weg zu einer integrierten Geschi- chte. Weimar 2007. 99 skih dogajanj je za njih pomembnejše kot iskanje njihovih vzrokov. Kulturna zgodovina je prav tako zapostavljala vzroke za posameznikovo delovanje kot je to prej počela socialna zgodovina. Zato se je v zadnjih letih pokazala potreba po vzpostavitvi skupne kulturne in socialne zgodovine, ki bi presegla podedovane konceptualne in metodološke razlike obeh ved. Če želimo pravilno spoznati zgodovino socialnih izkušenj posameznika in različnih skupin prebivalstva, moramo pri tem nujno poznati tudi medsebojno pogojeno delovanje različnih kulturnih vplivov na življenje posameznika. Pri tem seveda kulture ne smemo razumeti kot nekaj, kar je drugačno od družbe, temveč kot produkt družbene prakse. Metodološko bi takšna raziskava holokavsta v Sloveniji po eni strani morala sloneti na historično-antropološki mikrozgodovinski študiji judovskih posameznikov in po drugi strani na kvantitativni makrozgodovinski analizi judovske skupnosti. Takšna raziskava torej ne bi bila klasična kvantitativna analiza brez detajlne raziskave individualnih posebnosti, niti ne bi bila klasična mikrozgodovinska analiza brez makroanalitičnega pristopa. Glavna pomanj- kljivost takšnega metodološkega pristopa je, da je takšno integralno raziskavo mogoče izpeljati samo na primeru manjše skupine ljudi, kjer posamezniki niso le statistične enote, temveč imamo o njihovem življenju zbranih čim več različnih informacij. 212 V tem pogledu so podatki o posameznih Judih, ki sem jih zbral v tej knjigi, odlično izhodišče za takšno detajlno analizo. Zato sem v prilogi 5 (Po- pis Judov leta 1937 v Dravski banovini po okrajih in avtonomnih mestih) te knjige (str. 118-157) objavil celoten seznam Judov iz popisa leta 1937. Z njegovo objavo bi želel spodbuditi raziskovalce oziroma katero koli osebo, ki se zanima za zgodovino Judov na Slovenskem, da začnejo zbirati še dodatne podatke o teh in drugih Judih, s pomočjo katerih bo nato mogoče napisati integralno zgodovino holokavsta v Sloveniji. 212 Tanner, Jakob: Historische Anthropologie zur Einführung. Hamburg 2004, str. 110-113. 100 IX. VIRI IN LITERATURA 1. Arhivski viri: Arhiv Republike Slovenije (ARS), fond Kraljeva banska uprava Dravske bano- vine, Upravni oddelek (AS 68). 2. Baza podatkov: Dobaja, Dunja in Rendla, Marta in Tominšek Čehulić, Tadeja in Šorn, Moj- ca: Baza podatkov Seznam žrtev druge svetovne vojne in zaradi nje (1941–1946). Ljubljana (pridobljeno avgust 2009). 3. Tiskani viri: Allgemeines Reichs-Gesetz- und Regierungsblatt für das Kaiserthum Oesterreich, leto 1849. Wien: Kaiserlich-Königliche Hof- und Staatsdruckerei, 1850. Bevölkerung und Viehstand von Steiermark nach der Zählung vom 31. October 1857. Wien: K. k. Ministerium des Innern, 1859. Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich. Wien 1868. Bevölkerung und Viehstand von Krain nach der Zählung vom 31. December 1869. Wien: K.K. statistischen Central-Commission, 1871. Bevölkerung und Viehstand von Steiermark nach der Zählung vom 31. Decem- ber 1869. Wien: K.K. statistischen Central-Commission, 1871. Statistisches Jahrbuch für das Jahr 1875. Wien: K.K. statistischen Central- Commission, 1878. Oesterreichische Statistik, I. Band, 2. Heft: Die Bevölkerung der im Reichsra- the vertretenen Königreiche und Länder nach Religion, Bildungsgrad, Umgangssprache und nach ihren Gebrechen. Wien: K.K. statistischen Central-Commission, 1882. Special Orts-Repertorium von Steiermark: Obširen imenik krajev na Štajerskem. Wien: K.K. statistischen Central-Commission, 1883. Special Orts-Repertorium von Krain: Obširen imenik krajev na Kranjskem. Wien: K.K. statistischen Central-Commission, 1884. Reichsgesetzblatt für die im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder. Wien 1890. Landesgesetz- und Verordnungsblatt für das Herzogthum Steiermark. Graz 1893. Special Orts-Repertorium von Steiermark: Specijalni repertorij krajev na Štajer- skem: na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Wien: K.K. statistischen Central-Commission, 1893. 101 Special Orts-Repertorium von Krain: Specijalni repertorij krajev na Kranjskem: na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Wien: K.K. statistischen Central-Commission , 1894. Oesterreichische Statistik, XXXII. Band., Wien: K.K. statistischen Central- Commission, 1892. Oesterreichische Statistik, LXIII Band, 1. Heft: Die Summarischen Ergebnisse der Volkszählung, Wien: K.K. statistischen Central-Commission, 1902. Leksikon občin za Kranjsko : izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. gru- dna 1900. Wien: K.K. statistischen Central-Commission, 1906. Specialni krajevni repertorij za Štajersko: izdelan na podlagi podatkov ljud- skega štetja z dne 31. decembra 1910. Wien: K.K. statistischen Central- Commission, 1918. Spezialortsrepertorium von Krain: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910. Wien: Statistische Zentralkom- mission, 1919. Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januarja 1921 god., Sarajevo: Opšta državna statistika, 1932. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti. Ljubljana 1928. Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine. Ljubljana 1930. Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine, Knjiga I: Prisutno stanovništvo, broj kuća i domaćinstva. Beograd: Državna štamparija, 1938. Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine, Knjiga II: Pri- sutno stanovništvo po veroispovesti. Beograd: Državna štamparija, 1938. Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine, Knjiga IV: Prisutno stanovništvo po glavnom zanimanju. Sarajevo: Državna štamparija, 1940. Splošni pregled Dravske Banovine: Glavni statistični podatki. Upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma, Priredil Državni statistični urad v Zagrebu. Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine, 1939. Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine. Ljubljana 1940. Die Gliederung der Bevölkerung des ehemaligen Jugoslawien nach Muttersprache und Konfession nach den unveröffentlichten Angaben der Zählungen von 1931: Nur für den Dienstgebrauch. Wien: Publikationsstelle Wien, 1943. 4. Literatura: AUMÜLLER, Jutta: Assimilation: Kontroversen um ein migrationspolitisches Konzept. Bielefeld: Transcript Verlag, 2009. 102 BAGARIĆ, Marija: Obitelj Kapetanović. V: Pravednici među narodima [onli- ne], http://www.geoskola.hr/hr/projekti/pravednici/kapetanovici.htm (Pridobljeno 27 . 9. 2007). BARKAI, Avraham: Jüdisches Leben unter der Verfolgung. V: Michael A Meyer in Michael Brenner (ur.): Deutsch-jüdische Geschichte in der Neuzeit, 4. del: Aufbruch und Zerstörung, München: Verlag C. H. Beck, 2000, str. 225-248. BELLER, Steven: Wien und die Juden 1867-1938. Wien, Köln in Weimar: Böh- lau, 1993. BIHL, Wolfdieter: Die Juden. V: Wandruszka,.Adam in Urbanitsch, Peter (ur.): Die Habsburgermonarchie 1848-1918, knjiga III: Die Völker des Reiches, 2. del. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1980, str. 880-948. BRAHAM, Randolph L.: The Politics of Genocide: The Holocaust in Hungary. Detroit: Wayne State University Press, 2000. BROWNING, Christopher R.: The Origins of the Final Solution: The Evolution of Nazi Jewish policy, September 1939—March 1942. Lincoln: University of Nebraska Press, 2004. BRUBAKER, Rogers in LOVEMAN, Mara in STAMATOV , Peter: Ethnicity as Cognition. V: Theory and Society, 33, 2004, št. 1, str. 31-64. BRUGGER, Eveline: Von der Ansiedlung bis zur Vertreibung – Juden in Ös- terreich im Mittelalter. V: Wolfram Herwig (ur.): Geschichte der Juden in Österreich. Wien: Ueberreuter, 2006, str. 123-227. BRUMEN, Borut: Na robu zgodovine in spomina: urbana kultura Murske So- bote med letoma 1919 in 1941. Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. BRUNNER, Walter: Geschichte der Juden auf dem Gebiet des heutigen Bun- deslandes Steiermark im Mittelalter. V: Časopis za zgodovino in naro- dopisje, 71, 2000, št. 1, str. 71-94. CVIRN, Janez: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji: Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2006. ČERNY, Dragica: Rast prebivalstva v Prekmurju. V: Kronika, 1, 1953, št. 2, str. 131-137. DETONI, Milica: Mariborski geto. V: 2000, 1997, št. 96-97, str. 219-223. DETONI, Milica: Mariborski geto. V: Jevrejski almanah: 1957-1958. Beograd 1958, str. 72-74. DUKOVSKI, Darko: Židovi u Istri između dva svjetska rata. V: Časopis za suvremenu povijest, 29, 1997, št. 1, str. 77-95. FAJIĆ, Meliha: Izumiranje judovske skupnosti v slovenskem prostoru po drugi svetovni vojni – vzroki izseljevanja v Izrael. V: Peter Štih in Bojan Bal- kovec (ur.): Migracije in slovenski prostor od antike do danes. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010, str. 674-682. 103 FEIN, Helen: Accounting for Genocide: National Responses and the Jewish Victimization during the Holocaust. New York: Free Press, 1979. FISCHER, Rolf: Entwicklungsstufen des Antisemitismus in Ungarn 1867-193: Die Zerstörung der magyarisch-jüdischen Symbiose, München: R. Ol- denbourg, 1988. FRANKEL, Jonathan: Assimilation and the Jews in nineteenth-century Eu- rope: towards a new historiography? V: Johnathan Frankel in Steven J. Zipperstein (ur.) Assimilation and Community: the Jews in Nineteenth- Century Europe. Cambridge: Cambridge University Press, 2004, str. 1-37. FREJDENBERG, Maren Mihailovič: Again on the Exiles of 1497-1515. V: Ča- sopis za zgodovino in narodopisje, 71, 2000, št. 1, str. 107-112. FREJDENBERG, Maren Mihajlovič: Rabbi Israel Isserlein, his circle and tho- ughts on the Holy Land. V: Wolf Moskovich, Oto Luthar in Samuel Schwarzband (ur.): Jerusalem in Slavic Culture. Ljubljana : Scientific Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts ; Je- rusalem : Center for Slavic Languages and Literatures of the Hebrew University, 1999, str. 103-115. FRIEDLÄNDER, Saul: Das Dritte Reich und die Juden. 1. del: Die Jahre der Verfolgung 1933-1939. München 2000. FRIEDLÄNDER, Saul: Das Dritte Reich und die Juden. 2. del: Die Jahre der Vernichtung 1939-1945. München: C. H. Beck, 2006. FRIEDLÄNDER, Saul: Den Holocaust beschrieben: Auf dem Weg zu einer integrierten Geschichte. Weimar: Wallstein Verlag, 2007. GABERC, Slavko: Tiha asimilacija istrskih Židov. V: Primorska srečanja, 2000, št. 229, str. 345-349. GAŠPAR, Mirjana in LAZAR, Beata: Židje v Lendavi. Lendava: Lindplast, Pince, 1997. GILBERT, Martin: The Dent Atlas of the Holocaust. London: Dent, 1993. GOLDSTEIN, Ivo: Holokaust u Zagrebu. Zagreb: Novi liber, 2001. GOLDSTEIN, Ivo: Židovi u Zagrebu 1918-1941, Zagreb: Novi Liber, 2004. GOTTAS, Friedrich: Ungarn im Zeitalter des Hochliberalismus: Studien zur Tisza-Ära (1875-1890), Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1976. HAAS, Theodor: Die sprachlichen Verhältnisse der Juden in Österreich. V: Ze- itschrift für Demographie und Statistik der Juden, 2, 1915, št. 1, str. 1-12. HANČIČ, Damjan in PODBERŠIČ, Renato: Nacionalsocialistično in komuni- stično preganjanje Judov na Slovenskem. V: Jože Dežman in Hanzi Filipič (ur.): Hitlerjeva dolga senca: nacionalsocialistično državnoteroristično in rasistično preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice v Titovi Jugoslaviji. Celovec: Mohorjeva, 2007, str. 175-190. 104 HEINEMANN, Isabel: “Rasse, Siedlung, deutsches Blut”: Das Rasse- und Sie- dlungshauptamt der SS und die rassenpolitische Neuordnung Europas. Göttingen: Wallstein Verlag, 2003. HEINEMANN, Isabel: Die Rassenexperten der SS und die bevölkerungspoliti- sche Neuordnung Südosteuropas. V: Mathias Beer in Gerhard Seewann (ur.): Südostforschung im Schatten des Dritten Reiches. München: R. Oldenbourg, 2004, str. 135-157. HUDELJA, Mihaela: Judje v Ljubljani od 13. do 19. stoletja. V: Etnolog, 4, 1994, str. 119-128. JELINČIČ BOETA, Klemen: Judje na Slovenskem od antike do danes. V: Zgo- dovina v šoli, 19, 2010, št. 1-2, str. 16-27. JELINČIČ BOETA, Klemen: Judje na Slovenskem v srednjem veku: Judje na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Trstu in Istri v srednjem veku do izgona v letih 1496-1515. Ljubljana: Slovenska matica, 2009. JELINČIČ BOETA, Klemen: Judje na Slovenskem. Celovec: Mohorjeva, 2009. JENKINS, Richard: Categorization: Identity, Social Process and Epistemology. V: Current Sociology, 48, 2000, št. 3, str. 7–25. KAMUSELLA, Tomasz: Language as an Instrument of Nationalism in Central Europe. V: Nations and Nationalism, 7, 2001, št. 2, str. 235-52. KANN, Robert A.: Geschichte des Habsburgerreiches 1526-1918. Wien, Köln in Graz: Böhlau, 1977. KERÉC, Darja: Judje v Murski Soboti v letih 1934-1954. V: Časopis za zgodo- vino in narodopisje, 71, 2000, št. 4, str. 591-613. KERÉC, Darja: Sóbota na prelomu 19. in 20. stoletja. V: Borec, 56, 2004, str. 71-171. KERŠOVAN, Ferid G.: Spomini na gospodarsko in socialno življenje v Prek- murju. V: Kronika, 12, 1964, št. 3, str. 169-184. KETZER, David I. in AREL, Dominique (ur.): Census and Identity: The Poli- tics of Race, Ethnicity, and Language in National Censuses. Cambridge: Cambridge University Press, 2002. KOKOLJ, Miroslav: Prekmurje v prevratnih letih 1918-1919. V: Janko Liška in Miroslav Ravbar (ur.): Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918- 1920: zbornik razprav s simpozija v Radencih od 27. do 29. maja 1979. Ljubljana: Pomurska založba, 1981, str. 53-205. KÖLLMANN, Wolfgang: Raum und Bevölkerung in der Weltgeschichte, 4. del: Bevölkerung und Raum in Neuerer und Neuester Zeit. Würzburg: A.G. Ploetz, 1965. KOLMER, Gustav: Parlament und Verfassung in Österreich: 4. del: 1885-1891. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1978. KORALNIK, I.: Untersuchungen über die Zahl der Juden in Europa Anfang 1931. V: Zeitschrift für Demographie und Statistik der Juden, Neue Folge, 6, 1931, št. 3, str. 40-45. 105 KUZMIČ, Franc: Migracije Judov v Slovenskem prostoru skozi čas. V: Peter Štih in Bojan Balkovec (ur.): Migracije in slovenski prostor od antike do da- nes. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010, str. 651-658. KUZMIČ, Franc: Naselitev Židov v Prekmurju in njihov razvoj do konca prve svetovne vojne. V: Evangeličanski koledar, 42, 1993, str. 120-123. KUZMIČ, Franc: Podjetnost prekmurskih Židov. V: Znamenje, 19, 1989, št. 2, str. 172-179. KUZMIČ, Franc: Posebnosti židovske populacije v panonskem prostoru glede izseljenstva in sezonstva. V: Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem pro- storu: sosedstvo Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2003, str. 137-142. KUZMIČ, Franc: Pregled cerkvene uprave v Prekmurju v obdobju nastajanja Kraljevine SHS. