■	o
:tN
■	o
Im ir-
itn
iro !©
90,6 95,1 95,9 100,3
Odmevna slovesnost Slomškove nedelje
S steklenimi izdelki v svet
Št. 76/Leto 66/Celje, 27. september 2011/Cena 1,10 EUR
OGLAŠUJTE V PRILOGI,
Slovenske I
Kdor zna, pač zna
BRASLOVCE - Sodišče ustavilo gradnjo na
Celjski gasilci spretno gasijo že 140 let in visok jubilej so zaznamovali tako, spornih parcelah kot se spodobi. Je pa tokratni curek malo premajhne moči, da bi odplaknil vse »tekoče in trde« posle, ki bodo pozdravili novo vlado.
ŠTORE - »Odkrita« desetletje stara izguba
LAŠKO - Brez dediščine nas ni
PO SLEDEH BRALCEV
Promocija megle
BUKVARNA NT
Spomini najboljšega nogometaša
2
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Vedno pripravljeni. Tudi v soboto!
Požarna bramba v Celju takoj za Metliko, Ljubljano in Laškim
CELJE - Vas je v soboto dopoldne med sprehodom po mestu ob Savinji zaskrbelo, kaj bi se zgodilo, če bi kje v bližini zagorelo? Povsem po nepotrebnem. Sama sem na to vprašanje dobila najprej očitajoč pogled, potem pa širok nasmeh s pojasnilom, da je na ogled le tretjina tistega, kar premorejo gasilci v Celju in Štorah. Drugi dve tretjini sta bili »v pripravljenosti« v domačih gasilskih domovih.
Prešernova ulica je v spodnjem delu razkrivala staro opremo in pripomočke, s katerimi so gasilci desetletja nazaj ljudem pomagali ob požarih in drugih nesrečah. Bolj kot si se pomikal proti Trgu celjskih knezov, modernejša so bila vozila in tehnika. Tudi čoln je bil med njimi, kar nenazadnje ne preseneča, saj so imeli gasilci v Celju z vodo doslej več kot veliko dela. Če spomnimo samo na največje poplave v letih 1954, 1990, 1998 ... In povsod polno gasilcev vseh starosti, vključno s pionirji in z veterani ... A kot da ni že Prešernova na enem mestu zbrala dovolj modrih uniform, so gasilci še na parkirišču za Spodnjim gradom pripravili prikaz svoje dejavnosti. Od reševanja ponesrečenca iz avtomobila do tega, kako ravnati, če pride doma do eksplozije vnetljivih snovi. Že dan prej, v petek popoldne, pa so člani vseh 14 prostovoljnih gasilskih društev celjske in štorske občine ter Poklicne gasilske enote Celje pripravili taktično vajo pri stavbi Ema.
Praznovanje visokega jubileja - 140-letnice gasilstva v Celju - so tako v Gasilski zvezi Celje zastavili v veliki meri delovno, za konec pa so si vendarle vzeli čas tudi zase. Da si stisnejo roke in se s plaketami, kar 120 so jih podelili v petek na Ljubečni in soboto na zaključni slovesnosti v Narodnem domu, zahvalijo za dosedanji trud. A so s prevzemom treh novih vozil Poklicne gasilske enote Celje hkrati že tudi pokazali, da bodo vedno pripravljeni tudi v prihodnje.
IVANA STAMEJČIČ, foto: SHERPA, GrupA
V taktični vaji pri stavbi Ema so sodelovali gasilci iz vseh 14 prostovoljnih gasilskih društev celjske in štorske občine ter člani Poklicne gasilske enote Celje.
Sprehod skozi čas - v 140 letih sta se gasilska oprema in tehnika močno spreminjali. In tudi brizgalna, ki Je bil bolj strumen ženski ali moški korak? V soboto popoldne so se predstavili oboji, a s tem vprašanjem je v soboto pritegnila veliko radovednežev, je bila svojčas vrhunec tehnike.	se ni nihče ubadal. Tako gasilkam kot gasilcem je z lic žarel ponos ob visokem jubileju.
1
fci
' /
M v
\\
In še zaključna slovesnost - spominske plakete so med drugim podelili tudi prijateljskim gasilskim zvezam iz Slovenskih goric, nemškega Grevenbroicha in Singna ter hrvaškega Varaždina.
TOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
		I?					0		
11	25	11	2	4	12	23	10	2	4
> Slavnostni gasilski zbor - okrepljen s častnimi gosti - pred tremi novimi vozili Poklicne gasilske enote Celje. - Št. 76 - 27. september 2011 -
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
3
Počastili so Ponkovljana
Slovesnost Slomškove nedelje pri cerkvi sv. Jožefa je vodil kardinal Rode, ki je tam začel kot kaplan
CELJE - »Hvaležno ugotavljamo, da smo pred človeško veličino, ki se redkokdaj pojavi v naši zgodovini in pred čudežem slovenske svetosti,« je na osrednji slovesnosti Slomškove nedelje v nagovoru med slovesno mašo povedal pridigar, kardinal dr. Franc Rode iz Vatikana. Slomškovo nedeljo so pripravili na prostem pri cerkvi sv. Jožefa nad Celjem, kamor je veliki Slovenec leta 1852 povabil lazariste, ki so tam ostali do danes.
Igralec Zvone Hribar v vlogi Antona Martina Slomška
Alojz Pirnat iz Celja: »Slomškova nedelja je tisti trenutek, ko se zavemo nje-
Alojz Pirnat
gove veličine in ogromnega dela, ki ga je opravil. Slovenci ga na splošno premalo poznamo. Če bo Mohorjeva družba hotela izdati vsa njegova dela, bo to obsegalo kar sto zvezkov.«
Ivanka Grobelšek iz Pe-trovč: »Slomšek mi osebno pomeni zelo veliko, tudi na Slomu, v njegovi rojstni hiši, sem že bila. Zelo si je prizadeval na različnih področjih, za slovenščino, a največ za mladino. Premalo smo ga cenili v preteklosti, premalo se je slišalo zanj.«
Rudi Čebule iz Vojnika: »Slomškova nedelja je vseslovenski praznik našega blaženega, ki nam je vzornik. Na Slomškovih nede-
Osrednja slovesnost Slomškove nedelje je bila v znamenju 160-letnice Mohorjeve družbe - danes s sedežem v Celju - ter bratovščine Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda, ki ju je ustanovil Anton Martin Slomšek. Z ustanovitvijo Mohorjeve je želel preprostemu ljudstvu približati knjige, kar mu je tudi uspelo. Slomšek je bil na evropskih tleh tudi začetnik ekumenizma, to je povezovanja različnih krščanskih cerkva. Kardinal Rode je zbranim vernikom v dolgem nagovoru podrobno opisal različna prizadevanja blaženega, še posebej splošne razmere v obdobju, ki ga je Slomšek za Slovence močno zaznamoval.
V soboto je bil na Ponikvi pri Grobelnem, v Slomškovem rojstnem kraju, deveti Slomškov dan, ki ga praznujejo kot praznik slovenskih učiteljev, vzgojiteljev, katehetov in staršev. Osrednja misel letošnjega Slomškovega dne, katerega glavni prireditelj je Društvo katoliških pedagogov, je bila Vzgoja in svetost. Letošnja Slomškova priznanja so podelili dr. Ivanu Rojni-ku, Stanislavu Pirnatu in Borisu Khamu.
ljah sva s soprogo bila že večkrat. Vzdušje je krasno, tudi v Vojniku smo že imeli slovesnost v počastitev Slomška z branjem škofovega pastirskega pisma. Zame je Slomšek narodni buditelj ter verski voditelj.«
Ilonka Kovač iz Celja: »Slomšek je bil velik škof, velik rodoljub, daljnoviden, ker je preselil sedež škofije v Maribor. Velik garač je bil, ponoči je pisal knjige v slovenskem jeziku, ko slovenskih učbenikov še ni bilo. Osebno ga čutim kot priprošnjika, vodnika, kot odličen vzgled. Slomškova nedelja pomeni še intenzivnejši spomin na vso njegovo veličino.«
Ivanka Grobelšek
Osrednjo slovesnost Slomškove nedelje na prostem, pri cerkvi sv. Jožefa nad Celjem, je z več škofi, apostolskim nuncijem ter s številnimi duhovniki vodil kardinal Rode iz Vatikana. V tej celjski župniji je bilo prvo Rodetovo kaplansko mesto, tam je bil prav tako župnijski upravitelj.