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 1989, št. 2, str. 140-159. LAMPRECHT, Gerald: Fremd in der eigenen Stadt: Die moderne jüdische Ge- meinde von Graz vor dem Ersten Weltkrieg. Innsbruck: Studien Verlag, 2007. LICHTBLAU, Albert: Integration, Vernichtungsversuch und Neubeginn: Os- terreichisch-jüdische Geschichte 1848 bis zur Gegenwart. V: Wolfram Herwig (ur.): Geschichte der Juden in Österreich. Wien: Ueberreuter, 2006, str. 447-565. LIND, Christoph: Juden in den habsburgischen Ländern 1670-1848. V: Wolfram Herwig (ur.): Geschichte der Juden in Österreich, Wien: Ueberreuter, 2006, str. 339-446. LOHRMANN, Klaus: Die Judengesetzgebung in Österreich und die Fran- zösische Revolution. V: Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 1989: Die Auswirkungen der Französischen Revolution auf die Entwicklung des Bürgertums im pannonischen Raum (1789-1830). Eisenstadt 1992, str. 233-238. LUTHAR, Oto in ŠUMI, Irena: Living in Metaphor: Jews and anti-Semitism in Slovenia. V: Wolf Moskovich, Oto Luthar in Irena Šumi (ur.): Jews and anti-semitism in the Balkans. Ljubljana: Scientific Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Jerusalem: Hebrew University, 2004, str. 29-48. MANOSCHEK, Walter: “Serbien ist Judenfrei”: Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941-42. München: R. Oldenbourg, 1993. MAROLT, Janez: History of Slovene Jewry. V: Studia Historica Slovenica, 2, 2002, št. 2, str. 315-325. McCAGG, William O.: A History of Habsburg Jews, 1670-1918. Bloomington, Indianapolis: Indiana University Press, 1992. MELIK, Vasilij: Rast mestnega prebivalstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno. V: Ekonomska revija, 1956, str. 193-210. 106 MENDELSOHN, Ezra: The Jews of East Central Europe between the World Wars. Bloomington: Indiana University Press, 1987. MILLER, Michael L: Zwischen Stadt und Pußta: Jüdische Wanderungen und Wandlungen in der Habsburgischen Monarchie. V: Das Judentum im pannonischen Raum vom 16. Jahrhundert bis zum Jahr 1914 / Interna- tionales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 2009 = International Historico-Cultural Symposium Mogersdorf, in Balatonszárszó, 30. Juni bis 3. Juli 2009. Kaposvár : Somogy Megyei Közgyűlés, 2009, str. 7-12. MIRON, Guy: Between Center and East: The Special Way of Jewish Emancipa- tion in Hungary. V: Jewish Studies at the Central European University, 4, 2004-2005, str. 111-138. MLINARIČ, Jože: Judje na slovenskem Štajerskem do njihove prisilne izselitve v letu 1496. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 71, 2000, št. 1, str. 49-70. MLINARIČ, Jože: Mariborski Židje v zadnjih desetletjih pred izgonom iz mesta, njihov izgon in sledovi. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1996. MOMMSEN, Hans: Auschwitz: 17. Juli 1942: Der Weg zur europäischen “En- dlösung der Judenfrage”. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 2002. MOSBACHER, Eduard: Jugoslovenski Jevreji u svetlosti statistike. V: Jevrejski narodni kalendar, 6, 1940-41, str. 122-134. PALOSUO, Laura: Yellow Stars & Trouser Inspections: Jewish Testimonies from Hungary, 1920-1945. Uppsala: Uppsala University Press, 2008. PANČUR, Andrej (ur.): Premoženjski in civilno-pravni položaj slovenskih Judov v 20. stoletju: neobjavljen elaborat. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2008. PANČUR, Andrej in ŠORN, Mojca in PODBERŠIČ, Renato in HANČIČ, Da- mjan: Izstopi iz judovske vere. V: Andrej Pančur (ur.): Premoženjski in civilno-pravni položaj slovenskih Judov v 20. stoletju: neobjavljen elaborat. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2008. PANČUR, Andrej. Judje iz čeških dežel od naselitve v Sloveniji do holokavsta. V: Jure Gašparič, Eduard Kubŭ, Žarko Lazarević in Jiří Šouša (ur.): Češi a Slovinci v moderní době: politika, společnost, hospodářství, kultura: politika, družba, gospodarstvo, kultura. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Praha: Nová tiskárna Pelhřimov, 2010, str. 181-204. PANČUR, Andrej. Judovsko prebivalstvo v Sloveniji do druge svetovne vojne. V: Žarko Lazarević in Aleksander Lorenčič: Podobe modernizacije: poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009, str. 249-296. PANČUR, Andrej: Holocaust in the Occupied Slovenian Territories: The Im- portance of Class, Gender and Geography: neobjavljen prispevek na konferenci, Murfreesboro 2009. PANČUR, Andrej: Judje s spodnje Štajerske in Gorenjske kot žrtve holokavsta v Evropi. V: Nevenka Troha, Mojca Šorn in Bojan Balkovec (ur.): Evrop- 107 ski vplivi na slovensko družbo. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2008, str. 367-381. PANČUR, Andrej: Judje v Ljubljanski pokrajini: neobjavljen prispevek na kon- ferenci. Maribor 2010. PANČUR, Andrej: Migracije judovskega prebivalstva na Slovenskem od ju- dovske emancipacije do holokavsta. V: Peter Štih in Bojan Balkovec (ur.): Migracije in slovenski prostor od antike do danes. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010, str. 659-673. PANČUR, Andrej: Teritorialni obseg judovskih verskih občin na ozemlju sedanje Slovenije pred drugo svetovno vojno. V: Prispevki za novejšo zgodovino, 48, 2008, št. 1, str. 43-54. PANČUR, Andrej: Zgodovina holokavsta na Slovenskem. V: Zgodovina v šoli, 19, 2010, št. 1-2, str. 32-37. PERŠIČ, Janez: Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 1999. PICCIOTTO, Liliana: The Shoah in Italy. V: Joshua D. Zimmerman (ur.): Jews in Italy under Fascist and Nazi Rule, 1922-1945. Cambridge: University of Cambridge Press, 2005, str. 209-223. PODGORJANSKI, J. K.: Judje na Kranjskem. V: Zbornik Matice Slovenske, 1906, št. 7, str. 129-149. POTOČNIK, Drago: Statistični dodatek. V: Jože Lavrič, Josip Mal in France Stele (ur.): Spominski zbornik Slovenije: ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana: Jubilej, 1939, str. 543-559. RICHARZ, Monika: Die Entwicklung der jüdischen Bevölkerung. V: Steven M. Lowenstein, Paul Mendes-Flohr, Peter Pulzer in Monika Richarz (ur.): Deutsch-Jüdische Geschichte in der Neuzeit, 3. del: Umstrittene Integration 1871-1918, München: C. H. Beck, 1997, str. 13-38. RISTOVIĆ, Milan: “Unsere” und “fremde” Juden: Zum Problem der jüdischen Flüchtlinge in Jugoslawien 1938-1941. V: Dittmar Dahlmann, Anke Hilbrenner (ur.): Zwischen großen Erwartungen und bösem Erwachen. Padeborn: Schöningh, 2007, str. 191-215. RISTOVIĆ, Milan: U potrazi za utočištem: jugoslovenski Jevreji u bekstvu od holokausta 1941-1945. Beograd: Službeni list SRJ, 1998. ROMANO, Jaša: Jevreji Jugoslavije 1941 – 1945: Žrtve genocida i učesnici narodnooslobodalačkog rata. Beograd: Savez jevrejskih opština Jugo- slavije, 1980. ROTHKIRCHEN, Livia: The Jews of Bohemia and Moravia: Facing the Holo- caust. Lincoln: University of Nebraska Press, Jerusalem: Yad Vashem, 2005. ROZENBLIT, Marsha L.: Jewish Ethnicity in a New Nation-State: The Crisis of Identity in the Austrian Republic. V: Michael Brenner and Derek J. Pen- slar (ur.): In Search of Jewish Community: Jewish Identities in Germany 108 and Austria 1918-1933. Bloomington in Indianapolis: Indiana University Press, 1998, str. 134-153. ROZENBLIT, Marsha L.: Reconstructing a National Identity: The Jews of Habs- burg Austria during World War I. New York: Oxford University Press, 2001. ROZENBLIT, Marsha L.: Sustaining Austrian “National” Identity in Crisis: The Dilemma of the Jews n Habsburg Austria, 1914-1919. V: Pieter M. Judson in Marsha L. Rozenblit (ur.): Constructing Nationalities in East Central Europe. New York: Berghahn Books, 2005, str. 178-91. RUDAŠ, Andreja: Judje v Prekmurju: seminarska naloga. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004. RÜRUP, Reinhard: A Success Story and Its Limits : European Jewish Social History in the Nineteenth and Early Twentieth Centuries. V: Jewish Social Studies, 11, 2004, št. 1, str. 3-15. SCHEY, Josef: Das allgemeine bürgerliche Gesetzbuch für das Kaiserthum Österreich in der Fassung nach den drei Teilnovellen, Wien: Manz, 1916. SCHLEMMER, Thomas in WOLLER, Hans: Der italienische Faschismus und die Juden 1922 bis 1945. V: Vierteljahrschrift für Zeitgeschichte, 2005, št. 2, str. 165-201. SCHÖGGL-ERNST, Elisabeth: Die Vertreibung der Juden aus Steiermark, Kärn- ten und Krain am Ende des Mittelalters. Quellen und Geschichte. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 71, 2000, št. 1, str. 299-314. Spomenica 1919 – 1969: Savez jevrejskih opština Jugoslavije. Beograd: Savez jevrejskih opština Jugoslavije, 1969. ŠVOB, Melita: Židovi u Hrvatskoj: židovske zajednice, 2 knjigi. Zagreb: Žido- vska občina Zagreb, 2004. TAMMES, Peter: Survival of Jews during the Holocaust: the importance of different types of social resources. V: International Journal of Epidemi- ology, 36, 2007, št. 2, str. 330-335. TANNER, Jakob: Historische Anthropologie zur Einführung. Hamburg: Junius Verlag, 2004. TOŠ, Marjan: Die Juden von Pekmurje (Übermurgebiet) zwischen 1848 und 1914. V: Das Judentum im pannonischen Raum vom 16. Jahrhundert bis zum Jahr 1914 / Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogers- dorf 2009 = International Historico-Cultural Symposium Mogersdorf, in Balatonszárszó, 30. Juni bis 3. Juli 2009. Kaposvár : Somogy Megyei Közgyűlés, 2009, str. 47-64. VALENČIČ, Vlado: Židje v preteklosti Ljubljane. Ljubljana: Park, 1992. VOIGT, Klaus: Zuflucht auf Widerruf: Exil in Italien 1933-1945. Stuttgart: Klett-Cotta, 1993. WADL, Wilhelm: Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter: Mit einem Ausblick bis zum Jahre 1867. Klagenfurt: Verlag des Kärntner Landes- archivs, 1981. 109 WADL, Wilhelm: Spuren jüdischen Lebens in Kärnten vom Mittelalter bis zur Gegenwart: Ausstellungskatalog. Klagenfurt: Kärntner Landesarchiv, 2003. WADL, Wilhelm: Zur Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter. V: Ča- sopis za zgodovino in narodopisje, 71, 2000, št. 1, str. 95-105. WALZL, August: Die Juden in Kärnten und das Dritte Reich. Klagenfurt: Carinthia, 1987. WEDEKIND, Michael: Nationalsozialistische Besatzungs- und Annexionspo- litik in Norditalien 1943 bis 1945: Die Operationszonen “Alpenvorland” und “Adriatisches Küstenland”. München: Oldenbourg, 2003. ZADRAVEC, Bojan: Beltinci. V: Judje in antisemitizem v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja [online], http://www.inv.si/psja/spo- min/beltinci.htm, (30. 1. 2007 , 13:22). ZADRAVEC, Bojan: Židje v Beltincih. V: Beltinci, 7, 2001, št. 24-26. Zaplembe in nacionalizacija judovskega premoženja po drugi svetovni vojni (1946 – 1949). Ljubljana: Judovska skupnost Slovenije, 2005. ZELKO, Ivan: Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1972. ŽONTAR, Jože: Kaznovana podjetnost: Kranjski trgovec in industrialec Franjo Sirc. Ljubljana: Nova revija, 2005. 110 X. IMENSKO KAZALO 213 213 Imensko kazalo ne zajema oseb, ki so navedene v prilogah k tej knjigi. V prilogi 1 bo bralec po abecednem vrstnem redu našel člane judovskih verskih občin iz jugoslovanske Slovenije brez Prekmurja konec dvajsetih let 20. stoletja, v prilogi 5 pa popis judovskega prebivalstva Dravske banovine iz leta 1937 glede na posamezne okraje in avtonomna mesta. A Ausch, Miroslav 50 B Blass, družina 38 Bolaffio, Karl 47, 53 Bollafio, Karl 9 Boroš, Josip 26 E Ebenspanger, Albert 10 Ebenspanger, Oskar 10 F Fischer, Andrej 67 Fischer, Anita 11 Franc Jožef, cesar 27 Friedländer, Saul 98 G Grünwald, Božena 12 Gunz, Samuel 18 H Heimann, Abraham 18 Heimann, družina 18 Heimann, Mojzes 18 Heller, Artur 87 Hirschl, družina 12 J Jelinčič Boeta, Klemen 6 Jožef II., cesar 17, 20, 43 K Klein, Mavro 26 Kohn, Artur 26 König, Karl 83 Kos, družina 67 Kos, Hinko 67 Kos, Jelka rojena Göstl 67 Kudiš, Josip 50 Kudiš, Leo 50 L Leopold II., cesar 20 Levi, Lavra 73 Lorant, Adolf 47, 50 Löwy, Regina 38 M Maksimiljan I., cesar 15, 16 Mandil, Jakob 50 Marič, družina 38 Marija Terezija, vladarica 16, 43 Marmont, Auguste Frédéric Louis Viesse de 18 Miron, Guy 59 Mitzky, Branko 38 Mitzky, Geza 38 Mitzky, Matilda rojena Moharič 38 Mitzky, Mitja 38 Mitzky, Zora 38 Moses, družina 38 Moses, Oskar 38 Moskovič, Feliks 50 N Novak, Sidonija 67 P Polak, Jurij 83 Preis, Karol 50 Proper, Mikša 11 R Romanov, Jaša 6 Rosenberg, Josip 50 Rosenberg, Roza 38 Rosner, Marko 50 S Salzberger, Štefica 11 Singer, družina 88 Sonnenschein, Hinko 88 Sonnenschein, Ignac 50, 88 Spitzer, Viljem 10 U Uffenheimer, Betina 12 W Weiss, Jeanette 11 Z Žun, Uroš 84 Zwieback, Josip 11 111 XI. PRILOGE Priloga 1: Poimenski seznam članov judovskih verskih občin iz jugoslovanske Slovenije brez Prekmurja konec dvajsetih let 20. stoletja: 214 ime in priimek datum in kraj rojstva poklic bivališče državljanstvo (domovinska pravica) Ausch Miroslav Maribor Bader Edvard 29. 10. 1889 Vukovar Ravnatelj v tovarni za klej Ljubljana jugoslovansko Biermann S. Maribor Bolaffio Carlo/Karel 21. 6. 1885 Gorica trgovec Ljubljana, Kralja Petra trg 2/II jugoslovansko Bolaffio Liliana 27 . 1. 1921 Ljubljana šolarka Ljubljana, Kralja Petra trg 2/II jugoslovansko Bolaffio Giuseppina 17 . 8. 1862 Gorica zasebnica Ljubljana, Frankopanska ul. 18/1 jugoslovansko Bolaffio Marjan 7 . 8. 1918 Ljubljana šolar Ljubljana, Frankopanska ul. 18/1 jugoslovansko Bolaffio Eugen 22. 7 . 1888 Ljubljana trgovec Ljubljana jugoslovansko Braun Mavro Maribor Ebenspanger Albert trgovec Ljubljana, Dalmatinova ul. 15/III Ebenspanger Oskar 28. 5. 1878 trgovec Ljubljana, sodna ul. 1 jugoslovansko Finzi Izidor 16. 12. 1899 Sarajevo trgovec Maribor jugoslovansko FischerAnita 27 . 6. 1901 Našice Šmarje pri Sevnici 42 (srez Brežice) jugoslovansko (Našice) Fischer Karl direktor Maribor Fleiss Heinrich dr. Celje Fuchs Albert 22. 2. 1882 Maribor trgovski poslovodja Maribor jugoslovansko Gintz Jindřich (Hinko) 28. 10. 1889 Liptovský Mikulaš direktor tovarne Maribor češkoslovaško 214 ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 75, Velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru, 14. 1. 1929, , št. 730/1, Izraelitska verska organizacija, 2. januar 1928; Podatki o datumu in kraju rojstva, poklicu in državljanstvu Judov izven brežiškega sreza so prevzeti iz kasneje omenjenega popisa judovskega prebivalstva iz leta 1937. Glej: ARS, AS 68, f. 29/2, št. 9437/1938. 112 ime in priimek datum in kraj rojstva poklic bivališče državljanstvo (domovinska pravica) Goldstein Filip 5. 5. 1862 Rudoletz optik Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4/II jugoslovansko Heilig Alfred Ravnatelj pri Trboveljski premogokopni družbi Ljubljana Hoffman Emil 7 . 9. 1874 Podola inženir, direktor državnih železnic v Ljubljani Ljubljana, Masarykova c. 1 jugoslovansko Hönigsfeld Roza 16. 4. 1879 Brno Zgornja Sušica 75 (srez Brežice) jugoslovansko Huber Ravnatelj pri Trboveljski premogokopni družbi Ljubljana Kohn Josip Ljubljana Kohnstein Emil Maribor Kohnstein Ernest (Arnošt) 13. 5. 1888 Okřišky kožarski tehnik Maribor jugoslovansko Kohnstein Vilim rojen . 8. 1891 Okřišky ključavničarski pomočnik Maribor češkoslovaško Konrad Vitĕslav Maribor Kovač Makso Ljubljana Kudiš Josip 28. 5. 1890 trgovec Maribor poljsko Kudiš Leo 7 . 11. 1882 Przerośl tovarnar Celje jugoslovansko Landau Ervin 4. 11. 1892 Ljubljana inženir Maribor jugoslovansko Löbl Viljem 27 . 7 . 1892 Stupava tovarnar Maribor češkoslovaško Lorant Adolf 13. 8. 1868 Timişoar trgovec Ljubljana, Dalmatinova ul. 11 jugoslovansko Lorant Oton 26. 2. 1900 Ljubljana trgovec Ljubljana jugoslovansko Mandil Jakob Maribor Marič Oskar 11. 2. 1877 Sv. Barbara v Halozah trgovec Ptuj jugoslovansko (Varaždin) Moskovič Feliks 8. 11. 1878 Varaždin trgovec Ljubljana, Beethovnova ul. 4 jugoslovansko Moskovič Vera 7 . 12. 1919 Ljubljana šolar Ljubljana, Beethovnova ul. 4 jugoslovansko Neumann [Fric] 30. 1. 1909 Sarajevo posestnik Maribor jugoslovansko (Zagreb) Ohrenstein Izidor 15. 12. 1902 Kuszuja Maribor jugoslovansko 113 ime in priimek datum in kraj rojstva poklic bivališče državljanstvo (domovinska pravica) Preis Karol Maribora Proper Mikša 3. 10. 1901 Vinkovci Planina pri Sevnici 49 (srez Brežice) jugoslovansko (Vinkovci) Radnai Simon 13. 6. 1874 Budimpešta Uradnik Trboveljske premogokopne družbe Ljubljana madžarsko Rechnitzer Bernard 11. 9. 1881 Ptuj trgovec Ptuj jugoslovansko Rechnitzer Mavro 10. 1. 1880 Ptuj trgovec Ptuj jugoslovansko Rosenberg Josip 20. 11. 1873 Kutjevo trgovec Maribor jugoslovansko (Kutjevo) Rosenberger Albert Maribor Rosner Friderika 7 . 8. 1877 Romunija zasebnica Maribor jugoslovansko Rosner Marko 10. 5. 1888 Romunija veleindustrialec Maribor jugoslovansko Ružička Adalbert Ptuj Salzberger Štefica 12. 9. 1902 Sv. Ivan Jelina Šmarje pri Sevnici 42 (srez Brežice) jugoslovansko (Sv. Ivan Jelina) Schacherl Robert 12. 7 . 1893 Dunaj tkalski mojster Maribor češkoslovaško Schulzer Hugo Celje Schwarz Samuel Ptuj Sessler Eduard Maribor Sonnenschein Albert 8. 11. 1890 Ptuj trgovec Ptuj jugoslovansko (Varaždin) Sonnenschein Hinko 20. 7 . 1884 Ptuj trgovec Ptuj jugoslovansko Sonnenschein Ignaz 10. 7 . 1882 Ptuj trgovec Ptuj jugoslovansko (Varaždin) Sonnenschein Ljudevit Ptuj Spitzer Viljem Ljubljana, Kolodvorska ul. 28 Steinberg Viljem 13. 10. 1879 Gradec ravnatelj v tovarni za klej Ljubljana jugoslovansko Steinherz Viljem Ljubljana, Dalmatinova ul. 15 Stern Leopold 1. 6. 1871 Rechnitz trgovec Ptuj jugoslovansko Stern Evgen 23. 6. 1876 Szatmar inženir Ljubljana, Aleksandrova c. 17 avstrijsko Stern Miklos Maribor 114 ime in priimek datum in kraj rojstva poklic bivališče državljanstvo (domovinska pravica) Stern Otokar 15. 9. 1886 Moravska bančni uradnik Ljubljana, Rimska c. 10 češkoslovaško Sternschuss Leo 24. 10. 1902 Češka kemik Maribor češkoslovaški Stössl Arnold Celje Stössl Simon Celje Teichner Mavro 14. 5. 1879 Češka trgovski zastopnik Maribor jugoslovansko Turad Oskar 23. 4. 1890 Maribor trgovec Maribor jugoslovansko Weiss Jeanette 23. 12. 1895 Banjaluka Šmarje pri Sevnici 42 (srez Brežice) jugoslovansko (Banjaluka) Zucker Ernest dr. Maribor Zwieback Josip 7 . 7 . 1901 Našice Šmarje pri Sevnici 42 (srez Brežice) jugoslovansko (Rokovci Andrejaševci v srezu Vinkovci) 115 Priloga 2: Materni jezik Judov v Dravski banovini leta 1931 glede na okraje in avtonomna mesta ter Judje s slovenskim maternim jezikom v ostalih delih Jugoslavije. 215 okraji in avtonomna mesta slovenski srbohrvaški češki slovaški ruski madžarski nemški romunski judovski drugi skupaj Brežice 2 6 1 9 Celje (mesto) 4 5 2 6 8 25 Celje 3 1 2 3 9 Črnomelj 1 1 Dravograd 1 1 2 Kamnik 1 1 Kranj 7 9 16 Laško 1 2 3 Lendava 24 11 1 1 146 21 1 2 207 Litija 1 1 Ljubljana (mesto) 9 27 1 4 6 34 3 9 93 Ljubljana 2 2 4 Ljutomer 2 10 1 1 1 15 Maribor (mesto) 10 15 18 2 31 1 4 81 Maribor desni breg 4 1 6 11 Maribor levi breg 6 1 1 1 9 Murska Sobota 159 8 2 1 57 39 3 269 Novo mesto 2 2 Ptuj (mesto) 1 20 1 2 24 Ptuj 6 8 4 18 215 Die Gliederung der Bevölkerung des ehemaligen Jugoslawien nach Muttersprache und Konfession nach den unveröffentlichten Angaben der Zählungen von 1931: Nur für den Dienstgebrauch. Wien 1943, str. 88-116. 116 okraji in avtonomna mesta slovenski srbohrvaški češki slovaški ruski madžarski nemški romunski judovski drugi skupaj Radovljica 1 2 2 5 Slovenj Gradec 8 1 9 Šmarje pri Jelšah 1 1 4 6 skupaj 220 145 24 7 4 222 165 2 3 28 820 okraji in avtonomna mesta slovenski okraji in avtonomna mesta slovenski okraji in avtonomna mesta slovenski Novi Sad (mesto) 11 Čakovec 5 Slatina 3 Senta 58 Djakovo 1 Varaždin (mesto) 3 Senta (mesto) 1 Karlovac 4 Velika Gorica 4 Sremska Mitrovica (mesto) 1 Koprivnica 1 Vinkovci (mesto) 1 Subotica (mesto) 2 Krapina 1 Virovitica (mesto) 1 Vršac (mesto 1 Križevci 1 Zagreb 2 Sarajevo 4 Kutina 1 Zagreb (mesto) 23 Žepče 1 Osijek (mesto) 1 Brod 3 Sisak (mesto) 2 skupaj 136 117 Priloga 3: Poklici Judov v Jugoslaviji leta 1938. 216 banovine obrtniki trgovci zdravniki odvetniki inženirji veterinarji farmacevti rabini in druge verske službe zaposleni v verskih občinah in organizacijah profesorji in učitelji industrialci bankirji uradniki zasebni uradniki nosači trgovski potniki trgovski agenti poljedelci različni poklici brez poklica skupaj Dravska 7 66 1 1 3 1 4 2 12 1 24 5 7 28 5 2 169 Drinska 600 597 30 26 12 3 10 20 94 15 13 8 127 161 10 33 73 378 293 2.503 Donavska 271 1.445 168 137 24 14 34 31 61 32 128 11 48 844 2 133 110 63 50 893 4.499 Moravska 18 40 6 1 3 2 3 1 3 6 14 14 3 1 33 148 Primorska 19 38 1 1 3 3 1 3 1 1 3 5 11 2 2 2 2 98 Savska 326 1.557 216 153 61 17 21 41 33 32 184 32 78 1.701 4 399 100 18 89 485 5.547 Vardarska 280 505 13 3 6 2 12 17 17 5 4 29 18 327 101 100 66 215 106 1.826 Vrbska 35 83 6 1 7 5 6 4 3 6 1 14 18 2 1 2 4 21 219 Zetska 26 40 2 2 1 4 2 2 2 7 6 12 106 Beograd 346 832 85 58 29 4 12 7 19 15 70 24 158 980 15 99 188 110 335 3.386 skupaj 1.928 5.213 528 381 145 50 101 133 235 107 418 113 464 4.087 134 773 549 111 852 2.182 18.501 216 Mosbacher: Jugoslovenski Jevreji, str. 128. 118 Priloga 4: Tuji državljani v Dravski banovini konec leta 1936; po okrajih in upravah policije. 217 Brežice Celje Črnomelj Lendava Gornji grad Kamnik Kočevje Konjice Kranj Krško Laško Litija Ljubljana Ljutomer Logatec Maribor-desni breg Maribor-levi breg Murska Sobota Novo mesto Dravograd Ptuj Radovljica Slovenj Gradec Šmarje pri Jelšah Škofja Loka Uprava policije v Ljubljani Predst. mestne policije v Mariboru Predst. mest. policije v Celju Pol. komisarjat na Jesenicah SKUPAJ italijanski 276 549 68 98 51 268 169 65 545 365 239 196 294 59 351 824 269 9 143 116 58 235 31 76 114 1.536 431 267 225 7.927 avstrijski 59 132 5 4 3 78 165 66 139 22 58 28 37 418 19 223 572 57 17 535 127 40 31 53 8 196 502 151 146 3.891 češkoslovaški 26 148 3 5 44 80 23 314 28 68 31 19 31 4 140 124 20 25 61 61 25 6 24 9 458 530 73 53 2.433 ruski 3 7 34 2 37 23 24 31 18 24 11 29 28 20 59 22 7 11 22 11 7 3 2 129 35 7 32 638 madžarski 2 3 349 1 1 7 1 3 10 7 64 4 13 2 4 20 15 2 508 nemški 9 20 17 8 13 17 6 15 5 20 137 4 4 14 9 14 2 27 83 27 23 474 bolgarski 2 5 4 11 poljski 1 6 1 14 12 1 22 8 1 33 5 1 8 5 6 3 16 30 12 185 francoski 1 1 9 1 1 9 1 6 29 ameriški 3 1 33 5 4 1 6 2 13 10 1 2 18 3 7 109 angleški 4 1 1 2 3 11 švicarski 14 4 3 3 2 3 14 1 4 4 5 5 9 2 1 74 romunski 1 4 1 4 1 1 7 1 5 7 1 1 7 41 belgijski 2 2 grški 3 1 8 12 nizozemski 1 1 8 10 litvanski 4 4 kanadski 1 1 2 Baranjski begunci 3 3 norveški 1 1 brazilski 1 1 SKUPAJ 382 891 128 473 54 436 486 158 1.048 481 414 285 381 557 404 1.296 1.183 190 207 750 310 336 80 161 142 2.441 1.646 559 487 16.366 217 ARS, AS 68, f. 13-13/1937, mapa 1416, Številčno stanje inozemskih državljanov. 119 Priloga 5: Popis Judov leta 1937 v Dravski banovini po okrajih in avtonomnih mestih. 218 BREŽICE Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina BIZELJSKO Hönigsfeld Roza roj. Weinberger 14. 4. 1879 Brno jugoslovansko Bizeljsko posestnica Gornja Sušica 75 5. 11. 1899 vdova občina SEVNICA Zvieback Josip 7 . 8. 1901 Našice jugoslovansko Sevnica prokurist Šmarje 44 samski/a CELJE MESTO Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan GLÜCK Adolf 5. 11. 1858 Stary Sambor Poljska jugoslovansko Vojnik, Celje lesni trgovec Ipavčeva 11 od 9. 4. 1925 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Evgenija, roj. 9. 6. 1871, Sadova, mosesove vere Opomba: Na podlagi dekreta Ministrstva notranjih poslov No. III. 92417 z dne 28. 4. 1935. dobil jugoslovansko državljanstvo s pristoj. v Vojnik HIRT Artur-Abraham 31. 3. 1896 Przemyśl poljsko Przemyśl trgovec Gosposka 5 od 10. 10. 1936 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Amalija, roj. 12. 10. 1903, Dobki, Poljska, mosesove vere, sin Bernard 15. 7. 1930 v Hovadenki, sin Leonard 19. 2. 1934 v Hovadenki JOSEPH Erik 16. 3. 1892 Chemitz Sachsen nemško Chemnitz Sachsen trgovski zastopnik Aškerčeva ul. 15 od 14. 5. 1937 samski/a KUDISZ Beno 15. 1. 1913 Preosl. jugoslovansko Celje sin tovarnarja Aškerčeva ul. 13 od leta 1913 samski/a Opomba: Na podlagi dekreta Ministrstva notranjih poslov Sl. br. 44314/III z dne 9. XII. 1929. postal jugoslovanski državljan KUDISZ Leo 7 . 11. 1882 Preosl. jugoslovansko Celje tovarnar Aškerčeva ul. 13 od leta 1913 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Julija, roj. 15. 11. 1889 v Preosl., izrael. vere, sin Karol, 19. 3. 1919, Preosl, sin Pavel 15. 1. 1921, Celje, sin Žigo 15. 1. 1921, Celje Opomba: Na podlagi dekreta Ministrstva notranjih poslov Sl. br. 44314/III z dne 9. XII. 1929. postal jugoslovanski državljan LÖFFLER Friderik 12. 6. 1895 Wien avstrijsko Dunaj trgovec Kolenčeva ul. 4 od 14. 2. 1930 poročen/a 218 ARS, AS 68, f. 29-2/1936-38, mapa 9437/1938. 120 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Žena in nedoletni otroci: žena Vera, roj. 22. 2. 1914, Vršac, izraelske vere STEINER Walter 27 . 4. 1905 Wien avstrijsko Dunaj trgovski zastopnik Prešernova ul. 3 od 19. 10. 1935 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Roza, roj. 22. 3. 1895, Wien, izraelske vere TELČ Štefan 24. 10. 1893 Jasenak, občina Ogulin jugoslovansko Ogulin privatni uradnik Pred Grofijo 7 od leta 1929 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Marjana, roj. 15. 11. 1894, Wien, izrael. vere, hči Irena, 13. 10. 1921, Zagreb, sin Hinko, 30. 3. 1923, Zagreb Opomba: Na podlagi dekreta Ministrstva notranjih poslov Sl. br. III. 6529 z dne 26. 2. 1935. postal jugoslovanski državljan ČRNOMELJ Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina ČRNOMELJ mesto Roth Ignac Leo 30. 7 . 1904 Timişoara jugoslovansko Zagreb zasebni uradnik Sušak - Črnomelj od leta 1904 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Zdenka, roj. Schiller, sin Šaša, 27. 1. 1937 Opomba: žena in sin sta rimokatoliške vere DRA VOGRAD Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina VUZENICA Friedfeld Norbert 23. 8. 1896 Legrad jugoslovansko Legrad poslovodja tvrdke “Gradivo” v Vuzenici Vuzenica stalno ločen/a Žena in nedoletni otroci: hči Eva, roj. 16. 2. 1931 121 KAMNIK Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina HOMEC Frischler Siegfried 29. 1. 1898 Bielsko avstrijsko Dunaj kemik Zgornje Jarše 16 od 16. 4. 1924 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Greta, roj. Oberwalder, roj. v Domžalah, žid., brez otrok Opomba: veren žid KOČEVJE Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina FARA Gorjan Rudolf 16. 3. 1879 Karlovac jugoslovansko Zagreb inženir Pirče 14 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Jolanda, roj. Neuberger, židovske veroizpovedi, brez nedoletnih otrok Opomba: Prejšnje družinsko ime je spremenil iz “Grünwald” v “Gorjan” KRANJ Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina KRANJ Fabjan Gustav 16. 8. 1902 Prebič, Č. S. R. češkoslovaško Prebič ravnatelj v tovarni “Jugočeški” Tavčarjeva ul. 19 od 1. 3. 1934 v Kranju poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Ana, roj. Salinber, roj. 21. 4. 1907, žid. vere, hči Eva roj. 10. 1. 1934, Dvur Kralove Č. S. R., hči Evica roj. 16. 6. 1936 , Ljubljana Guckler Katarina roj. Stein 8. 7 . 1906 Praga češkoslovaško Praga zasebnica Cesta na Golnik 5 od 30. 10. 1930 v Kranju poročen/a Žena in nedoletni otroci: hči Ingeborg, roj. 29. 3. v Pragi, sin Johannes Nikolaus roj. 5. 4. 1934 Opomba: židovske vere, mož, dr. Guckler Gerhart, rimskokatoliške vere, otroci brez konfesije Horwitz Maksimilijan 29. 6. 1880 Mihlen, Krnov, Č. S. R. jugoslovansko Kranj ravnateljstvo tovarne “Jugočeške” Kranj od 15. 6. 1925 poročen/a 122 Žena in nedoletni otroci: žena Gizela, roj. Opermam, brez konfesije, hči Elza, 26. 6. 1922, Sarajevo Opomba: brez konfesije, od l. 1927 je naš državljan Horwitz Leon 27 . 10. 1910 Brčko jugoslovansko Pušilovič, Karlovac zasebni uradnik, “Jugočeška” Kranj od rojstva samski/a Opomba: brez konfesije Marek Antonin 20. 1. 1891 Bydouchov, Č. S. R. češkoslovaško Bydouchov, srez Much. Hradište tiskarski laborant Predmestje Gornja Sava 46 od 15. 6. 1928 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Ana, roj. Schwerma, brez konf., hči Božena, roj. 24. 6. 1917, hči Jaroslava roj. 18. 3. 1924 v Bydouchov Michovo Hradište Opomba: brez konfesije, Božena in Jaroslava sta pravoslavne vere Singer Hinko 25. 6. 1914 Vukovar, Savska banovina brez državljanstva abiturijent Kranj od rojstva samski/a Singer Hugo 2. 9. 1875 Opatova Jihlava brez državljanstva elektro mojster tovarne “Jugočeške” Kranj 1. 5. 1923 v Vukovaru poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Karolina, roj. Kraus, žid., hči Gertrude, 20. 11. 1919, Vukovar Opomba: brez državljanstva. Iz čehoslovaškega državljanstva odpuščen, v jugoslovansko pa še ni sprejet Skopal Alfred 1. 10. 1901 Stari Bečej jugoslovansko Ruma inženir kemije Stara cesta 16 od rojstva samski/a LAŠKO Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina LAŠKO Břečka Hermina roj. Tausig 10. 5. 1885 Brno češkoslovaško Brno tovarnarjeva soproga Laško od 1. 5. 1932 poročen/a Opomba: židovske vere Břečka Margareta 7. 11. 1920 Brno češkoslovaško Brno hči tovarnarja Laško od 1. 5. 1932 samski/a Opomba: židovske vere občina TRBOVLJE Baumgarten Hugo 16. 12. 1881 Wien, Avstrija jugoslovansko Trbovlje zdravnik krajevne bratovske skladnice v Trbovljah Loke 95 od 1. 8. 1912 poročen/a 123 Žena in nedoletni otroci: žena Frida, roj. Grossman, brez konfesije, otroci polnoletni: sin Jurij, 30. 10. 1908, rim. kat. vere, sin Oton, 9. 6. 1913, evangelj. vere, hči Marijana, roj. 11. 11. 1914, evangelj. vere Opomba: brez konfesije, ministrstvo notranjih poslov No. 41853 od 20. oktobra 1926 Szekely Zoltan 1. 3. 1887 Budimpešta madžarsko Budimpešta tehnični inženir, obratovodja podjetja ing. Dukić in drug Retje 126 od 17. marca 1918. leta poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Antonija, roj. Kunej, žid., hči Katja, roj. l. 1929, hči Štefanija, roj. l. 1931, obe židovske vere Opomba: židovske veroizpovedi. Za jugoslovansko državljanstvo je zaprosil v začetku leta 1936, prošnja še ni rešena Wormser Sally 9. 4. 1871 Stuttgart, Nemčija jugoslovansko Trbovlje doktor kemije, ravnatelj cementarne TPD Trbovlje Retje 24 od leta 1910 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Jeana, roj. Lolourdy, rimokatoliške vere, sin Maksimiljan, hči Aliče, oba polnoletna in rimokatoliške vere Opomba: brez konfesije, sprejet v jugoslovansko državljanstvo glasom dekreta ministrstva notranjih poslov upr. odelenje III. br. 24453 od 4. 7. 1934, Beograd. No. sres. načel. Laško 4267/6 od 21. 7. 1934 oč. Trbovlje No. 6971 od 24. 7. 1934 LENDA V A Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina BELTINCI Ebenšpanger Ivan 15. 5. 1875 jugoslovansko Jugoslavija trgovec Beltinci od rojstva samski/a Ebenšpanger Ana 13. 3. 1881 jugoslovansko Jugoslavija trgovka Beltinci od rojstva samski/a Špicer Jakob 25. 7 . 1872 jugoslovansko Jugoslavija trgovec Beltinci od rojstva vdovec občina BOGOJINA Vogel Terezija 20. 10. 1885 Šalovci jugoslovansko Bogojina gostilničarka Bogojina od rojstva samski/a Vogel Regina 20. 9. 1877 Velemerje jugoslovansko Bogojina zasebnica Bogojina od leta 1882 samski/a Lackänbacher Ester 19. 9. 1925 Beograd jugoslovansko Bogojina šolarka Bogojina od rojstva samski/a Majer Cecilija roj. Štraus 8. 9. 1871 Motvarajavci jugoslovansko Motvarjevci gostilničarka Motvarajavci od rojstva vdova Majer Dezider 31. 10. 1896 Monošter jugoslovansko Motvarjevci trgovec Motvarajavci od leta 1896 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Roza, roj. Reismann, roj. 3. 12. 1908, izraelitske vere 124 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina ČRENŠOVCI Bauer Samuel 16. 12. 