Slovesnost Slomškove nedelje v Celju so začeli z molitveno uro ter nato s slovesno mašo, ki jo je vodil kardinal Rode. Ta je začel kot lazarist svojo duhovniško pot prav v celjski župniji sv. Jožefa, kjer je bil tudi župnijski upravitelj. Kardinal je pod velikim Slomškovim portretom somaševal s številnimi duhovniki, večjim številom
škofov ter z apostolskim nuncijem, slovesnosti so se prav tako udeležili predstavniki pravoslavne cerkve ter Mohorjevih družb iz Celja in Celovca.
Pomembni verski dogodek je privabil številne vernike, še posebej iz različnih župnij celjske škofije, katere uradni glavni zavetnik je prav blaženi Anton Martin
Slomšek. Območje celjske škofije je z njim nasploh kar najtesneje povezano, saj je bil doma s Ponikve, šolal se je v Celju, novo mašo je imel v Olimju pri Podčetrtku, njegovo drugo delovno mesto je bilo v Novi Cerkvi pri Vojniku, v Celju je bil župnik in opat ...
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Dokapita... in dokapitu...
Rudi Čebulc
Ilonka Kovač
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
»No, ja; če me že žicate, naj bo to moj prispevek k vaši dokapitalizaciji v upanju, da ne bi dokapitulirali kot naša vlada!«
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Nanizanka, imenovana Alpos
Alpos. Kako dolgo še?
Mnogi so pričakovali, da bo petek prinesel kakšno odločitev o nadaljnji usodi šentjurskega Alposa, ki je v prisilni poravnavi. Vendar so člani nadzornega sveta upravo zadolžili, da do naslednje seje pripravi predlog ukrepov finančnega prestrukturiranja, predlog pa bodo nato predložili še skupščini Alposa.
Nadzorni svet Alposa je namreč že pred časom ugotovil, da je prejšnja uprava po potrjeni prisilni poravnavi bankam upnicam in Slovenski industriji jekla (Sij) posredovala nepopolne in netočne podatke o poslovanju in razmerah v hčerinskih družbah, zasledil pa je tudi številne druge nepravilnosti. Tako je nova uprava pod vodstvom Ljubomirja Osovnikarja ugotovila, da bi bila potrebna dodatna obsežna konverzija terjatev upnikov, poleg tega bi Alpos potreboval še dodatna likvidna sredstva. Kljub predvi-
denim ukrepom pa uprava ni zagotovila, da bi skupina Alpos v nadaljevanju lahko poslovala pozitivno in bila sposobna odplačati preostanek znižanih dolgov.
Zato sedaj v nadzornem svetu pričakujejo, da bo uprava pripravila poročilo o
ukrepih finančnega prestrukturiranja in realno ugotovila možnosti njegove izvedbe. Hkrati nadzorniki pričakujejo, da bo uprava pripravila in vložila odškodninske zahtevke proti odgovornim osebam v prejšnji upravi Alposa, ki jo je vodil Mirjan Bevc.
Pred vrati sklic izredne skupščine delničarjev?
Zaradi vsega dogajanja v tem šentjurskem podjetju mnogi napovedujejo sklic izredne skupščine delničarjev, torej bank upnic in Sija. Druge podrobnosti je praktično nemogoče izvedeti, saj odgovorni bolj kot ne molčijo. Zato pa je toliko več slišati med zaposlenimi v Šentjurju, ki dvomijo, da banke solastnice ne bi poznale pravih številk o poslovanju, prav tako pa večkrat dodajajo, da so novo upravo »nastavili« ravno upniki. Tudi zato je vse večkrat slišati, da bi menda banke Alpos raje videle v stečaju. Drugačni naj bi bili interesi Sija, veliko pa je slišati tudi o velenjskem Gorenju, kjer naj bi si prav tako prizadevali, vsaj začasno, za nadaljevanje proizvodnje. Seveda je slišati tudi govorice o prodaji posameznih delov skupine Alpos. Za šentjursko podjetje naj se zanimali nemški kupci, morebiti tudi ruski. Kot rečeno, uradnih informacij o dogajanju praktično ni, zato so takšne in drugačne govorice toliko bolj razumljive.
US
Foto: arhiv NT (StO)
SPODBUDNE ZGODBE
S steklenimi izdelki v svet
V	družinskem podjetju Steklarstvu Lukanc iz Grajske vasi v Braslovčah so že tri desetletja zapisani kreativni proizvodnji stekla. Začetnik steklarske dejavnosti Janko Lukanc je pred dobrim desetletjem svojemu sinu podal v roke ključe domače delavnice, rekoč: »Kar ti ostane v roki, veš, da si ustvaril, kar ti spolzi skozi prste, ti vzamejo drugi.« Že takrat je imel v mislih marsikdaj preveč pogoltno državo.
V	tistem trenutku je naslednik obrti Mitja Lukanc vedel, da je napočil trenutek, ko bo za delo treba poprijeti odgovorno, zato je še bolj kot prej začutil strast do uporabne umetnosti. Mitja ni bil tipičen najstnik, ki bi iskal svoje poslanstvo, si postavljal vedno nove cilje, temveč
je v duhu reka - jabolko ne pade daleč od drevesa - že kmalu vedel, kaj želi postati. Takratna Srednja steklarska šola Rogaška Slatina je bila logična izbira nadebudnega steklarja, da postane steklo-brusilec kristalnega stekla ter stekloslikar. Največji izziv so mu predstavljale proste ure po pouku, ko jo je mahnil v delavnico ustvarjat iz stekla. Šolsko delavnico je kmalu zamenjala domača. Ko se je zaposlil in prevzel domače podjetje, je bilo treba zaradi posebnosti tovrstnega poklica izdelati marsikatero orodje. Tako je z lastnimi idejami razvil in izdelal peč za taljenje stekla, brusilne stroje za obdelavo kristalnega stekla ter stroje za peskanje. Z orodjem je bilo treba, kot pravi, bogato srednješolsko znanje o votlem in krivem
Mitja Lukanc z motivom angela, izdelanega v tehniki peskanja in jedkanja stekla. V ospredju polizdelek steklenega umivalnika.
steklu, kot so kozarci, vaze in drugi izdelki iz dekorativnega programa, nadgraditi z obdelovanjem ravnega industrijskega stekla. »To so bili časi ogromno neprespanih noči,« se spominja zdaj 34-letni Lukanc. »Proces pa še vedno traja, kajti želja po ustvarjanju uporabnih umetniških izdelkov je nikoli zaključen krog,« še pravi.
Od ogledala do umivalnika
Tako ni čudno, da je pri njih mogoče najti mojstrovine, katerih drzne oblike sodijo med sodobne trende arhitekturnega steklarstva. Mnogi se tako navdušujejo nad peskanim in jedkanim steklom, ki sicer dajeta precej podoben videz obdelanega stekla, a vendar oba procesa ohranjata vsak svoj pečat v končnem izdelku, ogromno časa, potrpljenja in natančnosti terja od rimskega imperija dalje znani diamantni rez, pa taljenje stekla - fuzija, s katero stekleni plošči vlijemo posebno obliko. Vse več je kupcev, ki se odločajo za Lukančev stekleni umivalnik ter tuš kabine, pozornost pritegnejo tudi poslikave in krivljenje stekla, vitraž, vitrine in skulpture, pa dekorativni program in suho cvetje med steklom ter različne kuhinj ske obloge, v katere je mogoče ujeti različne grafične motive ali jih namesto ploščic na ogled in v uporabo postaviti kot enobarvne plošče. In da ne boste mislili, da so v teh letih ustvarjanja pozabili na nam tako ljuba
ogledala ... Nikakor, zatrjuje Lukanc. »Klasična, moderna z različnimi vzorci in ogledala s stilom do pred dveh stoletij nazaj,« našteva pestro bero ogledal. Pri Lukančevih kriza ni uničila novih idej. »S tehnologijo, z znanjem in s kreativnostjo kljubujemo kriznim časom. Le tako lahko kupcu ponudimo cenejši, a vendar kakovosten izdelek in ga kljub tanjši denarnici navdušimo za steklene izdelke.« Uporabniki se za njihove izdelke odločajo predvsem po priporočilu arhitektov. Ti zarišejo načrt za bivalni prostor, ki mu je treba vdahniti vsebino. Njihove izdelke si lahko privošči vsakdo, poudarja Lukanc. »Ravnamo se po žepu potrošnika. Če ima ta za svoje želje in potrebe na voljo dva tisoč evrov, bomo ustvarili za prav toliko denarja.« Podjetje s petimi zaposlenimi je lani za nakup strojne opreme zaprosilo za državno pomoč, na katero še vedno čaka. Država zaenkrat zaradi krize nima denarja za finančno spodbudo podjetij z vizijo, je žalostna realnost Lu-kančevega steklarstva. Kljub temu ne skrivajo želja, da bi prodrli na tuje trge, kjer bi se predstavili s prestižno izdelanimi steklenimi umivalniki, za katere je vse več povpraševanja. Poseben izziv pomeni tudi ustanovitev lastnega inštituta stekla in delavnic, s pomočjo katerih bi se ljudje spoznavali s tem večnim materialom za recikliranje.