1882 Melinci jugoslovansko Črenšovci gostilničar Črenšovci 3 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Katarina, roj. Deutsch, žid., brez nedoletnih otrok Bauer Katarina roj. Deutsch 24. 3. 1884 Lendava jugoslovansko Črenšovci Črenšovci 3 od rojstva poročen/a Bauer Geza 19. 8. 1911 Črenšovci jugoslovansko Črenšovci trgovski pomočnik Črenšovci 3 od rojstva samski/a Bauer Evgen 15. 12. 1912 Črenšovci jugoslovansko Črenšovci mesarski pomočnik Konjice od rojstva samski/a Polak Frančiška 15. 5. 1897 Beltinci jugoslovansko Črenšovci gostilničarka Črenšovci 122 od rojstva samski/a Polak Roza 29. 10. 1900 Črenšovci jugoslovansko Črenšovci gostilničarka Črenšovci 122 od rojstva samski/a občina DOBROVNIK Milhofer Adolf leta 1852 Dobrovnik jugoslovansko zasebnik od rojstva poročen/a Milhofer Sámi leta 1855 Dobrovnik jugoslovansko zasebnik od rojstva samski/a občina GENTEROVCI Rochlitz Ludvik 3. 1. 1885 Bauk, občina Mándok, srez Tisa, Madžarska madžarsko Lakosfalvavár mlinar Genterovci 31 od 1. 3. 1921 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Malvina, roj. Štrasser, izraelske (židovske) veroizpovedi ob č i na L E N DAVA Arnstein Tera roj. Sonnenberg 28. 4. 1872 Čakovec jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica stalno vdova Adler Makso 20. 1. 1891 Bacsalmas brez državljanstva viator Dolnja Lendava od leta 1921 poročen/a Adler Ivanka roj. Wortmann 29. 10. 1889 Dolnja Lendava brez državljanstva uradnica od rojstva poročen/a Bader Jurij 13. 2. 1901 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: Aladar, roj 29. 4. 1929, Murska Sobota, Tibor, roj. 11. 5. 1932, Dolnja Lendava Bader Margit roj. Trautmann 24. 3. 1907 Murska Sobota jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1928 poročen/a 125 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Balkanyi Ernest 24. 1. 1870 Berki jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec in tiskarnar Dolnja Lendava od leta 1898 poročen/a Balkanyi Dora roj. Mayer 25. 1. 1872 Keszthely jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1898 poročen/a Balkanyi Elek 25. 4. 1902 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava lastnik avtomobila Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Bartoš Eugen 9. 7. 1889 Paka jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od leta 1905 poročen/a Opomba: državljanstvo SA. III br. … 359/36 od 25. 8. 1936 Bartoš Olga roj. Schreiber 16. 2. 1897 Martjanci jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1927 poročen/a Blau Hinko 14. 2. 1875 Petešovci jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od leta 1904 poročen/a Blau Malvina roj. Dreissiger 4. 8. 1881 Paka jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1904 poročen/a Blau Makso Žitkovci jugoslovansko Dolnja Lendava posestnik Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Blau Fani roj. Dreissiger 10. 5. 1891 Paka jugoslovansko Dolnja Lendava žena posestnika Dolnja Lendava od leta 1913 poročen/a Blau Ljudevit 29. 7 . 1903 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Blau Magda roj. Preiss 19. 1. 1914 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Blau Štefan 13. 12. 1913 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava tehnik Dolnja Lendava od rojstva samski/a Beck Jakob 18. 5. 1866 Lenti jugoslovansko Dolnja Lendava od leta 1897 samski/a Biller Albert 11. 8. 1875 Rozgo jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnik Dolnja Lendava od leta 1889 poročen/a Nedoletni otroci: Eugen, 14. 4. 1916, Dolnja Lendava Biller Priška roj. Weiss 1. 6. 1886 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava žena zasebnika Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Biller Štefan 16. 6. 1909, 1919? Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava činovnik Dolnja Lendava od rojstva samski/a Brunner Bela 30. 10. 1873 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Brunner Hermina roj. Lövenstein 26. 12. 1876 Veszprem jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1896 poročen/a Deutsch Aladar 26. 8. 1891 Salafő jugoslovansko Dolnja Lendava gostilničar Dolnja Lendava od leta 1897 poročen/a Nedoletni otroci: Elizabeta, roj. 26. 4. 1928, Judit, roj. 9. 12. 1935 Deutsch Roza roj. Brandl 6. 12. 1900 Kis Sziget jugoslovansko Dolnja Lendava žena gostilničarja Dolnja Lendava od leta 1927 poročen/a Elefand David leta 1858 Kisvarda jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnik Dolnja Lendava od leta 1884 poročen/a 126 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Elefand Johana roj. Wolf leta 1868 Čógle jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od leta 1884 poročen/a Engel Ljudevit 1. 12. 1884 Kerka Sent Mikloš jugoslovansko Dolnja Lendava činovnik Dolnja Lendava od leta 1902 poročen/a Nedoletni otroci: Jurij, roj. 25. 5. 1920, Veronika, roj. 18. 10. 1925 Engel Helena roj. Frankl 7 . 3. 1896 Letenye jugoslovansko Dolnja Lendava žena činovnika Dolnja Lendava od leta 1919 poročen/a Eppinger Šamuel 18. 4. 1869 Sojfór jugoslovansko Dolnja Lendava lastnik mlina Dolnja Lendava od leta 1902 poročen/a Opomba: državljanstvo št. 3212/3 od 16. 6. 1933; srez nač. D. Lendava Eppinger Ilona roj. Fürst 21. 7 . 1876 K. St. Mikloš jugoslovansko Dolnja Lendava žena posestnika Dolnja Lendava od leta 1902 poročen/a Eppinger Bela 19. 7. 1900 Felsö Hahof jugoslovansko Dolnja Lendava zasebni činovnik Dolnja Lendava od leta 1902 samski/a Eppinger Ladislav 28. 4. 1905 Felsö Hahof jugoslovansko Dolnja Lendava zasebni činovnik od leta 1907 poročen/a Eppinger Ireni roj. Shausz 5. 1. 1916 Budapest jugoslovansko Dolnja Lendava žena činovnika od leta 1936 poročen/a Freyer Gizela roj. Brúnner 6. 11. 1874 Szent Miklos jugoslovansko Dolnja Lendava vdova po trgovcu Dolnja Lendava od leta 1876 vdova Freyer Ladislav 2. 2. 1898 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: Pavel, roj. 19. 7. 1927, Dolnja Lendava Freyer Julija roj. Stern 26. 6. 1903 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava činovnica Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Fejtö Geza 4. 9. 1897 Madarasalya jugoslovansko Klokoševac trgovec Dolnja Lendava od leta 1927 poročen/a Nedoletni otroci: Livia, 9. 9. 1928, Agneš Marya, 11. 1. 1933, Ervin, 4. 5. 1935 Fejtö Magda roj Sohr 22. 4. 1908 Somogynill jugoslovansko Klokoševac žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1927 poročen/a Fritz Simon 15. 8. 1865 Dobrovnik jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnik Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Fritz Jozefina roj. Weiss 15. 9. 1870 Petešovci jugoslovansko Dolnja Lendava žena zasebnika Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Fritz Ervin 4. 12. 1906 Dunaj jugoslovansko Beltinci agent Dolnja Lendava od leta 1936 samski/a Copf Rozalija 20. 6. 1862 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od rojstva samski/a Kohn Ljudevit 18. 4. 1872 Csaprendek jugoslovansko Dolnja Lendava čevljar Dolnja Lendava od leta 1897 vdovec Kovač Franjo 16. 8. 1891 Békés madžarsko Békés trgovec Dolnja Lendava od leta 1919 poročen/a Nedoletni otroci: Blanka, roj. 6. 1. 1921, Ladislav, 10. 8. 1922 Opomba: na temelju rešitve štev. II. No. 29069/1: od kralj. Banska uprava Dravske banovine 18. 11. 1936 Kovač Elisabeta roj. Weiss 1. 6. 1886 Dolnja Lendava madžarsko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od rojstva poročen/a 127 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Klein David 30. 11. 1862 Szentgotthard jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnik Dolnja Lendava od leta 1875 poročen/a Klein Etel roj. Schwarc 25. 12. 1865 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Mayer Edmund 4. 11. 1862 Keszthely jugoslovansko Dolnja Lendava urar od leta 1899 poročen/a Mayer Malvina roj. Bettelheim 30. 7 . 1872 Nagykanizsa jugoslovansko Dolnja Lendava žena urarja od leta 1899 poročen/a Mayer Josip 13. 3. 1904 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava špediter Dolnja Lendava od rojstva samski/a Maschausker Hinko 16. 7 . 1876 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Maschausker Gizela roj. Guttman 8. 8. 1885 Gornji Lakoš jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1906 poročen/a Milhofer Ivana roj. Turnauer 14. 2. 1878 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od rojstva vdova Milhofer Ladaslav 15. 1. 1902 Sveti Ivan Žabno jugoslovansko Dolnja Lendava činovnik Dolnja Lendava od leta 1903 poročen/a Milhofer Elza roj. Rosenfeld 1. 3. 1909 Varaždin jugoslovansko Dolnja Lendava žena činovnika Dolnja Lendava od leta 1932 poročen/a Pollak Emil 6. 8. 1875 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava ravnatelj Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Pollak Emilia roj. Politzer 4. 4. 1892 Zalaszentgrot jugoslovansko Dolnja Lendava žena ravnatelja Dolnja Lendava od leta 1914 poročen/a Pollak Josip 22. 1. 1877 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Pollak Käte roj. Wagner 1. 6. 1887 Dunaj jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1909 poročen/a Nedoletni otroci: Magd, roj. 1. 9. 1910, Vera, 24. 2. 1912, Petar, 8. 12. 1914 Poliker Olga roj. Pollak 13. 2. 1885 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od rojstva vdova Poliker Geza 11. 9. 1907 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava činovnik Dolnja Lendava od rojstva samski/a Preiss Mavro 4. 1. 1874 Magyara Szombatfa jugoslovansko Dolnja Lendava zdravnik Dolnja Lendava od leta 1909 poročen/a Preiss Rozalija roj. Klein 4. 9. 1884 Körmend jugoslovansko Dolnja Lendava žena zdravnika Dolnja Lendava od leta 1909 poročen/a Rudolfer Katalin roj. Jamboš leta 1868 Kereste jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od leta 1894 vdova Rudolfer Deneš 12. 1. 1902 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava Dolnja Lendava od rojstva samski/a Reichenfeld Roza leta 1867 Zalalóvö jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od leta 1880 vdova 128 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Nemšić Vilim 10. 10. 1910 Podbrest jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva samski/a Nemšić Jolanda 6. 5. 1907 Podbrest jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od rojstva samski/a Strasser Herman 14. 7 . 1877 Szoll jugoslovansko Dolnja Lendava odvetnik Dolnja Lendava od leta 1904 poročen/a Nedoletni otroci: Suzana, roj. 23. 7. 1921, Fritz, roj. 14. 2. 1924, v Dolnji Lendavi Strasser Alice roj. Rudolfer 23. 8. 1895 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava žena odvetnika Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Stern Hermina roj. Engel 22. 2. 1879 Kesta Szent Miklos jugoslovansko Dolnja Lendava vdova po zasebniku Dolnja Lendava od leta 1900 vdova Stern Franc 16. 4. 1906 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Stern Iluš roj. Wortman 28. 10. 1916 Jerovec jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1916 poročen/a Stern Josip 22. 2. 1909 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva samski/a Spitzer Ladislav 1. 3. 1872 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnik Dolnja Lendava od leta 1911 poročen/a Spitzer Etel roj. Brill 8. 3. 1867 Keneše jugoslovansko Dolnja Lendava žena zasebnika Dolnja Lendava od leta 1911 poročen/a Schön Elizabeta roj. Schwarzenberg 30. 8. 1891 Karačomyfa jugoslovansko vdova po trgovcu Dolnja Lendava od leta 1913 Vdova Nedoletni otroci: Karl, roj. 2. 3. 1920 v Dolnji Lendavi Opomba: na temelju rešitve štev. 4212/3 od srezkega načelstva v Dolnji Lendavi izdanega dne 31. 7. 1929 Schön Magda 11. 10. 1914 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava od rojstva samski/a Schön Rozalija 18. 10. 1915 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava od rojstva samski/a Fritz Marija 25. 6. 1900 Dobrovnik jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od rojstva samski/a Fritz Helena 15. 4. 1902 Dobrovnik jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od rojstva samski/a Fritz Elizabeta 16. 8. 1904 Dobrovnik jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od rojstva samski/a Schwarc Rozalija roj. Wortman 5. 6. 1884 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od rojstva Vdova Schwarc Josip 7 . 9. 1902 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava posestnik Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: Tomislav, 7 . 7 . 1931 Schwarc Rozalija roj. Stein 20. 8. 1911 Bacsalmaš jugoslovansko Dolnja Lendava žena posestnika Dolnja Lendava od leta 1930 poročen/a Schwarc Andrej 9. 10. 1907 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava posestnik Dolnja Lendava od rojstva samski/a 129 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Schwarc Mavro 25. 12. ...? Kobilje jugoslovansko Dolnja Lendava posestnik Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Schwarc Katalin roj. Strauss 14. 1. 1873 Ufraziglori jugoslovansko Dolnja Lendava žena posestnika Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Schwarc Edmund 20. 4. 1880 Resenek brez državljanstva trgovec Dolnja Lendava od leta 1906 poročen/a Nedoletni otroci: Josip, roj. 9. 7 . 1924 Schwarc Irma roj. Frankl 20. 9. 1897 Letenye brez državljanstva žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1923 poročen/a Schwarc Berta Opomba: kadar se bi vrnila v našo državo Teichmann Aleksander 30. 11. 1914 Dolnja Lendava češkoslovaško Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva samski/a Opomba: na temelju odloka vel. župana kateri dovoli bivanje na svakem mestu jug. za dobo nedoločen čas Teichmann Beno 5. 1. 1917 Dolnja Lendava češkoslovaško Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva samski/a Opomba: na temelju odloka vel. župana kateri dovoli bivanje na svakem mestu jug. za dobo nedoločen čas Weiss Hugo 25. 3. 1886 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava poročen/a Weiss Elisabeta roj. Szilasi 14. 7 . 1903 Körmend jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava poročen/a Weiss Samuel 5. 3. 1868 Siofok madžarsko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od leta 1907 poročen/a Weiss Marija roj. König 16. 12. 1870 Zalaegerszeg madžarsko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava poročen/a Weiss Žiga 15. 10. 1874 Szent Demeter jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od leta 1894 poročen/a Weiss Paula roj. Freyer 17. 7. 18 8 4 Dobrovnik jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1894 poročen/a Weissenstern Ignac 20. 1. 1882 Črenšovci jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od leta 1906 poročen/a Weissenstern Cecilija roj. Langer 18. 12. 1882 Halic, Poljska jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od leta 1906 poročen/a Wortman Armin 20. 10. 1892 Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: Helena, 6. 2. 1920 v Dolnji Lendavi Wortman Jolanda roj. Strauss 10. 1. 1893 Zalalóvö jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava poročen/a Wortman Hinko 23. 1. 1880 Štrigova jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva poročen/a 130 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Wortman Jola roj. Mandelbaum 15. 8. 1884 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Dolnja Lendava od rojstva poročen/a Wortman Sidonia 25. 5. 1875 Mikefa brez državljanstva zasebnica Dolnja Lendava od leta 1914 samski/a Wortman Fani 9. 3. 1893 Karacsonfa brez državljanstva zasebnica Dolnja Lendava od leta 1909 samski/a Nedoletni otroci: Franjo, roj. 22. 10. 1916, Dolnja Lendava Opomba: na temelju rešitve štev. 4473/13 srez. nač. od 19. 7. 1929 Steiner Gizela roj. Wortmann 9. 9. 1897 Karacsonfa jugoslovansko Dolnja Lendava šivilja Dolnja Lendava od leta 1914 Vdova Weiss Berta roj. Brúnner leta 1875 Čogle jugoslovansko Dolnja Lendava Dolnja Lendava od leta 1912 Vdova Waltersdorfer Adel roj. Krauss 22. 4. 1868 Krka Szent Miklos ?? jugoslovansko Dolnja Lendava zasebnica Dolnja Lendava od leta 1910 Vdova Wortman Ladislav 25. 10. 1913 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava trgovec Dolnja Lendava od rojstva samski/a Weiss Rozalija roj. Grosz 31. 1. 1859 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava vdova po zasebniku Dolnja Lendava od rojstva Vdova občina POLJANA Kohn Hermina 1. 1. 1876 Veszprém jugoslovansko Renkovci - Turnišče, Lendava kuharica Velika Polana od leta 1913 Vdova občina TURNIŠČE Paškes Leopold Marcel 1. 6. 1905 Pančevo jugoslovansko Pančevo trgovec Turnišče 20 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Marija, roj. Erhardt, rimskokatoliške vere, hči Marcela, roj. 1929, rimskokatoliške vere LJUBLJANA MESTO Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Aczel Marga 19. 7. 1904 Antalfalva, Č. S. R. madžarsko Szentes uradnica Bleiweisova c. 9 v Ljubljani od 15. 6. 1931 samski/a Aladar Samlo 23. 12. 1894 Hatvan madžarsko Budimpešta trgovec Gosposvetska c. 16 od 26. 6. 1933 poročen/a 131 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Alkalay Viktorija 5. 11. 1887 jugoslovansko Beograd hiralka Vidovdanska c. 9 v Ljubljani od 5. 6. 1936 samski/a Alles Percy 22. 9. 1895 Hradec Králové avstrijsko Dunaj trgovec Gajeva ul. 1/V v Ljubljani od 9. 8. 1933 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Alice, roj. Pollak, izrael. vere, hči Erika, roj. 28. 3. 1923 na Dunaju Angel Berta 10. 4. 1892 Vekšna, Rusija avstrijsko Dunaj zasebnica Večna pot 3 od 28. 12. 1935 ločen/a Žena in nedoletni otroci: hči Brigita, roj. 24. 8. 1923 v Berlinu Aramjoš Hedy 3. 8. 1914 Osijek jugoslovansko Osijek artistka Gajeva ul. 1/V v Ljubljani od 4. 5. 1936 samski/a Auerbach Mojzes 22. 3. 1900 Leszniów poljsko Leszniów trg. družabnik “Elite” Erjavčeva c. n. h. v Ljubljani od 10. 1. 1923 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Eva, roj. Hirsz - Fruchs, izrael. vere Bader Edvard 29. 10. 1889 Vukovar jugoslovansko Ljubljana ravnatelj “Akcijske družbe za kem. industrijo” Cesta na Rožnik 1 v Ljubljani od 13. 12. 1919 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Gertruda, roj. Heijnen, brez konf., hči Eva, roj. 4. 9. 1934 na Dunaju, brez konf. Banjai Josip 29. 12. 1903 Subotica jugoslovansko Subotica trgovec Puharjeva ul. 16 v Ljubljani od 7 . 4. 1931 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Blanka, roj. Schönwald, izrael. vere Beer Carl 13. 9. 1907 Varnsdorf čehoslovaško Varnsdorf tovarnar Gajeva ul. 1 v Ljubljani od 4. 6. 1935 samski/a Berger Ernest 15. 6. 1881 Bratislava avstrijsko Dunaj trgovec Slomškova ul. 5 v Ljubljani od 31. 8. 1935 poročen/a Böhmerwald Henrik 3. 5. 1889 Lvov avstrijsko Dunaj trgovec Miklošičeva c. 16 v Ljubljani od 3. 7 . 1930 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Henrika, židovske vere, hči Berta, roj. 29. 3. 1919, Dunaj, hči Ruta, roj. 2. 5. 1929, Dunaj Bolaffio Evgen 22. 7 . 1888 Ljubljana jugoslovansko Ljubljana trgovec Gledališka ul. 12 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Amalija, roj. Pegan, brez konf., sin Marijan, rim. kat., roj. 7. 8. 1918 v Ljubljani, sin Renato, roj. 3.3. 1926 v Ljubljani 132 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Bolaffio Josipina 17. 8. 1862 Gorica jugoslovansko Ljubljana posestnica Medvedova c. 7 od l. 1892 vdova Bolaffio Karol 21. 6. 1885 Gorica jugoslovansko Ljubljana vinski trgovec Komenskega ul. 20 od 21. 4. 1916 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Marcela Suzana, roj. Castelli, izrael. vere, hči Liana, roj. 27. 1. 1921 v Ljubljani, sin Viktor, roj. 27. 4. 1926 v Ljubljani Boroš Josip 6. 4. 1912 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovski potnik Gosposka ul. 3 v Ljubljani od 25. 6. 1936 samski/a Brunnengraber Helena 28. 2. 1914 Drohobych poljsko neznano akademičarka Karunova ul. 5 v Ljubljani od 18. 10. 1933 samski/a Cobel Hugo 20. 7 . 1902 ni znano nemško Berlin trgovec Miklošičeva c. 13 v Ljubljani od 27 . 8. 1935 samski/a Danon Mirjana 2. 5. 1906 Sarajevo jugoslovansko Sarajevo glasbenica Kapiteljska ul. 3 v Ljubljani od 7 . 4. 1937 samski/a Ebenspanger Ruža Terezija roj. Neuwirth 9. 4. 1853 Čakovec jugoslovansko Ljubljana vdova trgovca Tyrševa c. 2 ? vdova Eisenstädter Amalija roj. Maver 4. 7 . 1900 Lesce romunsko Timişoara postrežnica hči Emilija v Ljubljani od 21. 8. 1931 vdova Žena in nedoletni otroci: hči Emilija, roj. 31. 7. 1919 na Dunaju Eisenstein Izidor 2. 7 . 1914 Borystow poljsko Borystow študent medicine Kersnikova ul. 5 v Ljubljani od 4. 11. 1933 samski/a Epstein Ernest Friderik 25. 3. 1917 Freiburg nemško Freiburg tehnik Medvedova c. 1a/II v Ljubljani od 19. 1. 1937 samski/a Feuer Salamon 1. 6. 1900 poljsko Tlumacy elektrotehnik Postojnska ul. 20 v Ljubljani od 21. 8. 1931 samski/a Feuerberg Izak 2. 2. 1911 Drohobych poljsko Drohobych študent medicine Cesta v Rožno dolino 11 v Ljubljani od 16. 10. 1932 samski/a Folkman Vekoslav 13. 9. 1881 Bratislava češkoslovaško Bratislava artist Gajeva ul. 1 v Ljubljani od 18. 3. 1936 poročen/a Frankl Josip 8. 8. 1886 Budimpešta avstrijsko Dunaj zasebnik Idrijska ul. 18 v Ljubljani od 24. 3. 1937 poročen/a 133 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Žena in nedoletni otroci: žena Alice, roj. Stern, roj. 19. 5. 1895, hči Herta, roj. 4. 7. 1920 na Dunaju, sin Friderik, roj. 13. 3. 1923 na Dunaju Gartenberg Fern 24. 10. 1911 Drohobych poljsko Drohobych študent medicine Postojnska ul. 20 v Ljubljani od 2. 11. 1932 samski/a German Terezija 12. 11. 1884 Łódź poljsko Łódź žena zdravnika Gajeva ul. 1/V v Ljubljani od 13. 3. 1934 vdova German Vaclav 24. 7 . 1907 Varšava poljsko Varšava novinar Gajeva ul. 1/V v Ljubljani od 13. 3. 1934 samski/a Goldstein Erna 27 . 8. 1899 Ljubljana jugoslovansko Ljubljana zasebnica Gajeva ul. 6 v Ljubljani od rojstva samski/a Opomba: preje jevrej. sedaj brez konf. Goldstein Filip 5. 5. 1862 Rudoletz jugoslovansko Ljubljana optik Gajeva ul. 6 v Ljubljani od 3. 10. 1890 Vdovec Opomba: preje jevrej. sedaj brez konf. Graubaum Dušan 5. 1. 1910 Lipik jugoslovansko Lipik trgovec Žibertova ul. 30 v Ljubljani od 5. 9. 1934 samski/a Haas Leo 26. 8. 1884 Moravska Ostrava češkoslovaško Moravská Ostrava potnik Židovska steza 6 v Ljubljani od 7 . 4. 1936 poročen/a Heinsch Karl 1. 1. 1896 Lvov avstrijsko Dunaj trgovski potnik Cesta 29. oktobra 18 v Ljubljani od 7 . 9. 1935 poročen/a Hoffmann Emil 7. 9. 1874 Podola jugoslovansko Ljubljana železniški činovnik Resljeva c. 7/II v Ljubljani od 20. 1. 1919 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Elza, roj. Schischa, žid. vere Hönig Aladar 18. 2. 1893 Szombothely madžarsko Szeged trgovec Lepi pot 12 v Ljubljani od 21. 4. 1931 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Irena, roj. Banyai, žid. vere, sin Štefan, roj. 2. 7. 1922 Hönig Josip 27 . 9. 1863 Timişoara madžarsko Szeged železniški uslužbenec v pokoju Beethovnova ul. 15/IV v Ljubljani od 8. 9. 1932 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Regina, roj. Glück, izrael. vere Joffe Sara 27 . 9. 1908 Kairo Egipt Kairo zasebnica Dobrilova ul. 6 od 18. 7 . 1931 samski/a 134 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Kapper Gustav 11. 8. 1897 Praga češkoslovaško Smihov trgovec Beethovnova ul. 14/III od 27 . 8. 1931 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Trude, roj. Lorant, izrael. vere Kaufman Berta roj. Siederer 23. 10. 1875 Czernovitze jugoslovansko Velika Kaniža direktorica Erjavčeva c. 16 od 30. 9. 1932 Vdova Klein Mavro 1. 8. 1891 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Sv. Jerneja c. 31 od 29. 8. 1931 poročen/a Kleinbart pl. Schmeid David 25. 2. 1914 Stryy poljsko Stryy dijak Gosposvetska c. 10 od 21. 11. 1933 samski/a Klenier Lajzer 29. 12. 1913 Pabianice poljsko Pabianice dijak Emonska c. 4/I od 3. 1. 1932 samski/a Knina Rudolf 20. 12. 1905 Dunaj avstrijsko Dunaj godbenik Gosposvetska c. 10 od 6. 12. 1930 samski/a Kohn Artur 24. 11. 1894 Budimpešta jugoslovansko Tešanovci tipograf Cesta 29. oktobra 20 od 1. 6. 1924 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Rozalija, roj. Reichenberg, roj. 3. 1. 1896 Lerner Pavel 9. 9. 1914 Drohobych poljsko neznano medicinec Zadružna ul. 11 v Ljubljani od 11. 10. 1933 (1. 11. 1933 odj. v Zadružno ul. 11) samski/a Leser Wolf 24. 8. 1889 Gdów avstrijsko Dunaj potnik Gajeva ul. 1/V v Ljubljani od 4. 12. 1935 Levi A. Issak 12. 3. 1915 Niš jugoslovansko Beograd Ing. Kolodvorska ul. 22 v Ljubljani od 5. 8. 1936 samski/a Levi Lavra roj. Castelli 19. 5. 1889 Trst italijansko Trst zasebnica Komenskega ul. 20 v Ljubljani od 9. 8. 1935 poročen/a Lorant Adolf 13. 8. 1868 Timişoara jugoslovansko Ljubljana trgovec Gajeva ul. 3/IV v Ljubljani od 4. 11. 1933 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Pavla, roj. Neugebauer, izrael. vere Opomba: Glasom razpisa c.kr.deželne vlade v Ljubljani z dne 8. 5. 1900, št. 6309 je dovolilo ogrsko ministrstvo gori navedenemu premeniti priimek iz “Lewy” v “Lorant” Lorant Elizabeta 4. 2. 1906 Ljubljana jugoslovansko Ljubljana zasebnica Gajeva ul. 3/IV v Ljubljani od 4. 11. 1933 samski/a 135 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Lorant Jera 4. 2. 1906 Ljubljana jugoslovansko Ljubljana zasebnica Gajeva ul. 3/IV v Ljubljani od 4. 11. 1933 samski/a Lorant Oto 26. 2. 1900 Ljubljana jugoslovansko Ljubljana trgovec Puharjeva ul. 5 v Ljubljani od 3. 7 . 1933 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Edita, roj. Weiss, izrael. vere Lorant Rihard 8. 4. 1898 Ljubljana jugoslovansko Ljubljana trgovec Gajeva ul. 3/IV v Ljubljani od 4. 11. 1933 samski/a Löwenberger Artur 7 . 1. 1889 Novi Sad jugoslovansko Novi Sad trgovski agent Senatorij “Leonium” v Ljubljani od 20. 8. 1936 poročen/a Luboszycki Mojzesz-Bran 6. 4. 1913 Łódź poljsko Łódź dijak sv. Petra c. 43 v Ljubljani od 13. 10. 1932 samski/a Lustig Evgenija 9. 9. 1873 Zagreb jugoslovansko Zagreb ? Levstikova ul. 25 od 19. 12. 1932 vdova Mainer Abraham 10. 12. 1912 Scandrovice, Poljska poljsko neznana dijak Gosposvetska c. 10 od 28. 10. 1933 samski/a Mangel Samuel 24. 11. 1869 Kraków avstrijsko Dunaj pleteninar Celovška c. 44 od 5. 9. 1933 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Sabina, roj. 2. 11. 1874, izrael. vere Melzer Moses 19. 4. 1913 neznano, na Poljskem poljsko neznano dijak Vodmatska ul. 25 v Ljubljani od 21. 11. 1933 samski/a Mermelstein Salamon 11. 12. 1912 Drohobych poljsko Drohobych medicinec Moste, Središka ul. 3 v Ljubljani od 1. 12. 1934 samski/a Montilja Regina 11. 1. 1916 Pšenica št. 2, žup. Zagreb jugoslovansko Sarajevo hči pokojnega gostilničarja Tržaška c. 4 v Ljubljani od 10. 3. 1934 samski/a Morgenstern Ruchel 18. 12. 1912 Nahujovice poljsko ? medicinec Kodeljevo ? od 22. 12. 1932 (22. 11. 1933 odj. na Kodeljevo) samski/a Moskovič Feliks 8. 11. 1878 Varaždin jugoslovansko Ljubljana trgovec Levstikova ul. 31 v Ljubljani od 30. 3. 1925 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Klara, roj. Leitner, izrael. vere, hči Vera, roj. 7. 12. 1919 v Ljubljani, hči Julija, roj. 7. 12. 1924 v Ljubljani 136 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Musafija Jakob 15. 8. 1903 Sarajevo jugoslovansko Sarajevo godbenik Šelenburgova ul. 7/III v Ljubljani od 3. 9. 1934 ločen/a Musen Izraelski 10. 5. 1915 Łódź poljsko Łódź akademik Poljanska c. 18 v Ljubljani od 13. 11. 1933 samski/a Offman Hersz 20. 6. 1913 Łódź poljsko Łódź akademik Korytkova ul. 18/I v Ljubljani od 20. 10. 1933 samski/a Preis Elizabeta 5. 7 . 1922 Gradec, Avstrija jugoslovansko Maribor, I. b. dijakinja Ilirska ul. 17 v Ljubljani od 15. 9. 1933 samski/a Preis Franc 2. 7. 1919 Gradec, Avstrija jugoslovansko Maribor, I. b. dijak Ilirska ul. 17 v Ljubljani od 15. 9. 1933 samski/a Radnai Simon 13. 6. 1874 Budimpešta madžarsko Budimpešta ravnatelj TPD Gledališka ul. 3 od l. 1926 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Suzana, roj. Axin, roj. 17. 1. 1880, brez konf. Reichenberg David 21. 6. 1893 Veliky Fedymeš češkoslovaško Bratislava zasebnik Cesta 29. oktobra 20 v Ljubljani od 16. 8. 1936 poročen/a Rosenblum Marko 10. 3. 1870 Budimpešta madžarsko Budimpešta trgovec Gledališka ul. 5/II v Ljubljani od 29. 9. 1923 samski/a Schatteles Gizela 25. 1. 1889 Novi Vrbas jugoslovansko Zemun trgovska potnica Kongresni trg 13/II v Ljubljani od 20. 3. 1935 vdova Schmittlinger Hugo 13. 10. 1906 Vukovar jugoslovansko Vukovar trgovec Mestni trg 4/II v Ljubljani od 3. 11. 1932 poročen/a Seemann Samuel Jonas 9. 7 . 1913 Drohobych poljsko Drohobych dijak tehn. Gradišče 14/I v Ljubljani od 13. 10. 1933 samski/a Siegelova Marketa roj. Spietzer 4. 2. 1891 Rab češkoslovaško Brno zasebnica Aleševčeva ul. 37 v Ljubljani od 16.. 7. 1936 poročen/a Sion Izak 16. 4. 1916 Solun jugoslovansko Štip zvan. drž. Hip. banke Žabjak 3/I v Ljubljani od 24. 4. 1936 samski/a Spies Dagobert 20. 9. 1913 Leszniów poljsko Stryy študent medicine Zadružna ul. 11 v Ljubljani od 20. 10. 1934 samski/a 137 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Stark Oton 3. 11. 1897 Uljanik, obč. Daruvar jugoslovansko Daruvar trgovec Tobačna ul. 14 v Ljubljani od 19. 7 . 1927 (22. 4. 1937 odgl. v Zagreb) poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Jelisava, roj. Fränkel, izrael. vere, sin Miroslav, roj. 21. 4. 1924 v Zagrebu Steinberg Lidija 31. 1. 1916 Ljubljana jugoslovansko Ljubljana hči tovarniškega ravnatelja Šmartinska c. 50 v Ljubljani od rojstva samski/a Steinberg Viljem 13. 10. 1879 Gradec, Avstrija jugoslovansko Ljubljana (sin do- mačina Hermana) ravnatelj tovarne za klej Šmartinska c. 50 od l. 1912 poročen/a Žena in nedoletni otroci: Sara, roj. Offner, žid. Vere Opomba: sin domačina Hermana, brez konfesije Sterk Danica 13. 4. 1906 Pakrac, Sav. ban. jugoslovansko Popovača, Sav. ban mag. pharm. Gajeva ul. 6/I v Ljubljani od 11. 7. 1935 samski/a Stern Evgen 23. 6. 1876 Szatmar avstrijsko Gratwein, okr. Graz višji stavb. komisar, sedaj nadzornik pri ing. Dukiću Gledališka ul. 14 v Ljubljani od 25. 8. 1932 poročen/a Žena in nedoletni otroci: Olga, roj. Alter, veroizpoved neznana, Opomba: (pri otrocih zapis “zdaj jugosl.”) Stern Evgen Ladislav 30. 9. 1907 Budimpešta avstrijsko Gratwein, okr. Graz visokošolec Gledališka ul. 14 v Ljubljani od 25. 8. 1932 samski/a Stern Georg 27 . 3. 1910 Budimpešta avstrijsko Gratwein, okr. Graz visokošolec Gledališka ul. 14 v Ljubljani od 25. 8. 1932 samski/a Stern Josip 12. 5. 1908 Dunaj avstrijsko Dunaj izdelovalec ročnih torbic Židovska ul. 5/I v Ljubljani od 7 . 4. 1936 samski/a Stern Otokar 15. 9. 1886 Moravska češkoslovaško Žďár, okr. Mistek, Moravska prokurist Kreditnega zavoda Miklošičeva c. 36 v Ljubljani od 9. 6. 1908 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Viktorija, roj. Vetter, loč. Krombholz, žid. vere, hči Helena, roj. 12. 5. 1928, hči Eva, roj. 23. 11. 1930 Stern Žiga 26. 3. 1909 Koprivnica jugoslovansko Čakovec tehnik Gajeva ul. 1/V v Ljubljani od 6. 