MATEJA JAZBEC Foto: MJ
Trgom manjka odločnost
Finančni trgi so v tem tednu pridobivali vrednost, vendar se je ob tem še vedno čutila negotovost vlagateljev. Tako stanje je povsem upravičeno, saj se stvari glede dolžniške krize rešujejo zelo počasi in vsaj zaenkrat ni želenih rezultatov.
Delež slabih posojil španskih bank, ki so pomemben vzrok za zaskrbljenost finančnih trgov, se je julija povečal na skoraj sedem odstotkov vseh posojil, kar je največ v zadnjih 16 letih, je sporočila španska centralna banka. Grčija je v torek na kapitalskih trgih s prodajo trimesečnih zakladnih menic zbrala 1,625 milijarde evrov. Povprečna zahtevana donosnost je znašala 4,56 odstotka. S tem je grški finančni minister Evangelos Venizelos poskušal pomiriti špekulacije o skorajšnjem bankrotu. Meni, da bo Grčija že prihodnje leto v proračun pridelala tri milijarde evrov suficita. Napoved je po mnenju mnogih strokovnjakov pretirana: da se bo grško gospodarstvo letos skrčilo za 5,5, prihodnje leto pa za 2,5 odstotka. Lahko bi rekli, da je v skladu s pričakovanji v torek bonitetna hiša Standard&Poor's (S&P) znižala bonitetno oceno Italiji, saj je prepričana, da bo italijanska vlada težko uresničila načrtovani varčevalni program. S&P je bonitetno oceno znižala za eno stopnjo z A+/A-1+ na A/A-1, znižala pa je tudi njene negativne smernice. Pri tem so zapisali, da so napovedi za državo izjemno negativne ter da bo italijanska vlada zaradi nizke gospodarske rasti in šibke politične podpore težko uresničila načrtovani varčevalni program in uredila svoje finance. Italija tako sledi drugim državam evrskega območja, Španiji, Irski, Grčiji, Portugalski in Cipru, ki so jim bonitetne agencije letos že znižale oceno, prvič v zgodovini pa je S&P znižal tudi bonitetno oceno ZDA. Zadnja poteza agencije S&P bo zagotovo še poglobila negotovosti v Evropski uniji in območju skupne evropske valute.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 19.9. IN 23.9.2011
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	89,00	14,63		4,71
CETG	Cetis	23,02	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	5,80	172,80		■3,49
PILR	Pivovarna Laško	11,00	8,75		■8,33
JTKG	Juteks	15,00	1,46		0,00
ETOG	Etol	60,00	0,00		0,00
MDS znižal napovedi gospodarske rasti
Tudi mednarodni denarni sklad je v tem tednu občutno znižal napovedi gospodarske rasti evro območja. Bruto domači proizvod 17 držav z evrom se bo letos okrepil za 1,6 odstotka, potem ko je MDS še junija napovedal, da bo rast dosegla dva odstotka. Sloveniji je mednarodni denarni sklad znižal napoved z dveh na 1,9 odstotka. Prav tako svetovna trgovinska organizacija - WTO - v uradni napovedi pričakuje 6,5-odstotno rast obsega svetovne trgovine v letu 2011, kar pomeni krepko upočasnitev v primerjavi z lansko 14,5-odstotno rastjo. V tem tednu je populistični korak naredil ameriški predsednik Barac Obama z realizacijo predloga o dodatni obdavčitvi najbogatejših Američanov. Predlog zajema vse, ki na leto zaslužijo več kot milijon dolarjev. Ameriški milijonarji in milijarderji so do zdaj plačevali le 15-odstotni davek v primerjavi z navadnimi smrtniki, katerim država pobere 35 odstotkov dohodkov. Pozitiven podatek je v tem tednu prišel iz podjetniških krogov. Največji evropski proizvajalec avtomobilov Volkswagen namerava v inovacije in tehnološke projekte v prihodnjih petih letih investirati 62,4 milijarde evrov, predvsem v Nemčiji, so sporočili iz družbe, ki želi do leta 2018 postati največji proizvajalec jeklenih konjičkov na svetu.
| INDEKSI MED 19.9. IN 23.9.2011 |		
Indeks	Zadnji tečaj	%spr.
SBI20	594,43	-2,73
Evro izgublja vrednost v primerjavi z dolarjem
Učinek posredovanja švicarske centralne banke je obrodil sadove, saj se od ukrepa švicarski frank v razmerju do evra giblje stabilno. Povsem drugače se evro giblje v primerjavi z dolarjem, kjer počasi, a vztrajno izgublja vrednost. V sredo je dosegel 1,3670 dolarja za evro. Po močnejšem padcu pretekli teden se je v tem tednu rahlo okrepila vrednost nafte, ki se je v sredo gibala pri 86,7 dolarja za sod. Med surovinami je v tem tednu največ izgubil baker, ki je v sredo pristal pri 375 dolarjih, kar je 3,5 odstotka manj kot pretekli teden. V prihodnjih dneh se bodo delniški trgi gibali v odvisnosti od poročila FED-a in razpleta grškega vprašanja.
ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO / IZ NAŠIH KRAJEV
5
Podjetniški inkubator v Šentjurju je obeležil dve leti delovanja.
Dobrodošla pomoč v težkih začetkih
Podjetniški inkubator v Šentjurju je obeležil dve leti uspešnega delovanja
Ob tej priložnosti so pripravili dneve podjetništva. Predavanja na temo poslovanja s sosednjo Avstrijo in uporabe odpadkov kot virov so pritegnila precej zanimanja. Že od začetka je tako tudi s prostori podjetniškega inkubatorja, ki je tudi zdaj polno zaseden.
Občina Šentjur je v sode- centra v Šentjurju so takrat
okviru Mladinskega centra Šentjur.
Ena izmed
inkubatorskih
zgodb
Tomaž Koštomaj s svojim podjetjem Magnitom v inkubatorju gostuje pol leta. Pred tem se je štiri leta intenzivno ukvarjal z mladinskimi projekti, oglaševanjem in organizacijo prireditev. Svoj konjiček in dodatna znanja je uporabil za temelj poslovnega načrta, ki ga je treba predložiti za vključitev v inkubator. »Zame je bilo pomembno, da svoj posel preselim nekam, kjer ne bom imel hkrati tudi spalnice in bivalnega prostora. Tu so pogoji za delo zelo dobri. Na voljo imam vso potrebno opremo in to pod tako ugodnimi pogoji, kot jih ne bi imel nikjer drugje.«
Inkubatorji so vabljivi tudi na račun različnih razpisov, ki kot enega od pogojev zahtevajo stimulativno delovno okolje. Kot pravi Koštomaj, je ta pogoj brez dvoma iz-
Trenutno so v Podjetniški inkubator Šentjur vključena podjetja InterSplet, Optima park, Madeks, Marjetica Vo-deb, Magnitom, Tomaž Koštomaj, Jurij Cvikl in Arplan, Anže Rezar. Že v prvem letu delovanja so bile prostorske zmožnosti zasedene. Kot je povedal vodja projekta Jure Raztočnik, bo treba ob morebitni širitvi v prihodnje misliti poleg novih pisarn tudi na proizvodne in skladiščne prostore.
polnjen. »Tudi povezovanje med vključeni podjetniki je pomembno. V sproščenem vzdušju ob kavi se včasih rodijo izjemne ideje. Lahko pa bi še povečali kreativnost in po moje je še veliko prostora v mrežnem povezovanju podjetij znotraj inkubatorjev po Sloveniji.« Večina dejavnosti znotraj inkubatorja je storitvenih ali povezanih z internetnim poslovanjem. »V tem pogledu imamo srečo. Svetovni splet je bistveno razširil možnosti. Osebni stik je sicer še vedno pomemben, vendar lahko danes z minimalnimi sredstvi svojo poslovno idejo spraviš na svetovni trg.«
A kot pravi Koštomaj, ni vse rožnato. Po statistiki v
prvih petih letih propade 80 odstotkov novoustanovljenih podjetij. Zato je pomoč v tem času - prav tako dolgo lahko ostanejo v teh okvirih - še kako dobrodošla. Zdi se mu nespodbudno, da morajo novi podjetniki na subvencijo države v teh najbolj kritičnih začetkih čakati tako dolgo. »Še vedno je tako, da gre nekdo z znanjem in dobro idejo v tujino, kjer ima boljše pogoje dela. Ne vidim razloga, da ne bi razvijali svoje znamke in stali za besedami »narejeno v Sloveniji«. Država mora človeku ponuditi odgovor na vprašanje, zakaj ravno tu delati in ostati. Jaz odgovor še iščem.«
StO
Foto: SHERPA
lovanju z Rogaško Slatino enoti inkubatorja ustanovila s sredstvi regionalnih razvojnih programov. Za gradnjo
pridobili 255 tisoč evrov, celotna investicija pa je znašala približno 400 tisočakov. Obe enoti sta združeni v mrežno
neprofitno gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo Vrelec. V Šentjurju je trenutno šest polno opremljenih pisarn v obsegu 280 kvadratnih metrov v dveh etažah. V mansardi ima poleg konferenčne sobe prostore še mladinski podjetniški inkubator. Ta sicer deluje v
Eden od šestih mladih podjetnikov v šentjurskem inkubatorju je tudi Tomaž Koštomaj (desno). Roko mu je stisnil direktor občinske uprave Jože Palčnik, na sredini je vodja projekta Jure Raztočnik.
Sodišče ustavilo gradnjo na spornih parcelah
BRASLOVČE - Ustavno sodišče je ugodilo predlogu vlade o začasnem zadržanju izvajanja prostorskega reda Občine Braslovče v spornih delih, ki naj ne bi bili usklajeni z mnenji okoljskega in kmetijskega ministrstva. Upravna enota Žalec za sporne parcele tako ne sme več izdajati gradbenih dovoljenj, dokler ustavno sodišče ne bo odločilo, ali je prostorski red res nezakonit oziroma v neskladju z ustavo.
Občina Braslovče je na proračunom predvidenih ra-
predlog vlade odgovorila, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanega predpisa občini povzročilo nepopravljivo škodo, saj bi se ustavil razvoj, ker občina ne bi mogla izpeljati s
razpolaganje z lastnino. Na ustavnem sodišču pojasnjujejo, da bi v primeru izvrševanja protiustavnega predpisa nastale hujše posledice, kot bodo nastale zaradi začasnega
zadržanja izvajanja tega predpisa. Bo pa ustavno sodišče, kot obljublja, primer obravnavalo »absolutno prednostno«. Pri tem braslovški župan Branimir Strojanšek upa, da
država s svojo odločitvijo ne bo naredila še večje škode: »Lahko se namreč zgodi, da bi zahtevala odpravo tistega, kar je bilo po zdaj veljavnem prostorskem redu že zgrajeno.
Upam na racionalno odločitev ustavnega sodišča in da ne bo prišlo do kakšnih rigoroznih ukrepov.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
zvojnih programov in projektov. Hkrati zadržanje izvajanja prostorskega reda po besedah braslovške občine posega tudi v lastninsko pravico lastnikov zemljišč, saj omejuje njihovo
Spomnimo: Občina Braslovče naj bi v nasprotju z mnenjema ministrstev za okolje in kmetijstvo v zazidljive spremenila okoli 450 parcel oziroma več kot 120 hektarjev kmetijskih zemljišč. Na nepravilnosti v prostorskem redu, ki je bil sprejet v začetku leta 2008, so pred dvema letoma začeli opozarjati občani, saj niti kmetijsko niti okoljsko ministrstvo po sprejetju prostorskega reda nista opazila, da je v njem karkoli narobe. Nato je vlada marca letos ustavnemu sodišču poslala pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega reda. Sodišče se tedaj z njegovo vsebino še ni ukvarjalo, saj je napako odkrilo že pri objavi dokumenta, in sicer da prostorski red ni bil pravilno objavljen v uradnem listu in zato tudi ni začel veljati. Občina Braslovče je nato napako odpravila, vendar je vlada poleti še enkrat vložila zahtevo za ustavno presojo prostorskega akta s predlogom za začasno zadržanje njegovega izvrševanja do končne odločitve ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je začasno ustavilo gradnjo na spornih braslovških zemljiščih, ki naj bi jih občina nezakonito spremenila v stavbna. (simbolična fotografija)
6
iZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Toplota in elektrika iz odpadkov in blata
CELJE - Od lanskega septembra do konca letošnjega avgusta, kolikor časa Toplarna Celje redno obratuje, so v njej termično obdelali več kot 19 tisoč ton odpadkov in malo manj kot 2.400 ton blata iz centralne čistilne naprave. Pri tem so proizvedli in oddali v omrežje dobrih 6 tisoč MWh električne in 21.675 MWh toplotne energije. Proizvedena toplota zadostuje za ogrevanje do 1.400 gospodinjstev v vzhodnem delu Celja, medtem ko v toplarni proizvedena električna energija zadošča za malo manjše število gospodinjstev.
V Toplarni Celje, ki je edina naložba v termično obdelavo komunalnih odpadkov v Sloveniji v zadnjem letu, bodo jutri, v sredo, z Regionalnim cen-
V toplarni namenjajo veliko pozornost skrbi za okolje. Doslej še nikoli niso bile presežene dopustne mejne vrednosti izpustov. Še več, tehnologija oziroma naprave in postopki čiščenja dimnih plinov, ki jih uporabljajo, omogočajo doseganje vrednosti izpustov, ki so nekajkrat nižje od dopustnih.
trom za ravnanje z odpadki Celje (RCERO) v Bukovžlaku odprli svoja vrata obiskovalcem. Oglede petih tovrstnih slovenskih regijskih centrov, ki so bili zgrajeni s pomočjo evropskega denarja, pripravljajo v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Toplarna predstavlja zadnjo fazo obdelave odpadkov in blata iz centralne čistilne naprave. Ima sodobno tehnologijo in ne gre za sežigalnico, kot smo jih poznali včasih. S postopki termične obdelave natančno določenih vrst nenevarnih odpadkov se njihov volumen zmanjša in zasedajo do 65 odstotkov prostora manj na odlagališču. Poleg tega s postopki termične obdelave pridobivajo tudi uporabno energijo; tako se celjski odpadki in blato uporabljajo za soproizvodnjo toplote in električne energije. Spomnimo, da je bilo uradno odprtje
toplarne septembra 2008, poskusno je obratovala do konca avgusta 2010, ko je bilo zanjo izdano pravnomočno uporabno dovoljenje za obratovanje. S toplarno upravlja Energetika Celje, ki ima koncesijo za sežiganje komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije.
Po termični obdelavi odpadkov iz RCERO in blata iz celjske centralne čistilne naprave nastanejo v Toplarni Celje pri čiščenju dimnih plinov tudi nevarni odpadki. Te prevzema podjetje Saubermacher in jih izvozi v tujino, saj v Sloveniji ni možnosti odlaganja nevarnih odpadkov. Letno nastane teh odpadkov od 630 do 700 ton. Pepel in žlindra, ki prav tako nastajata pri termični obdelavi, veljata za nenevaren odpadek in ju odlagajo na odlagališču preostanka odpadkov v Bukovžlaku. IS, foto: GrupA
Praznik kruha
CELJE - V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije je Mercator pripravil malo potujočo razstavo o razvoju pekovske obrti na Slovenskem in o šestih desetletjih Pekarne Grosuplje. Razstava je dva dni gostovala v celjskem centru.
- V petek so za več kot 150
otrok iz bližnjega vrtca pripravili prestavo Peka Matevža, ki je otrokom pripovedoval o kruhu, prestah, učil pa jih je tudi izdelovanja ptičkov iz testa. Soboto so ob razstavi namenili predvsem prikazom izdelave različnih vrst kruha in izdelkov iz testa, s poudarkom na slovenskih tradicionalnih ptičkih.
Začetki peke kruha za prodajo in s tem pekovske obrti na območju Slovenije segajo v srednji vek, po zadnjih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije pa danes v pekarski panogi v Sloveniji posluje 238 pekarn z več kot 3.60o zaposlenimi. Najstarejši zapis o opravljanju pekovske obrti na območju Slovenije izvira iz Pirana s konca 13. stoletja, v Ljubljani so prve prodajalne ali stojnice za kruh omenjene leta 1300, prvi ljubljanski pek pa v letu 1328.
BS
Ob koncu projekta, ki prinaša Bistrici ob Sotli knjigo, zgoščenko, film in tematsko pot, so pripravili zaključno prireditev.
Knjiga ter še marsikaj
BISTRICA OB SOTLI - V tem tednu bo izšla knjiga o tej občini z naslovom Bistrica ob Sotli - Med biseri dediščine, ki je del petnajst mesecev trajajočega projekta, med katerim so o tej občini še posneli film in zgoščenko z ljudsko glasbo. Prav tako so zasnovali novo tematsko pešpot.