4. 1937 samski/a 138 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Stiefel Oton 27 . 5. 1910 Fulda, Nemčija nemško Fulda trgovec Gosposvetska c. 10/III v Ljubljani od 11. 9. 1931 samski/a Vajs Mirko 11. 6. 1906 Subotica jugoslovansko Temerin trgovec Beethovnova ul. 15/II od 5. 10. 1936 poročen/a Vasič Jakob prej Weiss 15. 2. 1902 Široko polje jugoslovansko Kopanica, srez Brčko trgovski potnik Kolodvorska ul. 34 od 5. 4. 1934 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Tea, roj. Schrenger, roj. 6. 4. 1902 Pakac, hebr. vere, hči ranka Stella, roj. 27. 11. 1927 Brod na Savi Opomba: Glasom razpisa kr. banske uprave v Zagrebu z dne 23. 4. 1935, št. 27289/35 je Weissu Jakobu, njegovi ženi Tereziji, roj. Schrenger in hčeri Branki dovoljena sprememba rodbinskega imena Weiss v Vasič Veljkovič Božidar 19. 1. 1919 Zagreb jugoslovansko Koprivnica dijak Kavškova c. 18/I biva tu od 3. 10. 1934 samski/a Veselič Slavko 13. 3. 1895 Križevci jugoslovansko Križevci zasebni uradnik ? odgl. 2. 5. 1936 v Beograd poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Zora, roj. Donner, roj. 1901 v Varaždinu, starokat. vere, hči Marija, roj. 1922 v Zagrebu Opomba: spremembo imena Lustig Samuel v Veselič Slavko, dovolilo grad. poglav. v Križevcih - odlok z dne 12. 6. 1919, št. 3882/1919 Vodišek Erna 13. 5. 1905 Ljubljana jugoslovansko Ljubljana baletka Rožna ul. 29 vedno ločen/a Opomba: izstopila iz rimskokatoliške vere in prestopila v izraelitsko l. 1935 Wlach Lender 2. 12. 1912 Łódź poljsko Łódź dijak Vilharjeva c. 33 od 21. 10. 1932 samski/a Zweig Oton 23. 12. 1890 Dunaj avstrijsko Dunaj trgovski potnik Gajeva ul. 3 od 9. 9. 1933 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Eliza, roj. Lorant, roj. 4. 2. 1906 v Ljubljani, izrael. vere LJUTOMER Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina LJUTOMER Rosenberg Roza 12. 8. 1882 Ljutomer jugoslovansko Ljutomer posestnica Ljutomer 110 od rojstva vdova Opomba: delno biva na vili - na Kamenščaku, občina Cezanjevci 139 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Fischer Greti 3. 7 . 1905 Ljutomer češkoslovaško zasebnica Ljutomer 110 od rojstva ločen/a Opomba: delno biva na vili - na Kamenščaku, občina Cezanjevci občina ŠTRIGOV A Hirschl Leopold 25. 3. 1871 Gančani, srez Lendava jugoslovansko Štrigova trgovec Štrigova od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Hermina, roj. 13. 12. 1874 Hirschl Hermina 13. 12. 1874 Sv. Marija na Muri, srez Prelog jugoslovansko Štrigova trgovka Štrigova od rojstva poročen/a Hirschl Anika 26. 7 . 1907 Sv. Martin na Muri, srez Čakovec jugoslovansko Štrigova trgovka Štrigova od rojstva ločen/a Hirschl Maks 25. 11. 1909 Štrigova jugoslovansko Štrigova trgovec Štrigova od rojstva samski/a MARIBOR MESTO Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Braun Hermina 15. 10. 1896 Varaždin jugoslovansko Maribor zaseb. namešč. Koroška c. 21 stalno samski/a Braun Terezija 18. 4. 1859 Varaždin jugoslovansko Maribor zasebnica Koroška c. 21 stalno vdova Federer Ferdinand 10. 4. 1863 Uhliřské Janovica češkoslovaško Praga tovarnar Gospojna ul. 7 od leta 1935 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Irma, roj. Löwy, roj. 6. 10. 1892, Dlouha Skota, Č. S. R., žid. Opomba: ima dovoljenje za bivanje Finci Izidor 16. 12. 1899 Sarajevo jugoslovansko Sarajevo trgovec Strossmajerjeva 8 stalno samski/a Fuchs Albert 22. 2. 1882 Maribor jugoslovansko Maribor trgovski poslovodja Prešernova ul. 1 stalno poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Olga, roj. Löwy, roj. 31. 1. 1897, Hnidonsy, Č. S. R., žid. Gintz Hinko 28. 10. 1889 Liptovský Mikulaš češkoslovaško Plauany, okr. Kolín ravnatelj tovarne Kejžarjeva ul. 16 od leta 1912 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Marta, roj. Schrick, roj. 5. II. 1895, Tyn, n/Vl. Č. S. R., žid., hči Zdenka, 26. 8. 1922 v Mariboru, Jirka, 3. 6. 1925 v Mariboru Opomba: ima dovoljenje za bivanje Kohnstein Arnošt 13. 5. 1888 Okřišky jugoslovansko Maribor kožarski tehnik Tattenbachova 2 od leta 1912 poročen/a 140 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Žena in nedoletni otroci: žena Olga, roj. Singer, roj. 3. 8. 1895, Hodošan, sh. Prelog, žid., sin Rudolf, roj. 31. 12. 1919, Maribor, hči Gizela, roj. 12. 9. 1927, Maribor, hči Emilija, roj. 12. 9. 1927 v Mariboru Opomba: Drž. potr. z odl. vel. žup. Marib. obl. z dne 26. 3. 1929. Il. br. 3253/10 Kolban Hugo 5. 5. 1876 Frýdek češkoslovaško Dvůr-Králové zasebni uradnik Maistrova ul. 5 od leta 1932 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Emilija, r. Kisinger, roj. 13. 4. 1879, Freistadt, Č. S. R., žid. Opomba: ima dovoljenje za bivanje Konstein Olga 14. 2. 1921 Maribor češkoslovaško Třebič trgovska vajenka Mlinska ul. 34 od rojstva samski/a Opomba: živi pri ločeni materi, ki je rimskokatoliške vere Kos Jelka roj. Göstl 8. 11. 1900 Krapina, sr. Krapina jugoslovansko Maribor soproga trgovskega poslovodje Trubarjeva ul. 7 stalno poročen/a Žena in nedoletni otroci: hči Ksenija, 26. 10. 1925 v Mariboru, hči Karmen, 19. 5. 1928 pri Sv. Juriju ob Šč. Opomba: mož Hinko in 3 dečki so rimskokatoliške vere Kreutzer Ilona 2. 7 . 1912 Kunovec, sr. Ludbreg jugoslovansko Kunovec, sr. Ludbreg zasebna uradnica Sodna ul. 16 stalno samski/a Kudiš Josip 28. 5. 1890 Bolehow poljsko Bolehow pri Drohobych trgovec Koroščeva ul. 22 od leta 1909 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Hilda, roj. Wirtl, roj. 6. 8. 1903, Graz, Avstrija, žid. Opomba: ima dovoljenje za bivanje Landau Ervin 4. 11. 1892 Ljubljana poljsko Kraków strojni inženir - pred. moj. Vrtna ul. 8 stalno poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Pavla, roj. Čečovnik, roj. 22. 6. 1901, Maribor, sin Aleksander, roj. 22. 6. 1925, Maribor (s. k.) Opomba: ima dovoljenje za bivanje. Žena je bila do poroke pripadnica rimskokatoliške cerkve. Loebl Vilko 27 . 7 . 1892 Stupava češkoslovaško Stupava veleindustrijalec Strossmajerjeva 28 od leta 1922 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Margareta, roj. Laufer, roj. 10. 5. 1906, Dvur Kralove, Č. S. R., žid., sin Hans, roj. 3. 6. 1924, Maribor, sin Pavel, roj. 20. 3. 1926, Maribor Opomba: ima dovoljenje za bivanje Marbach Herbert 25. 4. 1906 Dunaj avstrijsko Dunaj risar - tehnični uradnik Stritarjeva 30 od leta 1930 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Hela, roj. Červena, roj. 27. 5. 1908, Nové mesto, Č. S. R. (s. k.) 141 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Opomba: ima dovoljenje za bivanje. Žena je bila do poroke pripadnica rimskokatoliške cerkve. Ohrenstein Izidor 15. 12. 1902 Kuszuja, Romunija avstrijsko Werndorf pri Gradcu trgovec Tattenbachova 17 od leta 1914 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Beata roj. Rosner, roj. 22. 1. 1907, Maribor, žid., sin Josip, roj. 24. 5. 1934, Maribor Opomba: ima dovoljenje za bivanje Preis Franc 2. 7. 1919 Gradec jugoslovansko Maribor abit. klasične gimnazije Kosarjeva ul. 41 stalno samski/a Reichman Ivan 31. 12. 1900 Dunaj avstrijsko Dunaj tovarnar Klavniška 7 od leta 1926 samski/a Opomba: ima dovoljenje za bivanje Rosenberg Josip 20. 11. 1873 Kutjevo, sr. Požega jugoslovansko Kutjevo, sr. Požega trgovec Gregorčičeva 12 stalno poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Marta, roj. Lichtenstern, roj. 15. 9. 1892, Wien, Avstrija, žid. Rosenberger Elizabeta roj. Weis 20. 3. 1856 Esteregny, Madžarska jugoslovansko Maribor zasebnica Sodna ul. 16 stalno vdova Rosenberger Loti 10. 6. 1884 Petanjci, sr. Murska Sobota jugoslovansko Maribor zasebnica Sodna ul. 16 stalno samski/a Rosenberger Sidonija 9. 9. 1892 Petanjci, sr. Murska Sobota jugoslovansko Maribor zasebnica Sodna ul. 16 stalno samski/a Rosenberger Vilma 28. 9. 1888 Petanjci, sr. Murska Sobota jugoslovansko Maribor gostilničarka Sodna ul. 16 stalno samski/a Rosner Friderika roj. Schäfer 7 . 8. 1877 Sadayura, Romunija jugoslovansko Maribor zasebnica Tattenbachova 17 od leta 1906 vdova Rosner Marko 10. 5. 1888 Jakobeni, Romunija jugoslovansko Maribor veleindustrijalec Kopitarjeva 11 od leta 1905 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Šarlota, roj. Brecher, roj. 5. 9. 1902, Vasaud, Romunija, žid., sin Karl, roj. 20. 11. 1922, Maribor, hči Lidija, roj. 11. 4. 1928, Maribor Opomba: drž. podalj. z odl. min. za notr. zadeve v Beogradu, z dne 6. 3. 1925, št. 7616 Schacherl Robert 12. 7 . 1893 Dunaj češkoslovaško Bratislava tkalski mojster Beograjska ul. 12 od leta 1925 poročen/a 142 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Žena in nedoletni otroci: žena Lina, roj. Vadhersy, roj. 13. 1. 1896, Wien, Avstrija, žid., hči Trude, roj. 19. 12. 1920, Wien, sin Walter, roj. 15. 1. 1925, Celje, hči Irena, roj. 7. 12. 1933, Maribor, sin Helmut, roj. 24. 3. 1935, Maribor Opomba: ima dovoljenje za bivanje Singer Marija roj. Leizer 20. 6. 1860 Steinamangel, Madžarska jugoslovansko Čakovec zasebnica Tattenbachova 2 stalno vdova Sternschus Leo 24. 10. 1902 Novy Knin, Č. S. R. češkoslovaško Praga barvar - kemik Dvořakova ul. 1 od leta 1928 samski/a Opomba: ima dovoljenje za bivanje Strassberger Mirko 22. 2. 1899 Varaždin jugoslovansko Varaždin trgovski zastopnik Prešernova ul. 18 stalno poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Julijana, roj. Golak, roj. 4. 7. 1908, Szentes, Madžarska, žid., hči Renata, roj. 21. 9. 1926, Varaždin Teichner Fric 14. 10. 1910 Dunaj jugoslovansko Ptuj zobotehnik Wildenrajnerjeva 6 stalno samski/a Opomba: brez konf., prej žid. vere Teichner Mavro 14. 5. 1879 Bieljsko, Č. S. R. jugoslovansko Ptuj trgovski zastopnik Wildenrajnerjeva 6 od leta 1907 vdovec Turad Oskar 23. 4. 1890 Maribor jugoslovansko Maribor trgovec Prešernova ul. 1 stalno samski/a MARIBOR DESNI BREG Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina SV. LOVRENC NA POHORJU Fischer Malvina 9. 4. 1876 Kikinda jugoslovansko Kikinda zasebnica Sv. Lovrenc na Pohorju od rojstva vdova Žena in nedoletni otroci: hči Hana, roj. 25. 3. 1897, por. Andrejkovič Opomba: brez konfesije Andrejkovič Hana roj. Fischer 25. 3. 1897 Kikinda jugoslovansko Kikinda žena posestnika Sv. Lovrenc na Pohorju od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: poročena z Andrejkovič Jovanom, posestnikom in lastnikom penzijonata, rimo. kat. vere; hči Evica, roj. L. 1924, rimokatoliške vere Opomba: brez konfesije, mož rimskokatoliške vere 143 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina MAKOLE Neuman Fritz 30. 1. 1909 Sarajevo jugoslovansko Zagreb posestnik Štatenberg št. 111 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Auguste, roj. Eibel, rimskokatoliške vere, sin Zdenko, roj. 17. 9. 1933, sin Nenad, roj. 5. 12. 1934 občina POBREŽJE Kohnstein Jeanette roj. Blum 13. 3. 1866 Veliki Mezeriči, Č.S.R. češkoslovaško Jihlava vdova po trgovcu Nasipna ul. 31 od 10. 11. 1927 vdova Kohnstein Pavla 14. 10. 1889 Okriško, Č. S. R. češkoslovaško Trebič zasebnica Nasipna ul. 31 od 10. 11. 1927 samski/a Kohnstein Viljem 26. 8. 1891 Okriško, Č. S. R. češkoslovaško Trebič ključavničarski pomočnik od 1. 4. 1920 Singer Dragotin 2. 8. 1897 Hodošan, srez Prelog jugoslovansko Hodošan, srez Prelog trgovec Nasipna ul. 80 od leta 1927 Žena in nedoletni otroci: žena Erna, roj. Kohnstein, roj. 1. 9. 1904, židinja, sin Milan, roj. 13. 8. 1931 v Zagrebu občina PRAGERSKO Weidmann Bela 23. 1. 1892 Zemun jugoslovansko Pragersko železniški činovnik Pragersko od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Šarlota, roj. Heller, židovske veroizpovedi, hči Georgeta, roj. 16. 8. 1924 Opomba: kot krščen žid MARIBOR LEVI BREG Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina KOŠAKI Hirsch Gustav 22. 2. 1888 Schweinfurt nemško Nürnberg družabnik tovarne hr. “Mirim”, občina Košaki Košaki od 27 . 7 . 1933 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Karola, roj. Uffenheimer, izraelitske vere, hči Elizabeta, roj. 21. 11. 1919, Fürtheim, hči Margaret, roj. 20. 6. 1926, Fürtheim Uffenheimer Betina roj. Löwi 25. 5. 1863 Fürtheim nemško Fürtheim zasebnica Košaki od 21. 3. 1934 vdova 144 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina SLADKI VRH Hajdu Imre 14. 3. 1882 Varpalota madžarsko Varpalota inženir, tehnični vodja podj. Industrija papirja in lepenke v Sladkem vrhu od 1. 1. 1922 samski/a Opomba: imenovani je brez konfesije, poprej je bil žid MURSKA SOBOTA Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina BODINCI Hahn Šamuel 26. 4. 1889 Zenkovci jugoslovansko Bodonci trgovec Bodonci 110 od rojstva poročen/a Opomba: sin Hermana Hahn Gizela roj. Fürst 16. 5. 1895 Bakovci jugoslovansko Bodonci žena trgovca Bodonci 110 od rojstva poročen/a Hahn Ludvik 22. 5. 1929 Moščanci jugoslovansko Bodonci sin trgovca Bodonci 110 od rojstva nedoleten/a Opomba: sin Šamuela Hahn Viktor 20. 8. 1931 Bodonci jugoslovansko Bodonci sin trgovca Bodonci 110 od rojstva nedoleten/a Opomba: sin Šamuela ob č i na C A N KOVA Pollak Leopold 30. 4. 1897 Cankova jugoslovansko Cankova trgovec Cankova 30 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Ilona, roj. Berger, roj. 29. 3. 1903, židovske veroizpovedi, hči Klara, roj. 11. 11. 1927, sin Alfred, roj. 3. 1. 1935 Pollak Ilona roj. Berger 29. 3. 1903 Nagy Kaniža, Madžarska jugoslovansko Cankova žena trgovca Cankova 30 od leta 1926 poročen/a Pollak Klara 11. 11. 1927 jugoslovansko Cankova Cankova 30 od rojstva nedoleten/a Pollak Alfred 3. 1. 1935 jugoslovansko Cankova Cankova 30 od rojstva nedoleten/a občina GORNJA LENDAVA (GRAD) Hahn Maksimilijan 14. 11. 1883 Zenkovci jugoslovansko Gornja Lendava trgovec Gornja Lendava od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Serena, roj. Berger, izraelitske vere, hči Iboja, roj. 24. 6. 1919 občina GORNJI PETROVCI 145 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Singer Maksimilijan 22. 8. 1906 Velemer, Madžarska jugoslovansko Gornji Petrovci trgovec Šulinci od leta 1909 poročen/a Nedoletni otroci: Elza Singer Julija roj. Hahn 20. 7 . 1911 jugoslovansko Gornji Petrovci trgovka Šulinci od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: Elza Hahn Elizabeta 26. 2. 1926 jugoslovansko Gornja Lendava učenka Šulinci od rojstva nedoleten/a občina KRIŽEVCI Press Koloman 17. 8. 1885 Abauj Santo, Č. S. R. jugoslovansko Šalovci trgovec Domanjševci od leta 1910 poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Irma, roj. Schönauer, roj. 1. 11. 1887, hči Aranka, sin Leopold, roj. 2. 5. 1920, sin Ferdinand, 29. 11. 1921, sin Ladislov, 1. 11. 1927 Press Irma roj. Schönauer 1. 11. 1887 Murska Sobota jugoslovansko Šalovci žena trgovca Domanjševci od leta 1910 poročen/a Press Aranka 1. 11. 1914 Murska Sobota jugoslovansko Šalovci trgovka Domanjševci od rojstva samski/a Press Leopold 2. 5. 1920 Murska Sobota jugoslovansko Šalovci trgovski vajenec Domanjševci od rojstva nedoleten/a Press Ferdinand 29. 11. 1921 Murska Sobota jugoslovansko Šalovci slaščičarski vajenec Domanjševci od rojstva nedoleten/a Press Ladislav 1. 11. 1927 Murska Sobota jugoslovansko Šalovci Domanjševci od rojstva nedoleten/a občina MARTJANCI Hirschl Emerik 18. 2. 1908 Vanča vas jugoslovansko Tešanovci trgovec z mešanim blagom Martjanci 9 od rojstva samski/a Hiršl Helena 22. 3. 1904 Vanča vas jugoslovansko Tešanovci trgovska pomočnica Martjanci 9 od rojstva samski/a Hiršl Marija 15. 8. 1906 Vanča vas jugoslovansko Tešanovci trgovska pomočnica Martjanci 9 od rojstva samski/a Hiršl Jolanka 7 . 