Projekt Bistrica kot biser drugimi ter s posamezniki. V
izvaja občina s pomočjo sredstev iz Evropskega sklada za razvoj podeželja - program Leader - ter v sodelovanju z mladinskim društvom in
knjigi s 160 stranmi so različni avtorji predstavili občino, njeno bogato dediščino, legende ter celo recepte. Na zgoščenki z ljudsko glasbo, ki bo prilože-
na knjigi, se je predstavilo več bistriških izvajalcev, Krešimir Špoljar pa je za četrturni film o bistriški dediščini zbral različne posnetke. Novo tematsko pešpot po občini so zaznamovali na temo kužnih znamenj, ki so bila v teh krajih pogosta. Knjigo bodo prejela vsa gospodinjstva v občini.
BJ
Končno sanacija plazu!
ZIDANI MOST - Po več kot letu čakanja se sanacija plazu Majland vendarle začenja. Občina Laško je namreč hiši, ki sta bili v plazu poškodovani in ju je treba podreti, kupila. Tako za začetek sanacije plazu ni več ovir.
Lansko septembrsko ne- milijona evrov. Plaz bo sani-
urje je od sveta odrezalo 66 krajanov Majlanda. Čeprav so sanacijo plazu obljubljali že v začetku leta, se začenja šele zdaj. Stala bo okoli 1,2
ralo podjetje Slovenske železnice s svojima podjetjema Slovenske železnice - Infrastruktura in z Železniškim gradbenim podjetjem. Poleg
sanacije plazu bodo poskrbeli še za ureditev vodovoda, kanalizacije in ceste. Poglobili bodo tudi podvoz pod železniško progo. Še preden je podvoz zasul plaz, namreč na Majland reševalno vozilo ni moglo pripeljati, saj je bil podvoz prenizek.
ŠK
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
7
»Odkrita« desetletje stara izguba
Minus vrtca krili iz šolskega poslovanja - Kreativno računovodstvo tudi v šolskih ustanovah?!
Osnovna šola Štore bi bila zagotovo bogatejša za več didaktičnega materiala, če ne bi izgube, ki je v vrtcu nastajala do vključno leta 2009, krili iz šolskega poslovanja in s prihodki, ustvarjenimi na trgu.
Čakanje na državo
REČICA OB SAVINJI - Podobo kraja in občine že dlje časa kazi propadajoči objekt tik ob cesti proti Logarski dolini, na katerega nas opozarjajo tudi bralci.
Med domačini je znana objekt tisti trenutek podrl,«
želja lastnika propadajočega objekta, ki bi rad na kmetijskih zemljiščih gradil objekte, ki jih potrebuje za svoje nadaljnje načrte. »Če bi spremenili namembnosti zemljišč, torej iz kmetij ske-ga v zazidalno zemljišče, bi
je povedal lastnik, ki ima kar nekaj pripomb glede načina in odločanja o spremembah namembnosti, hkrati pa se zaveda, da do sprememb verjetno ne bo prišlo.
Kot je povedal župan Vinko Jeraj o tej rečiški »veduti«, v
Fotografijo propadajočega objekta je poslal naš bralec Jože Jurc.
občini vedo, da imajo v skladu z zakonodajo možnost, da bi kozolec odstranili, stroške pa naložili lastniku. »Glede na pogovore in načrte ter tudi s privoljenjem lastnika pa bomo na tako imenovanem Reneku gradili krožišče. Gradnja je bila z državnim proračunom predvidena že lani, tudi letos, zdaj pa so del potrebnega denarja premaknili v prihodnje leto. Nazadnje smo se dogovorili, da bo država letos poskušala pridobiti projektno dokumentacijo in poskrbela za odkup zemljišč, gradnja pa bi se začela prihodnje leto.«
V sklopu krožišča bodo uredili pešpot in kolesarsko stezo do središča občine, torej do dober kilometer od glavne ceste oddaljenega kraja Rečica ob Savinji. »Glede na razmere, ki vladajo v državi, kljub optimističnim obljubam in zagotovilom o uresničevanju teh načrtov nisem povsem prepričan,« je še omenil reči-ški župan.
US
ŠTORE - »Ne bo šlo čez noč, kar nekaj let bo še trajalo, da bo izguba Javnega zavoda Osnovna šola Štore v celoti odpravljena,« se strinjata ravnatelj Franjo Rumpf in župan Miran Jurkošek. A zgodba o 12 let stari izgubi javnega zavoda zdaj končno vsaj dobiva epilog, z njo pa so v celoti seznanjeni tudi občinski svetniki.
Ti so se namreč s tem, da imajo v javnem zavodu »stare grehe«, povsem nedvoumno prvič seznanili maja. Pisne obrazložitve, ki jo je nanje naslovil ravnatelj Franjo Rumpf, niso želeli obravnavati, saj so pričakovali dodatna pojasnila in jih pretekli teden tudi dočakali. Od kod malo več kot 19 tisoč evrov izgube na začetku leta 2000, v javnem zavodu ne znajo pojasniti. Ta iz poslovne dokumentacije ni razvidna, računovodstvo jim je v tem času vodil zunanji servis, z letom 2000 pa se je zamenjalo tudi vodstvo šole. »Izguba je potem sicer še vedno nastajala v vrtcu, krili pa smo jo iz šolskega proračuna in delno tudi s prihodki, ustvarjenimi na trgu,« je poslovanje naslednjih let pojasnjeval ravnatelj Rumpf in dodal, da je bil minus v vrtcu posledica prenizke ekonomske cene. »To je ne da bi upoštevala pravilnik določala takratna direktorica občinske uprave
Irena Ocvirk, pri čemer ni upoštevala vseh stroškov, ekonomska cena pa je bila vse do leta 2003 tudi enotna za vse starostne skupine.«
Rumpf je še povedal, da so z opozorili, da je ekonomska cena vrtca prenizka, pri občini kot ustanoviteljici vselej naleteli na gluha ušesa in da so se razmere v zavodu nekoliko popravile šele leta 2006, ko so predlog ekonomske cene prvič pripravili sami.
O izgubi nič niti leta 2006
Ker se je takrat v Štorah zamenjala občinska oblast, bi lahko pričakovali, da se bodo lotili tudi odpravljanja oziroma pokrivanja izgube
Poslovanje zavoda kot celote je bilo potem sicer ves čas pozitivno - s tem, da je vrtec do vključno leta 2009 ustvarjal izgubo, krili pa so jo iz šolskega dela in s prihodki, ustvarjenimi na trgu. Na vprašanja, zakaj vendarle v zavodu niso bolj glasno opozorili na izgubo, ki jo imajo iz preteklosti, je ravnatelj Rumpf odgovoril: »Takrat je bilo v ospredju veliko drugih stvari, na primer razna poroštva občine. Mi smo vsako leto občini poslali zaključni račun, da bi bili bolj glasni, pa ... Preprosto nismo videli luči na koncu tunela.« Da so zaključne račune javnega zavoda redno prejemali, je potrdil tudi žu-
Pisno obrazložitev izgube zavoda iz preteklosti je ravnatelj Rumpf priložil šele zaključnemu računu zavoda za leto 2010 in zdaj so si v Štorah po dvanajstih letih končno nalili čistega vina. A kaj več kot to, še ne. Občinski svetniki so se namreč le seznanili s pojasnili ter podprli odločitev, da v javnem zavodu - tako kot je nastajala - postopoma tudi odpravljajo izgubo. »A to bo mogoče le, če ekonomske cena, ki jo občinski svetniki priznavajo vrtcu, spet ne bo zaostajala za dejansko izračunano,« je še opozoril ravnatelj Rumpf.
zavoda iz preteklosti. »Ugotovili smo, da bi bil enkraten dvig ekonomske cene za več kot 20 odstotkov prehud udarec za starše, zato smo se dogovorili za postopne podražitve,« je dogovore izpred petih let svetnikom pojasnil župan Jurkošek.
pan Jurkošek: »Ves ta čas je bilo tekoče poslovanje zavoda kot celote pozitivno, na izgubo iz preteklosti pa tudi ob >primopredaji< poslov na občini po volitvah 2006 ni nihče opozoril.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Obnova stopnic proti gradu
Za boljo obveščenost
MOZIRJE - Mnogi, ki se vozijo po mozirski obvoznici, se sprašujejo, čemu služijo modri, recimo temu drogovi, ki so postavljeni v bližini vseh izvoznih cest z obvoznice.
V občini namreč postavljajo usmerjevalno signalizacijo, za kar so v skladu z veljavno zakonodajo izdelali potreben elaborat. V njem je točno predpisano, kateri znaki bodo pritrjeni, hkrati pa tudi njihova velikost, barva, oblika ... O projektu so začeli razmišljati že pred štirimi leti, saj so imeli podobno kot v drugih občinah kar nekaj težav s postavljanjem takšnih in drugačnih tabel. Projekt bodo nadgradili še s postavitvijo ustreznih tabel znotraj naselja. Modra barva je skladna s celostno podobo občine, sicer pa so se postavljanja tabel v Mozirju lotili z vso odgovornostjo. Večkrat je že bilo slišati, da po različnih slovenskih krajih table, narejene bolj po domače, pomenijo pravo okoljsko onesnaževanje.	US
LAŠKO - Prejšnji teden so začeli obnavljati stopnice na poti na grad Tabor. Projekt v več kot 70 odstotkih sofinancira Evropska unija. Vrednost naložbe je sicer 115 tisoč evrov.
Stopnice so trenutno v zelo slabem stanju in so že nevarne za obiskovalce. Tudi zato so se na občini odločili za obnovo, ki so jo vključili v projekt obnove starega mestnega jedra. Pot na grad naj bi bila obnovljena in s tem tudi bolj varna v štirih mesecih.
ŠK
Foto: SHERPA
Drogovi za usmerjevalno signalizacijo že stojijo.
Stopnice naj bi po obnovi izgledale kot nekaj spodnjih, ki so jih obnovili že pred časom.
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Od masti do papirja
V Galeriji sodobne umetnosti Celje na ogled razstava Kiparstvo danes - kipi, figure in telesa
Kiparstvo danes - kipi, figure in telesa je naslov razstave, ki je od četrtka na ogled v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Razstava je drugi del pregledne študije kiparske dejavnosti v Sloveniji, ki se je v Celju začela lani in bo trajala vse do leta 2013.
Tokratna razstava je ena tistih, ki jih je res treba videti. Že preboj v galerijo je med množico kipov, narejenih iz jute, težaven. Sledi vpogled v krhke papirnate skulpture, kipe iz pobarvane terakote, kipe, ki ste vi sami, če vstopite v prostor kamere obscure, nenazadnje do oživljenega kipa, ki se z vami celo pogovarja ...
Figura telesa je bila vselej ena od prvin kiparstva, a se v sodobni umetnosti močno spreminja. Eden od štirih kustosov razstave Jiri Kočica pravi, da danes, potem ko je bila v umetniškem ustvarjanju dolgo potisnjena vstran, spet pridobiva na veljavi in veliko pove. »Vsi imamo prazgodovinsko izkušnjo svojega telesa - kako se orientiramo v prostoru, kakšna je izkušnja dotika, kako telo samo razmišlja. Figura lahko na nek način zelo globoko poveže našo sodobno izkušnjo, ki je miselna, tehnična, informacijska, nesnovna, pa nas hkrati povezuje z našo vrojeno DNK izkušnjo.«
Natlačenost galerije s takšnimi in drugačnimi kipi, figurami, telesi . odpira vprašanje, ali je kip še tista umetnina, ki sodi v javen prostor, na odprto bolj kot v galerijo. Kočica pravi, da je to sicer res, da pa je bil že od renesanse naprej kup kipov narejen za zasebne prostore. »Na tej razstavi so kipi, ki so narejeni iz materialov, ki v zunanjem javnem prostoru sploh ne bi mogli biti. Še vedno so v javnem prostoru, a
ta je galerija. Imamo kip, ki je narejen iz svinjske masti, v njem so hladilne cevi, ki maso sploh ohranjajo skupaj. Imamo drobcene kipe iz terakote, ki so pobarvani z barvicami, ki bi jih dež raztopil, pa kipe, ki so narejeni iz papirja in bi jih vsak dež uničil. Takšni kipi sodijo zgolj v zaprte prostore, v galerije, torej.«
Svoje kipe razstavlja 21 avtorjev, a že bežen pogled na imena pove, da mnogo uglednih imen slovenske kiparske figuralike manjka. »Tudi jaz jih pogrešam. Zgodilo se je, da nekateri niso mogli, in to, da smo se morali odločati po prostoru, ki ga je bistveno premalo. Galerija bi morala biti vsaj nekajkrat večja. Tudi sam zelo pogrešam nekaj kiparjev, ki so izjemni in mi je zelo žal, da jih na tej razstavi ni,« pravi Kočica.
Ob tem je pomembno zapisati, da pri razstavi Kiparstvo danes - kipi, figure in telesa ne gre za pregledno razstavo, za nekak dokument stanja v kiparstvu v državi danes. »Za to je zadolžena ljubljanska Moderna galerija. Štirje kustosi te razstave pa smo skušali izpostaviti določene vidike figuralnega kiparstva, ki so sočasni s svetom ali so tudi unikatni v našem prostoru. Izbirali smo v tem smislu in iskali tudi različne koncepte, delo v različnih materialih in podobno,« pojasnjuje Kočica.
Če je lanski projekt z deli dvaintridesetih umetnikov predstavil sodobno kiparstvo v najrazličnejših medijih in oblikah, se letošnji osredotoča na vprašanja figuralike. Z deli enaindvajsetih umetnikov je galerijski prostor spremenjen v prostor, ki ga naseljuje množica kipov, figur in teles. Vsekakor razstava, ki daje pojmu kiparstva, kot je v naši podza-
Že vhod v galerijo je naselila množica kipov iz jute in ga spremenila v pravi labirint, ki zahteva od obiskovalca kar nekaj spretnosti, da se prebije v druge prostore.
Posebna atrakcija so nekakšni video kipi, na katerih akcijo udeležencev (napihovanje balona, žoganje, dviganje z dvigalko) spremlja ustrezen zvok in tudi odziv ohišja.
vesti, drugačen pomen in druge razsežnosti.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Razstavljajo Mirko Bratuša, Polona Demšar, Boštjan Drinovec, Jiri Kočica, Anja Kranjc, Gregor Kregar, Boštjan Novak, Nika Oblak & Primož Novak, Katja Oblak, Žiga Okorn, Zoran Srdic Janežič, Lujo Vodopivec, Katja Bogataj, Polona Černe, Pavel Ekrias, Neža Jurman, Ana Kerin, Miha Makovec, Barbara Pintar in Lan Seušek.
Na ogled so tako klasični kipi ...
. kot, na primer, kip izdelan iz svinjske masti. Št. 76 - 27. september 2011 -
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
■	■ ■ V V ■	■
Brez dediščine nas ni
V Laškem slavnostno odprli slovenski del prireditev dnevov evropske kulturne dediščine
Na gradu Tabor v Laškem so v soboto slavnostno odprli slovenski del letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki bodo v naši domovini do 1. oktobra prinesli več kot 120 dogodkov. Slogan letošnjih dnevov evropske kulturne dediščine je Dediščinske skupnosti in prosto-voljstvo in prav temu, da ob vseh strokovnih ustanovah, ki skrbijo za narodovo kulturno dediščino, brez prostovolj-stva ne gre, so prijazne misli in številne dogodke namenili ob letošnji prireditvi.
Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) segajo v leto 1984, ko so v Franciji omogočili širši javnosti ogled težje dostopnih kulturnih spomenikov. Leto kasneje so to pobudo sprejele tudi druge evropske države. Pod okriljem Sveta Evrope in ob podpori Evropske komisije je pobuda leta 1991 prerasla v Dneve evropske kulturne dediščine. Danes je v projekt vključenih 49 držav, skoraj 6 tisoč mest in 30 tisoč kulturnih spomenikov.
Za Laščane je bila posebna čast, da so slovenski del DEKD odprli prav na njihovem vzorno obnovljenem gradu Tabor in v občini, kjer si kulturnega utripa in ohranjanja tako materialne kot duhovne dediščine brez prostovoljcev, ki delujejo v 20 kulturnih društvih, še zamisliti ne morejo.
Generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Jelka Pir-kovič je potrdila, da je namen DEKD širjenje ideje in zavesti o pomenu ohranjanja dediščine. »Želimo si čem več dogodkov, ki jih pripravijo ljudje, prostovoljci. Le tako lahko širši javnosti predstavljamo tako materialno kot živo dediščino ter ljudi, ki skrbijo za to. Brez prostovoljstva tu ne gre. Prostovoljci živijo z dediščino, jo ohranjajo in razvijajo, po drugi strani pa sodelujejo z javno službo, ki je nekakšna vest ali kritika stroke.«
Damjana Pečnik, direktorica direktorata za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo, je prostovoljce imenovala kar za sončke, brez katerih bi vsaj materialna dedišči-
Slavnostno odprtje dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji so v Laškem zaokrožili Vaška godba na pihala z Vrha nad Laškim in citrarka Janja Brlec.