2. 1910 Rankovci jugoslovansko Tešanovci trgovska pomočnica Martjanci 9 od rojstva samski/a Mezei Julija roj. Hiršl 1. 4. 1880 Murska Sobota jugoslovansko Martjanci trgovka Martjanci 10 od rojstva vdova občina MURSKA SOBOTA Schöntag Roza 23. 2. 1889 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota šivilja Murska Sobota od rojstva samski/a Schöntag Šalamon 2. 7 . 1885 Domajinci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva samski/a Schöntag Betti roj. Stern 6. 6. 1848 Güssing, Avstrija jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od leta 1867 vdova Gostl Rožika 12. 3. 1912 Tschentschen- dorf, Avstrija avstrijsko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od leta 1915 samski/a 146 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Hirschl Leopold 29. 5. 1862 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Hirschl Šarolta roj. Ernstein 15. 2. 1886 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Hirschl Boriška roj. Gros 24. 8. 1913 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od rojstva poročen/a Kohn Leopold 24. 7 . 1885 Berkovci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Kohn Ana roj. Kohn 14. 6. 1863 Fokovci jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Hirschl Armin 6. 3. 1888 Pečarovci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Hirschl Serena roj. Kohn 2. 11. 1895 Sebeborci jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Kohn Samuel 25. 8. 1884 Sebeborci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Kohn Margareta roj. Preis 23. 1. 1895 S e n t gy ö gy v ö l gy jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota poročen/a Schwartz Netti roj. Heimer 4. 8. 1850 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena sejmarja Murska Sobota od rojstva vdova Ebenspanger Berta roj. Schwartz 17. 8. 1887 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena gostilničarja Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: hči Marija Ebenšanger, roj. v Kapci 21. 2. 1918 Weiss Elizabeta roj. Kardoš 8. 5. 1903 Nova Bukovica jugoslovansko Rogaševci zasebnica Murska Sobota od leta 1927 ločen/a Nedoletni otroci: sin Friderih Weiss, roj. v Gradcu 2. 4. 1928 Rosenfeld Aleksander 21. 2. 1863 Galanta, Č. S. R. madžarsko Murska Sobota 2. kantor Murska Sobota od leta 1919 poročen/a Rosenfeld Serafina roj. Weiner 27 . 1. 1880 Vašvar, Madžarska madžarsko Murska Sobota žena kantora Murska Sobota od leta 1919 poročen/a Heimer Evgen 29. 9. 1884 Lemerje, občina Puconci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: sin Koloman, roj. v M. Soboti 5. 9. 1920, sin Emerik, roj. v M. Soboti 14. 11. 1922, sin Karolin, roj. v M. Soboti 4. 5. 1924 Heimer Elizabeta roj. Koch 8. 5. 1894 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Heimer Aleksander 2. 4. 1881 Lemerje, občina Puconci jugoslovansko Murska Sobota invalid Murska Sobota od rojstva samski/a Heimer Arnold 2. 7 . 1887 Polana jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: sin Igo, roj. M. Soboti 1. 12. 1924, sin Kurti, roj. M. Soboti 2. 10. 1926 Heimer Jenette roj. Landau 10. 8. 1895 Žaklja, Poljska jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota poročen/a 147 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Trautman Hinko 4. 6. 1907 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Trautman Rožika roj. Kohn 26. 9. 1906 Berlin jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota poročen/a Trautman Marko 12. 1. 1863 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Trautman Šarolta roj. Hirschl 1. 7 . 1871 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Preiss Adolf 24. 2. 1888 Čikečka vas jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: sin Nikolaj, roj. V M. Soboti 3. 12. 1919, hči Marija, roj. M. Soboti 21. 9. 1928, hči Gyöngyi, roj. M. Soboti 18. 11. 1930 Preiss Johana roj. Wolf 6. 1. 1895 Brezovci jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Rosenberger Olga roj. Wolf 4. 3. 1893 Zenkovci jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od leta 1925 poročen/a Rosenberger Koloman 5. 1. 1916 Barczu, Madžarska madžarsko Murska Sobota zasebnik Murska Sobota od leta 1927 samski/a Kaufman Josip 8. 7 . 1918 Velika Kaniža jugoslovansko Kižovljan, občina Cestica trgovski pomočnik Murska Sobota od leta 1917 samski/a Fišer Andrej 10. 6. 1906 Murska Sobota jugoslovansko Dolnja Dubrava mesar Murska Sobota od rojstva samski/a Hirschl Koloman 5. 11. 1904 Budimpešta jugoslovansko Murska Sobota skladiščnik Murska Sobota od 1907 poročen/a Nedoletni otroci: sin Štefan, roj. v Mur. Soboti 27. 8. 1928, sin Teodor, roj. v Mur. Soboti 2. 2. 1932 Hirschl Elizabeta roj. Hirschl 6. 7 . 1910 Budimpešta jugoslovansko Murska Sobota žena skladiščnika Murska Sobota od rojstva poročen/a Heimer Oskar 6. 5. 1894 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota dent. tehnik Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: sin Ludvik, roj. M. Soboti 2. 8. 1923, hči Karla, roj. M. Soboti 7. 3. 1925, Leja roj. M. Soboti 28. 5. 1926, Jerica roj. M. Soboti 5. 12.1929 Heimer Helena roj. Fürst 29. 3. 1898 Bakovci jugoslovansko Murska Sobota žena dent. Murska Sobota od rojstva poročen/a Kohn Samuel 3. 4. 1886 Szombathely jugoslovansko Murska Sobota brivec Murska Sobota od rojstva poročen/a Kohn Katarina roj. Reknicer 9. 4. 1867 Puconci jugoslovansko Murska Sobota žena brivca Murska Sobota od rojstva poročen/a Berger Bela 9. 2. 1877 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Berger Laura roj. Kaiser 24. 8. 1889 Džakovo jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Berger Miroslav 5. 4. 1908 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota inženir Požarevac od rojstva samski/a Kiraly Josip 7 . 11. 1894 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota brivec Murska Sobota od rojstva poročen/a 148 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Hirschl Ženi 21. 1. 1880 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od rojstva samski/a Hirschl Malvin 14. 3. 1881 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od rojstva samski/a Ascher Netti roj. Kohn 4. 2. 1860 Sv. Benedik jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od rojstva vdova Flesch Herman 10. 6. 1908 Trnava jugoslovansko Trnava trgovski pomočnik Murska Sobota od rojstva samski/a Frim Sigmund 4. 3. 1865 Hodoš jugoslovansko Šalovci posestnik Murska Sobota od rojstva poročen/a Frim Rozalija roj. Fischer 6. 2. 1875 Papa, Madžarska jugoslovansko Šalovci žena posestnika Murska Sobota poročen/a Frim Ladislav 21. 6. 1904 Hodoš jugoslovansko Šalovci trgovec Murska Sobota od rojstva samski/a Hahn Izidor 16. 3. 1893 Bodonci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: hči Šarika roj. v Murski Soboti 28. 7. 1928, sin Andrej roj. v Murski Soboti 10. 11. 1932 Hahn Irena roj. Kemeny 1. 5. 1902 Moščanci jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Kiraly Štefan 20. 4. 1908 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovski pomočnik Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: sin Andrej, roj. Središču 8. 10. 1932 Kiraly Ana roj. Singer 23. 10. 1907 Denešlak jugoslovansko Murska Sobota kem. čist. Murska Sobota od rojstva poročen/a Heimer Aranka roj. Manheim 21. 3. 1888 Vespren jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od leta 1908 vdova Heimer Rožika 23. 1. 1915 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota pri materi Murska Sobota od rojstva samski/a Heimer Bandi 23. 1. 1915 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota absolvent trgovske šole Murska Sobota od rojstva samski/a Fürst Aladar 8. 3. 1906 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva samski/a Fürst Elemer 17 . 8. 1908 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota zastopnik Murska Sobota od rojstva poročen/a Fürst Blanka 27 . 1. 1913 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od rojstva samski/a Fürst Greta 4. 5. 1915 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od rojstva samski/a Fürst Julija roj. Neuburg 6. 12. 1896 Sisak jugoslovansko Sisak žena trgovca Murska Sobota od rojstva vdova Trautman Bernard 21. 9. 1871 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Trautman Netti roj. Hirschl 5. 3. 1873 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Schöntag Adolf 28. 5. 1881 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Schöntag Pavel 18. 3. 1912 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovski pomočnik Murska Sobota od rojstva samski/a Fürst Eduar 1. 4. 1892 Bakovci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a 149 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Nedoletni otroci: hči Šarolta, roj. v M. Soboti 6. 12. 1928, hči Erika, roj. v M. Soboti 10. 2. 1930 Fürst Terezija roj. Hirschl 1. 6. 1901 Szombathely jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota poročen/a Kemeny Marko 25. 7 . 1873 Domanjševci jugoslovansko Murska Sobota mesar Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: hči Mira, roj. v Mariboru 17. 5. 1932 Kemeny Gizela roj. Rosenberger 14. 12. 1894 Murski Petrovci jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Hahn Pavel 18. 2. 1894 Bodonci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: hči Judita, roj. M. Soboti 16. 9. 1926, sin Tibor, roj. M. Soboti 28. 1. 1929 Hahn Margareta roj. Gros 11. 5. 1906 Fokovci jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Reich Henrik 12. 7 . 1881 Mikefa jugoslovansko Murska Sobota zastopnik Murska Sobota od rojstva poročen/a Reich Ivana r oj. Ebenspanger 20. 12. 1884 Adrijanci jugoslovansko Murska Sobota žena zastopnika Murska Sobota od rojstva poročen/a Reich Helena 18. 12. 1909 Velika Polana jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od rojstva ločen/a Nedoletni otroci: hči Marica, roj. M. Soboti 16. 6. 1933 Pollak Samuel 4. 9. 1881 Odranci jugoslovansko Murska Sobota posestnik Murska Sobota od rojstva poročen/a Pollak Etelka roj. Bader 3. 9. 1882 Dokležovje jugoslovansko Murska Sobota žena polj. Murska Sobota od rojstva poročen/a Pollak Terezija 12. 8. 1919 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota šivilja Murska Sobota od rojstva samski/a Pollak Bela 24. 6. 1913 Dokležovje jugoslovansko Murska Sobota uradnik Murska Sobota od rojstva samski/a Pollak Izidor 12. 3. 1878 Odranci jugoslovansko Murska Sobota zastopnik Murska Sobota od rojstva samski/a Schöntag Ižak 20. 4. 1883 Domajinci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva samski/a Darvaš Mavro 27 . 6. 1863 Zaslavia jugoslovansko Murska Sobota nadkantor Murska Sobota od leta 1912 poročen/a Opomba: ministarstvo unutranjih dela K 3 br. 53423 od 10. 10. 1930 Darvaš Johana roj. Kohn 20. 5. 1867 Janka, Madžarska jugoslovansko Murska Sobota žena nadkantora Murska Sobota od leta 1912 poročen/a Roth Lazar 24. 1. 1877 Jalšva, Č. S. R. jugoslovansko Murska Sobota nadrabin Murska Sobota od rojstva samski/a Preiss Ladislav 18. 3. 1920 Šulinci jugoslovansko Hodoš, občina Šalovci zoboteh. pr. Murska Sobota od rojstva samski/a Fürst Evgen 5. 5. 1890 Bakovci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Fürst Ilonka roj. Reich 7 . 4. 1892 Bakovci jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a 150 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Schöntag Johana roj. Rečeji 14. 4. 1881 Nemešnep jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od leta 1910 poročen/a Waly Aleksander 11. 11. 1882 Szombathely jugoslovansko Murska Sobota odvetnik Murska Sobota od leta 1906 poročen/a Waly Elizabeta roj. Arvai 15. 9. 1892 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena odvetnika Murska Sobota od rojstva poročen/a Geiger Cecilija 16. 5. 1881 Varaždin jugoslovansko Murska Sobota žena zdravnika Murska Sobota od rojstva vdova Hahn Herman 3. 6. 1857 Ižakovci jugoslovansko Ižakovci trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Hahn Ana roj. Schwartz 16. 7 . 1863 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Hirschl Moritz 7 . 8. 1848 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva vdovec Kardoš Ana roj. Hirschl 30. 7 . 1879 Sv. Sebeščan jugoslovansko Murska Sobota trgovka Murska Sobota od rojstva ločena Kardoš Margit 8. 12. 1908 Zala Bakša jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Murska Sobota od rojstva samski/a Kardoš Aladar 14. 2 . 1914 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota zasebni uradnik Murska Sobota od rojstva samski/a Kardoš Ivo 2. 11. 1909 Čestreg jugoslovansko Murska Sobota trgovski pomočnik Murska Sobota samski/a Halmoš Evgen 3. 3. 1886 Pečarovci jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: Hči Elizabeta, roj. M. Soboti 10. 6. 1922, sin Vladimir, roj. M. Soboti 20. 5. 1925, sin Oto, roj. M. Soboti 11. 10. 1928 Halmoš Irena 6. 1. 1901 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Trautman Aleksander 21. 10. 1873 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Trautman Johana Hirschl 20. 5. 1876 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Trautman Franc 12. 2. 1902 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota zastopnik Murska Sobota od rojstva samski/a Arvai Vincenc 26. 7 . 1895 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Arvai Vera roj Arvai 31. 10. 1903 Zagreb jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Schnönauer Moritz 9. 11. 1856 Janošhaza jugoslovansko Murska Sobota zasebnik Murska Sobota od rojstva vdovec Nadai Josip 14. 6. 1872 Alba Julia jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Nadai Ida roj. Nadai 7. 9. 1877 Šafersko jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Nadai Ladislav 30. 12. 1903 Rab, Medjimurje jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Nadai Eva roj. Pollak 26. 12. 1915 Dolnja Lendava jugoslovansko Dolnja Lendava žena trgovca Murska Sobota poročen/a Nadai Ernest 12. 10. 1906 Šafersko jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota samski/a Nadai Franc 14. 12. 1910 Šafersko jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota samski/a 151 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Pollak Rudolf 17 . 2. 1910 Dokležovje jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Pollak Berta roj. Trautman 20. 3. 1914 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a Hirschl Adolf 15. 10. 1855 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva samski/a Hirschl Ludvik 23. 6. 1879 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva samski/a Hirschl Koloman 21. 1. 1884 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva samski/a Hirschl Maks 27 . 3. 1883 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota trgovec Murska Sobota od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: sin Rauli, roj. M. Sobota 5. 7. 1931 Hirschl Lola roj. Kohn 6. 8. 1900 Murska Sobota jugoslovansko Murska Sobota žena trgovca Murska Sobota od rojstva poročen/a občina MURSKA SOBOTA OKOLICA Först Kalman 12. 6. 1904 Murski Črnci jugoslovansko Murska Sobota - okolica gostilničar Murski Črnci od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Ida, roj. Avguštin, evangeličanske vere Opomba: otroci evangeličanske veroizpovedi Špitzer Izidor 14. 4. 1876 Prelog jugoslovansko Murska Sobota - okolica trgovec in posestnik Bakovci 103 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Elvira, roj. Hiršl, izraelske vere, sin Franc, roj. 12. 