Na Celjskem je prireditev v okviru DEKD izredno veliko. V Celju so na Starem gradu v soboto pripravili predstavitev žive zgodovine in delavnico kaligrafije, v muzeju novejše zgodovine pa nedeljski mozaik z oživitvijo ulice obrti, sledijo bodo še muzejske učne ure, posvečene fotografiji in mojstru Pelikanu. V državnem zboru je MNZ postavil tudi razstavo o Pelikanu. Danes bo še vodenje po cerkvi sv. Daniela, kjer bodo predstavili upodobitve Marije v kapeli Žalostne Matere božje, na ekološki kmetiji Terezija v Ločah ob Šmartinskem jezeru pa lahko še vidite razstavo meščanskih oblačil iz obdobja med obema vojnama in način obnove tipične slovenske kmetije. Bogat program so pripravili v občini Laško, kjer se predvsem spominjajo pionirja slovenske umetnostne zgodovine Avguština Stegenška, rojaka iz Tevč, o katerem bo več govora v četrtek. Laščani so pripravili še 2. srečanje vaških godb na Vrhu nad Laškim, danes bo še predavanje o stavbni dediščini podeželja na območju občine, jutri odprtje razstave Od zrna do kruha v Thermani in v petek odprtje razstave Maleš in jaz. Vrstijo se dnevi odprtih vrat, v Lipju pri Velenju na Grilovi in v Zavodnjah na Kavčnikovi domačiji, v Mozirju v muzeju, v šempetrski Rimski nekropoli, v šentjurski Ipavčevi hiši in še kje. Med obilico dogodkov izpostavimo še domoznanski večer o svečarjenju v Mozirju, kije bil včeraj, pa razstavo o Marijini romarski poti na gradu Podsreda, festival lepopisja v Žički kartuziji ...
na izginjala še hitreje. »Stroka vodi prenove, brez ljudi pa ne morejo biti uspešne, tudi prenovljena dediščina brez ljudi ne pomeni nič. Vse je povezano in ponosni smo, da se evropsko leto prostovoljstva in Dnevi evropske kulturne dediščine dopolnjujejo in tako dajejo vse priznanje ljudem, ki od nekdaj s prostovoljnim delom pomembno prispevajo k identiteti naroda. O odnosu do ohranjanja dediščine pravi, da je odvisen od ljudi. Vsi se trudimo, da bi ljudi osveščali, saj je to tudi generator turističnega in gospodarskega razvoja. Pozitivni koraki so, imamo pa še veliko dela, da bomo znali ceniti in živeti z dediščino.
Veliko je odvisno od posameznikov, so pa tudi ljudje, ki jim to ne pomeni nič drugega kot kapitalski izziv.«
Še bolj kritičen je bil dr. Matej Klemenčič, ki je predsednik Slovenskega umetnostno zgodovinskega društva in ki je opozoril, da so nekateri posegi v stara mestna jedra in vaške trge zgolj v službi kapitala in že kar na »kriminalen« način ogrožajo slovensko materialno kulturno dediščino. Stanje varovanja le-te je na eni najnižjih točk v zgodovini Slovenije, je opozoril. »Obstaja vrsta posameznikov, civilnih iniciativ, prostovoljcev in društev, ki vedo, kako je treba skrbeti in oživljati kulturno dediščino.
V celoti gledano pa ta skrb ni dovolj izražena. Pri mnogih finančnih transakcijah, ki so vključevale tudi kakšen spomeniški objekt, ni bilo vse, kot bi moralo biti. Četudi zakon zdaj dopušča tudi rušenja, je to uničenje nekega spomenika, torej kriminalno dejanje. Stanje zavesti še nikoli ni bilo tako nizko. Poglejmo po vaseh, manjših krajih in tudi po večjih mestih. V tistem trenutku, ko bom videl, kot vidim v Avstriji ali Angliji obnovljene stare domačije, bom mislil drugače. Pri nas vidim ob propadajočih dediščinskih biserih zgrajene nekakšne tipske objekte.«
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Življenjski teater
»Prijateljice so uničevalke naše sreče. Otroci so onesnaževalci okolja. Moški so podobni mačkom ...« To je le nekaj trditev, ki jih izreče Barbara Vidovič v monokomediji Oh, teater. Tudi če se z njimi ne strinjate, vas bo argumentacija vsake od njih gotovo zabavala.
Barbara Vidovič je na odru Malega Uniona odlična odigrala štiri ženske like, ki jih je zasnovala v svojem besedilu.
Vsaj občinstvo na premieri je enourno predstavo, za katero je besedilo napisala gledališka igralka sama, re-žiral pa jo je Michael Green Alujevič, navdušeno sprejelo. Ker nam smeha manjka na vsakem koraku, so take predstave še kako dobrodošle. Pa čeprav gre za zelo resne teme, kot so odnosi med
spoloma, otroci, služba, v katerih se lahko vsak najde, je pogled štirih ženskih likov v odlični interpretaciji Vidovi-čeve nanje nadvse humoren. In to tako, da so se smejali tudi moški v občinstvu, čeprav jim je bila namenjena marsikatera pikra ...
TC
Foto: SHERPA
Spomini najboljšega nogometaša
Tu in tam preberem tudi kakšno leposlovno knjigo, toda mislim, da je prav, da na tej strani orišem knjigo z »mojega« področja. Saj je tudi ta leposlovna, pa vendar je v njej toliko podatkov, da ni podobna klasični avtobiografiji. Brane Oblak je bil leta 2003 izbran za najboljšega slovenskega nogometaša zadnjih 50 let. V večini držav po svetu ti ta titula prinaša še naziv naj -boljšega športnika v državi, ampak pri nas ni tako.
Oblak ima izjemen spomin in zato mu je bilo všeč, ko je pisec Ivo Gajič navajal spomine s prvoligaških tekem takratne jugoslovanske lige. Osem sezon pri ljubljanski Olimpiji, potem pa prestop v splitski Hajduk, s katerim je postal jugoslovanski prvak. Vmes je počasi postajal stalni član jugoslovanske reprezentance, s katero je leta 1974 zaigral na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Tam je bil izbran v idealno postavo »mundiala«, kot peti najboljši. Podrobno pa Oblak opisuje tudi južnoameriško turnejo, na kateri je bil tudi njegov soigralec iz ljubljanske Olimpije Danilo Popivoda: »V našem hotelu so imeli akvarij z aligatorji. Kot majhni otroci smo jih ves čas dražili, suvali, jih dvigali za repe, tako da so švigali po vodi sem ter tja in jo penili. Enega sem potegnil za rep in ga dvignil nad gladino. Nenadoma je šavsnil poti moji roki, ustrašil sem se ga in ga spustil. A namesto, da bi padel nazaj v akvarij, je pristal na tleh in jo ubral proti Popi-vodi. Pojma nisem imel, da so lahko tako hitri. Pop je najprej povsem otrpnil, potem pa jo je ucvrl proti dvigalu.«
Prvo lovoriko je osvojil s Hajdukom, ko je bil pokalni prvak Jugoslavije. Pravi, da ni potrebno posebej razlagati, kako so igralce dočakali v Splitu. Toda tudi če bi želel, bi bilo to nemogoče opisati. Nato je Hajduk leta 1974 postal še
državni prvak. »Že na letališču nas je pričakala več kot desetti-sočglava množica. Navdušeni navijači so zasedli tudi pristajalno stezo, tako da so morali gasilci uporabiti curke vode, da je lahko letalo sploh pristalo.«
Pot ga je vodila v Nemčijo, kjer so ga izjemno cenili. Igral je za Schalke, nato ga je v Bayern povabil Franz Beckenbauer. Izjemni igralski karieri je sledila povsem spodobna trenerska. Bil je tudi selektor slovenske reprezentance, še prej trener velenjskega Rudarja. »Vsaj v začetku je bilo velenjsko obdobje eno lepših. Sekretar Begič, deklica za vse, je svoje delo opravljal izjemno dobro, tako da sem se sam lahko resnično posvetil le nogometu. V moje delo se ni vmešaval nihče, imel sem povsem proste roke, tako je najlepše delati ...« našteva Oblak, ki je dvakrat z Velenjčani osvojil tretje mesto in doda: »Nekje na polovici druge sezone se je zamenjala uprava, ki pa ni imela nobenih pravih ambicij več. Novi predsednik, ki so ga bolj kot nogomet privlačili konji, v svoji vlogi ni ravno užival.« Mislil je na Zdenka Laha.
Priznava, da je bil brez dlake na jeziku že kot mladostnik, da je dostikrat kaj ušpičil, toda nikogar prizadel. O osebnem življenju ni želel zapisati nič. Omenja sina Robija, ki je igral nogomet, in hčerki Anjo ter Nino, ki jo je dobil malce pred abrahamom. V zadnjem delu knjige so zbrane vse njegove tekme v 1. jugoslovanski ligi (z enajstericami Olimpije in Hajduka, pa tudi njihovih nasprotnikov), zato jo še posebej priporočam jugonostalgikom, obenem pa tudi vsem mladim športnikom. Poklical sem Braneta Oblaka, ki je rekel: »Odmevi po izidu knjige so dobri, sam pa je nisem prebral. Saj vem vse, kar piše v njej!« V celjski knjižnici imajo dva izvoda.