11. 1911, hči Elizabeta, roj. 3. 3. 1916, hči Ana, roj. 14. 8. 1919, sin Viljem, roj. 7. 5. 1919 Reich Ignac 6. 1. 1888 Bakovci jugoslovansko Murska Sobota - okolica gostilničar in posestnik Bakovci 100 od leta 1869 vdovec Žena in nedoletni otroci: sin Zoltan, roj. 22. 8. 1922, sin Geza, roj. 19. 10. 1923, hči Aranka, roj. 7. 12. 1927, hči Šarika, roj. 29. 7. 1929 Reich Julijana roj. Först 15. 7 . 1860 jugoslovansko Murska Sobota - okolica preužitkarica Bakovci 100 od rojstva vdova občina PERTOČA Ebenšpanger Salamon 28. 6. 1875 Odranci jugoslovansko Pertoča trgovec z mešanim blagom Gederovci od rojstva poročen/a Ebenšpanger Roza roj. Hiršl 16. 9. 1884 Murska Sobota jugoslovansko Pertoča žena trgovca Gederovci od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Salamona Ebenšpanger Ladislav 27 . 1. 1907 Večeslavci jugoslovansko Pertoča trgovec Puconci od rojstva poročen/a Opomba: ime žene je neznano, poizvedba v Puconcih 152 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Ebenšpanger Bela 6. 5. 1908 Večeslavci jugoslovansko Pertoča trgovski pomočnik Zagreb od rojstva samski/a Ebenšpanger Ernö 9. 4. 1911 Pertoča jugoslovansko Pertoča trgovski pomočnik Gederovci od rojstva samski/a občina PROSENJAKOVCI Gross Šamuel 30. 7 . 1870 Fokovci jugoslovansko Prosenjakovci trgovec Fokovci od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Betti, roj. Koch, židovske vere Opomba: brez konfesije Koch Julius 24. 4. 1896 Sarvar madžarsko Szombathely trgovec Fokovci poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Irena, roj. Gross, židovske vere, sin Ernest, 20. 4. 1922, hči Marija, 30. 3. 1925 Opomba: brez konfesije občina PUCONCI Štern Arnold 18. 5. 1886 Puconci jugoslovansko Puconci trgovec Puconci od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: hči Gabrijela, 31. 1. 1924, sin Julij, roj. 12. 11. 1928 Opomba: izraelske vere Štern Ema roj. Šparaš 24. 2. 1898 Gederovci jugoslovansko Puconci trgovka Puconci od rojstva poročen/a Opomba: evangeličan a. v. Ebenšpanger Ladislav 22. 1. 1907 Večeslavci jugoslovansko Pertoča trgovec Puconci od rojstva poročen/a Opomba: izraelske vere Ebenšpanger Irena roj. Hiršl 28. 8. 1911 Tešanovci jugoslovansko Pertoča trgovka Puconci od rojstva poročen/a Opomba: izraelske vere občina ROGAŠEVCI Koblencer Oskar 28. 3. 1887 Sv. Jurij jugoslovansko Rogaševci trgovec z mešanim blagom Sv. Jurij od rojstva samski/a Koblencer Ludvig 21. 11. 1887 Sv. Jurij jugoslovansko Rogaševci trgovec z mešanim blagom Sv. Jurij od rojstva samski/a Weiss Samuel leta 1875 Serdica jugoslovansko Rogaševci trgovec z živino Serdica od rojstva poročen/a Weiss Etelka roj. Herberger 11. 4. 1878 Güssing jugoslovansko Rogaševci Serdica od poroke leta 1902 poročen/a 153 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Rosenberger Josip 17. 12. 1887 Murski Petrovci jugoslovansko Rogaševci trgovec z mešanim blagom Rogaševci od poroke leta 1920 poročen/a Rosenberger Elizabeta leta 1890 Gornja Lendava jugoslovansko Rogaševci žena Rogaševci od rojstva poročen/a Rosenberger Dezider 30. 3. 1921 Rogaševci jugoslovansko Rogaševci sin Rogaševci od rojstva nedoleten/a Rosenberger Juli 22. 9. 1924 Rogaševci jugoslovansko Rogaševci sin Rogaševci od rojstva nedoleten/a Morgenštern Olga 4. 10. 1887 Gornja Lendava jugoslovansko Rogaševci trgovka Rogaševci od rojstva samski/a Stern Albert 4. 11. 1869 Kőrmend jugoslovansko Rogaševci trgovec z mešanim blagom Rogaševci od poroke leta 1896 poročen/a Stern Evgenija roj. Koblencer 31. 1. 1876 Pertoča jugoslovansko Rogaševci žena Rogaševci od rojstva poročen/a Stern Elvira 6. 1. ali 10.? 1898 Sv. Jurij jugoslovansko Rogaševci hči Rogaševci od rojstva samski/a Stern Arpat 16. 1. 1902 Sv. Jurij jugoslovansko Rogaševci sin Rogaševci od rojstva samski/a Kohn Margit 9. 3. 1906 Sv. Jurij jugoslovansko Rogaševci hči Rogaševci od rojstva vdova Kohn Erža 21. 3. 1929 Murska Sobota jugoslovansko Rogaševci Rogaševci od rojstva nedoleten/a Kohn Žuzika 14. 6. 1932 Murska Sobota jugoslovansko Rogaševci hči Rogaševci od rojstva nedoleten/a Weiss Oskar 2. 6. 1901 Serdica jugoslovansko Rogaševci trgovec autopodjetnik Rogaševci od rojstva ločen/a Kreutzer Mirko 23. 3. 1922 Kumanovec jugoslovansko Kumanovec vajenec Rogaševci od rojstva nedoleten/a občina ŠALOVCI Preiss Edmund 20. 5. 1890 Tešanovci jugoslovansko Hodoš, občina Šalovci trgovec Hodoš od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: sin Ladislav 18. 3. 1920, hči Magdalena 8. 9. 1921, bivata od rojstva Preiss Friderika roj. Biller 5. 3. 1900 Gornji Slaveči jugoslovansko Hodoš, občina Šalovci gospodinja Hodoš od rojstva poročen/a Preiss Maksimilijan 29. 6. 1860 Güssing jugoslovansko Šulinci, občina Gornji Petrovci trgovec Hodoš od leta 1890 vdovec Preiss Katarina roj. Graf 10. 11. 1856 Güssing jugoslovansko Murska Sobota zasebnica Hodoš od leta 1892 vdova Singer Sigmund 10. 5. 1868 Szepetk jugoslovansko Veliki Dolenci trgovec - gostilničar Veliki Dolenci od leta 1907 vdovec 154 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Singer Anica 19. 12. 1900 Velemer jugoslovansko Veliki Dolenci pogodbena poštarica v Šalovcih Šalovci od leta 1907 samski/a Singer Julij 24. 3. 1902 Velemer jugoslovansko Veliki Dolenci trgovec Veliki Dolenci od leta 1907 samski/a Pinter Benö 6. 12. 1872 Veliki Dolenci jugoslovansko Veliki Dolenci trgovec Veliki Dolenci od rojstva samski/a Vogel David 4. 1. 1881 jugoslovansko Šalovci trgovec, mesar in gostilničar Šalovci od leta 1886 samski/a Vogel Roza roj. Štraus 10. 1. 1855 jugoslovansko Šalovci gospodinja Šalovci od leta 1886 vdova Vogel Viljem 1. 10. 1885 jugoslovansko Šalovci poljedelec Šalovci od rojstva samski/a Nedoletni otroci: vnuk Herc Aleks, roj. 28. 7. 1929, biva 7 let Schönauer Julij 17. 1. 1894 Lipovci jugoslovansko Turnišče fotograf Šalovci od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: sin Ladislav, roj. 28. 7. 1927, hči Helena, roj. 16. 9. 1929 Schönauer Elizabeta roj. Leitner 2. 5. 1904 Gardinovac jugoslovansko Turnišče gospodinja Šalovci od rojstva poročen/a Švarc Franjo 20. 12. 1904 Nedelišče jugoslovansko Čakovec trgovec Šalovci od rojstva poročen/a Nedoletni otroci: sin Evgen roj. 6. 8. 1933 Švarc Rozalija roj. Hahn 2. 7 . 1906 Bodonci jugoslovansko Čakovec trgovka Šalovci od rojstva poročen/a občina TEŠANOVCI Hirschln Regina roj. Heimer 13. 6. 1877 Lemerje, občina Puconci jugoslovansko Tešanovci trgovka Tešanovci od rojstva vdova Hirschln Nikolaj 18. 9. 1905 Vanča vas, občina Kupšinci jugoslovansko Tešanovci trgovec Tešanovci od rojstva samski/a Hirschln Renata 13. 4. 1914 Tešanovci jugoslovansko Tešanovci trgovka Tešanovci od rojstva samski/a občina TIŠINA Rozenberger Žigmond 22. 11. 1859 Alšo Ragod, srez Zalaegerszeg jugoslovansko Tropovci, občina Tišina preužitkar Tropovci 10 od leta 1883 vdovec Heimer Etelka roj. Löwi 17. 6. 1880 Zalasentbalaž jugoslovansko Gradišče, občina Tišina trgovka Gradišče 30 od leta 1903 vdova Žena in nedoletni otroci: hči Irenka, roj. 1. 9. 1919, sin Jožef, roj. 17. 2. 1921 155 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Heimer Gizela 16. 7 . 1909 Gradišče, občina Tišina jugoslovansko Gradišče, občina Tišina šiviljska pomočnica Gradišče 30 od rojstva samski/a Heimer Štefan 30. 7 . 1913 Gradišče, občina Tišina jugoslovansko Gradišče, občina Tišina trgovski pomočnik Gradišče 30 od rojstva samski/a Ebenšpanger Šalamon 15. 6. 1875 Odranci, občina Beltinci jugoslovansko Pertoča trgovec Gederovci 11 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: oženjen s Hirschl Razalio, židovske veroizpovedi Ebenšpanger Ernest 10. 3. 1910 občina Pertoča jugoslovansko Pertoča trgovski pomočnik Gederovci 11 od rojstva samski/a NOVO MESTO Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina TREBNJE Steiner Bela 31. 1. 1903 Orehovica, srez Zlatar jugoslovansko Zabok, srez Krapina lekarnar Trebnje 28 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Zora, roj. Matersdorfer, jevrejske vere, hči Mirjana, roj. 21. 4. 1935, Karlovac Opomba: s konfesijo PTUJ MESTO Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan SONNENSCHEIN Hinko 20. 7 . 1884 Ptuj jugoslovansko Ptuj trgovec Rogozniška c. 4 od rojstva poročen/a Sonnenschein Elisabeta roj. Kraus 1. 11. 1895 Sisak jugoslovansko Ptuj soproga Rogozniška c. 4 od rojstva poročen/a Sonnenschein Frančiška 15. 3. 1924 Ptuj jugoslovansko Ptuj dijakinja Rogozniška c. 4 od rojstva nedoleten/a Sonnenschein Vera 4. 10. 1926 Ptuj jugoslovansko Ptuj dijakinja Rogozniška c. 4 od rojstva nedoleten/a SONNENSCHEIN Albert 8. 11. 1890 Ptuj jugoslovansko Varaždin trgovec Ormoška c. 1 od rojstva poročen/a Sonnenschein Erna 6. 2. 1902 Derventa jugoslovansko Varaždin soproga Ormoška c. 1 od rojstva poročen/a Sonnenschein Kurt 14. 6. 1929 Ptuj jugoslovansko Varaždin dijakinja Ormoška c. 1 od rojstva nedoleten/a Sonnenschein Egon Branko 24. 9. 1930 Ptuj jugoslovansko Varaždin dijak Ormoška c. 1 od rojstva nedoleten/a 156 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan SONNENSCHEIN Ignac 10. 7 . 1882 Ptuj jugoslovansko Varaždin trgovec Rogozniška c. 4 od rojstva poročen/a Sonnenschein Olga roj. Rochlitz 20. 5. 1892 Daruvar jugoslovansko Varaždin soproga Rogozniška c. 4 od rojstva poročen/a Sonnenschein Leopold 16. 3. 1914 Gradec jugoslovansko Varaždin trgovski pomočnik Spodnji Breg 27 od leta 1918 samski/a Opomba: mati Hermina, roj. Moor, rimskokatoliške vere, sedaj v Avstriji Sonnenschein Erik 5. 10. 1926 Ptuj jugoslovansko Varaždin dijak Rogozniška c. 4 od rojstva nedoleten/a RECHNITZER Bernard 11. 9. 1881 Ptuj jugoslovansko Ptuj trgovec Panonska ul. 12 od rojstva poročen/a Rechnitzer Melanija roj. Behrmann 11. 3. 1901 Zagreb jugoslovansko Ptuj soproga Panonska ul. 12 od rojstva poročen/a Rechnitzer Adolf 29. 6. 1926 Zagreb jugoslovansko Ptuj dijak Panonska ul. 12 od rojstva nedoleten/a Rechnitzer Čelota 6. 5. 1929 Zagreb jugoslovansko Ptuj dijakinja Panonska ul. 12 od rojstva nedoleten/a Rechnitzer Mavro 10. 1. 1880 Ptuj jugoslovansko Ptuj trgovec Panonska ul. 12 od rojstva samski/a STERN Leopold 1. 6. 1871 Rechnitz, Gradiščanska jugoslovansko Ptuj trgovec Vodnikova ul. 2 od leta 1886 poročen/a Stern Marija roj. Weiss 5. 5. 1882 Szombathely jugoslovansko Ptuj soproga Vodnikova ul. 2 od leta 1907 poročen/a NADASY Hinko 1. 9. 1898 Čakovec jugoslovansko Čakovec trgovec Vodnikova ul. 2 od rojstva poročen/a Nadasy Josipina 1. 6. 1908 Ptuj jugoslovansko Čakovec soproga Vodnikova ul. 2 od rojstva poročen/a Nadasy Peter 14. 6. 1934 Ptuj jugoslovansko Čakovec Vodnikova ul. 2 od rojstva nedoleten/a Moses Kornelija roj. Neuwirt 4. 12. 1851 Čakovec jugoslovansko Varaždin vdova po trgovcu Zgornji Breg 17 od rojstva vdova MARIČ Oskar 11. 2. 1877 Sv. Barbara, Haloze jugoslovansko Varaždin trgovec Zgornji Breg 17 od rojstva poročen/a Opomba: poprej Moses Marič Frančiška roj. Schreiber 13. 8. 1887 Martijanec jugoslovansko Varaždin soproga Zgornji Breg 17 od rojstva poročen/a Marič Edvard 27 . 12. 1905 Ptuj jugoslovansko Varaždin trgovec Zgornji Breg 17 od rojstva samski/a Marič Valter 22. 1. 1908 Ptuj jugoslovansko Varaždin trgovec Zgornji Breg 17 od rojstva samski/a 157 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan GERŠANOVIČ Salomon 5. 5. 1896 Odesa, Rusija rusko Odesa tipograf Slomšekova 1 od leta 1919 poročen/a Geršanovič Frančiška roj. Artenjak 9. 3. 1906 Milano rusko Odesa soproga Slomšekova 1 od leta 1915 poročen/a Opomba: izstopila iz rimskokatoliške cerkve, brez konfesije PTUJ Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina MAJŠPERK Mährischl Franc 13. 3. 1885 Brno češkoslovaško Brno tehnični vodja in pred- zastopnik t. Vunateks od 1. 9. 1928 Mährischl Sophie roj. Langer 1. 12. 1900 Brno češkoslovaško Brno žena od 1. 9. 1929 Mährischl August 12. 8. 1924 Brno češkoslovaško Brno sin, dijak od 1. 9. 1929 občina SREDIŠČE OB DRAVI Mitzky Geza 18. 10. 1882 Ludbreg jugoslovansko Središče ob Dravi trgovec Središče 192 od rojstva poročen/a Mitzky Regina roj. Lövy 5. 2. 1881 Središče ob Dravi jugoslovansko Središče ob Dravi žena trgovca Središče 192 od rojstva poročen/a Mitzky Zora 5. 2. 1911 Središče ob Dravi jugoslovansko Središče ob Dravi Središče 192 od rojstva samski/a Žena in nedoletni otroci: hči Geze in Regine Mitzky Mitzky Branko 17 . 12. 1909 Središče ob Dravi jugoslovansko Središče ob Dravi trgovec Središče 192 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: sin Mitja, roj. 5. 11. 1929, Ljubljana Mitzky Matilda roj. Moharič 18. 4. 1902 Gorica jugoslovansko Središče ob Dravi žena trgovca Središče 192 od rojstva poročen/a občina SV. MARJETA NIŽE PTUJA (GORIŠNICA) Bolaffio Evgen 22. 7 . 1888 Ljubljana jugoslovansko Ljubljana trgovec z vinom Moškanjci 81 od rojstva poročen/a Žena in nedoletni otroci: žena Amalija, roj. Pegan, roj. l. 1889, rimskokatoliške vere, sin Mario, roj. 7. 8. 1918, sin Renato, roj. 3. 3. 1926 158 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina SV. BARBARA V HALOZAH (CIRKULANE) Primožič Zlata roj. Stern 11. 3. 1891 Mali Bukovec jugoslovansko Sv. Barbara v Halozah, srez Ptuj posestnica in bivša trgovka Sv. Barbara v Halozah stalno poročen/a Žena in nedoletni otroci: nima nedoletnih otrok; rojena kot judinja Stern, vdova Blass, znova poročena Primožič Blass Milan 18. 3. 1914 Sv. Barbara v Halozah jugoslovansko Sv. Barbara v Halozah, srez Ptuj praktikant inžiner kemičnega oddel. Tivat Varaždin RADOVLJICA Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan občina BLED Grünwald Božena roj. Rudner 1. 6. 1889 Berlin češkoslovaško Bizenz Hradište zasebnica Rečica 97, Bled od 6. 6. 1935 ločen/a Opomba: judovske vere Jabobseu Dora 15. 5. 1876 Podgorec nemško Berlin zasebnica Rečica 97, Bled od 25. 8. 1936 vdova Žena in nedoletni otroci: žena Edith, roj. Offenheim, roj. 28. 5. 1890, judovske vere Bertnek Maks 28. 6. 1890 Frankfurt am Main nemško Frankfurt am Main pisatelj Rečica 120, Bled od 6. 7 . 1935 poročen/a Bertnek Edith Offenheim 28. 5. 1890 Berlin nemško Frankfurt am Main žena pisatelja Rečica 120, Bled od 6. 7 . 1935 poročen/a Landokni Pavla 5. 5. 1888 Neumark- Westpreussen nemško Berlin zasebnica Rečica 110, Bled od 24. 4. 1934 samski/a Opomba: judovske vere Piacknovo Elizabeth roj. Braun 12. 9. 1893 Hamburg nemško Berlin zasebnica Rečica 110, Bled od 8. 4. 1934 ločen/a Opomba: rimskokatoliške vere Steinitz Maria roj. Braun 14. 9. 1876 Jalle B. Hanover nemško Berlin zasebnica Rečica 110, Bled od 8. 4. 1934 vdova Opomba: rimskokatoliške vere 159 Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Rosenhain Walter-Herman 24. 5. 1916 Heidelberg nemško Heidelberg mehanik Grad 130, Bled od 6. 8. 1933 samski/a Opomba: judovske vere Rosenhain Herman-Beno 22. 8. 1919 Heidelberg nemško Heidelberg dijak Grad 130, Bled od 6. 8. 1933 samski/a Opomba: judovske vere Rosenhain Rudolf-Rafael 9. 2. 1915 Heidelberg nemško Heidelberg trgovec Grad 130, Bled od 25. 8. 1933 samski/a Opomba: judovske vere Rosenhain Emilie 17. 3. 1879 Böckinger nemško Heidelberg gospodinja Grad 130, Bled od 19. 8. 1933 poročen/a Opomba: judovske vere ŠMARJE PRI JELŠAH Priimek in ime Datum rojstva Kraj rojstva Državljanstvo Domovinskost Poklic Bivališče Od kdaj biva v naši državi Stan Občina ROGATEC Grünwald Josip 29. 8. 1877 Koprivnica, Hrvatska madžarsko Barč, Madžarska trgovski potnik Rogatec 37 od rojstva samski/a 160