DEAN ŠUSTER
O AVTORJU
Ivo Gajič bo naslednje leto, 29. novembra, dopolnil 60 let. Rojen je v Ljubljani. Je univerzitetni diplomirani ekonomist, strokovnjak za marketing. Pravi, da knjige kar požira. Veliko igra tenis, ves je predan smučanju, celo še bolj pa psom, predvsem nemškim bokserjem.
www.radiocelle.com
10
REKREACIJA
NOVI TEDNIK
Gremo v hribe
Igla na Solčavskem
Velikan, ki je živel na Raduhi, je dal kože in kamnito iglo Velebabi ter rekel: »Takšno srajco mi sešij, da me tudi v najhujši zimi ne bo zeblo.« Velebaba je nabrala v gozdu dolge in debele vitice srbotovine, jih vdevala v iglo in šivala iz dneva v dan, da bi možu sešila srajco.
Soteska pri Igli se imenuje osamelec, visok trideset me-
tudi Solčavska vrata, kjer si je reka Savinja v tisočletjih urezala pot. Zaradi težke prehodnosti je močno vplivala na razvoj solčavskega območja, ki je bilo gospodarsko in kulturno tesneje povezano s Koroško. Poti so vodile čez Pavličevo sedlo do Železne Kaple ali čez Svetega Duha v dolini Koprivne. Do leta 1894, ko so zgradili cesto, je skozi sotesko vodila le pešpot, z vozom pa je bilo treba večkrat prečkati Savinjo, toda le v sušnem obdobju.
Stari prehod skozi »Šivanki-no uho« so morali v 19. stoletju celo razširiti, da so lahko prenesli nov lestenec za solčavsko cerkev. Markanten skalni
trov, res spomina na iglo. Od matične Raduhe ga loči ozka razpoka (šivankino uho). Igla in stene okoli nje so prepredene s plezalnimi smermi, ki so dostopne le dobro pripravljenim plezalcem. Pod Iglo je Pre-sihajoč studenec, ki je ena naših najbolj znanih zaganjalk. Tam namreč izvira studenec, ki se je do nedavnega polnil in praznil v presledkih 10 do 20 minut. Voda prihaja iz votline v bližnji steni, ki jo napajajo izvirki. Ko se votlina napolni, se voda v iztoku dvigne. Napolnjen iztok se izlije na plan, v korito, v katerem je prod, ki spet požene vodo. Danes delovanje ni več periodično. V sušnem obdobju povsem pre-
sahne, v deževju pa se napolni in včasih celo preplavi cesto.
V soteski sta še dve naravni znamenitosti: Trbiška in Rjavčeva zijalka. Nahajata se na zanimivi razgledni pešpoti, ki je že v preteklosti nudila prehod skozi Solčavska vrata. Skozi Rjavčevo zijalko je speljana pot, kjer ne potrebujemo baterijske svetilke. Poleg mogočnega vhoda, če pridemo iz Luč, je na drugi strani izhod, ki je precej manjši. Na steni so vklesne letnica 1662 in črke LH. S. MR.
Trbiška zijalka je zaklenjena, ključ lahko dobimo pri bližnji kmetiji Pečovnik.
Običajno je tako, da si ogledamo predvsem lepote, ki jih lahko vidimo iz avta (Igla), medtem ko nam za ostale v bližini zmanjka časa, kljub temu da so nam na dosegu roke.
FRANCI HORVAT
Dostop:
Če se iz Celja do Luč pripeljemo z avtomobilom, bomo peš nadaljevali po »Sprehajalni poti iz Luč do Igle«. Pot se začne ob drugem mostu čez Savinjo, na levi strani ceste. Steza se strmo vzpne v hrib. Sledimo zeleno-belim markacijam, ki nas pripeljejo do
Trbiške zijalke. Nadaljujemo po gozdni poti, večinoma rahlo navzdol, vse do oznak za Rjavčevo zijalko - Kačjak, ki vodi levo strmo navzgor. Pri klopci si lahko spočijemo ob čudovitem razgledniku na Solčavsko sotesko. Samo dobrih 100 m naprej nas preseneti še en razglednik. Naslednja znamenitost je Rjavčeva zijalka (del poti je zavarovan
z jeklenicami). Skozi gozd sestopimo do kolovoza, po njem dosežemo cesto, po kateri gremo do kamnitega osamelca in Presihajočega studenca oziroma nazaj do avta. Za celotno pot bomo porabili dobre tri ure hoje. V Lučah se lahko ustavimo v eni od številnih gostiln, kjer nam radi postrežejo z domačimi specialitetami.
V košari je prostora za štiri osebe in pilota.
Nevarnosti pri poletu z balonom skoraj ni, a le, če »ima pilot v glavi vse na svojem mestu«. Vsak balon je tehnično pregledan enkrat letno ali na sto ur letenja. Baloni stanejo od 40.000 evrov naprej.
V zrak le v brezvetrju
»Ponavadi se dan pred poletom slišimo z ekipo, zvečer še preverimo zadnje podatke glede vetra, osredotočamo se na letalske napovedi, ki so malo bolj točne, nato se zjutraj dobimo v Levcu,« začne pripovedovati Gregor Koprivc, pilot balona. V katero smer se bo letelo, je seveda odvisno od vetra, saj jim vse smeri v Celju niso naklonjene. Proti Laškemu se na primer nikoli ne leti, saj so samo hribi in doline, a tudi prostora za varen pristanek ni. Večkrat se recimo zgodi, da balon za pet metrov leti mimo travnika, ampak ne moreš nič, saj si odvisen od vetra. Pred poletom navadno je visok 28 metrov in pri na-
napolnijo balonček s helijem, ga spustijo v nebo ter ga spremljajo tristo ali štiristo metrov, da vidijo glavno smer. Izberemo lahko le Levec ali Ljubečno, tam pa je potem odvisno, na katerem travniku bomo pristali. »Travnik mora biti pokošen, blizu ceste, saj nas zemeljska ekipa na poti spremlja z avtom in s prikolico. Ves čas smo na radijski zvezi, iz zraka pa jo usmerjam, v katero smer, naj se premika. Ta ekipa mora sodelovati tudi pri postavitvi balona, čeprav ponavadi tako pri postavljanju kot tudi pospravljanju vključimo potnike. Nekdo drži ventilatorje, spet drugi vrvi. Tistim, ki pridejo prvič na polet, je vse zelo neznano. Ko je balon postavljen,
pihovanju so vsi zelo navdušeni,« razlaga Koprivc, ki je najvišje letel na nadmorski višini 2.600 metrov, kjer pa pravi, da sploh ni zanimivo, saj se vse zravna.
Priprava balona dolgotrajna
Pri napihovanju se balon najprej napolni s hladnim zrakom, z ventilatorjem. Spredaj dva držita ustje in napihuje se dokler balon ne dobi prave oblike. Ko se ustje dovolj odpre, ga segrevajo z gorilniki, da ga topel zrak postavi navpično. Nato je treba samo vzdrževati temperaturo. Če hočemo balon dvigniti zrak segrevamo, pri spuščanju balona pa ga ohlajamo. »Izkušnje mi pridejo najbolj prav pri pristajanju,
saj je treba vedeti, koliko ga lahko pustiš, da se ohladi, da se ne spusti prehitro proti tlom. Čez Celje ponavadi letimo na štiristo, petsto metrih, mogoče tudi do sedemsto, da potniki malce dobijo občutek višine, a je vse odvisno od pogojev. Če letimo v smer proti Trno-vljam, se spustimo nekje na petdeset metrov, na tej višini pa že lahko dojemaš, kaj se z ljudmi spodaj dogaja. Na primer se pelješ čez domačijo in zavpiješ kmetu: »Spu-cite si raufnk, zima bo«. To je veliko bolj zanimivo in je pravo doživetje za potnike,« nadaljuje pilot Koprivc, ki je za svoj izpit moral odšteti kar sedem tisoč evrov.
ANJA ŠROT
Foto: GrupA
Balonarske izlete organizirajo predvsem ob koncih tedna, ko imajo ljudje največ časa. Za tovrsten izlet sta nujna skoraj idealen sončen dan in brezvetrje. Poleti se poleti začnejo že zelo zgodaj, zaradi termike že ob petih zjutraj. Pri poletu ni tako enostavno kot recimo v avtobusu, ko lahko v burji zapelješ na stran. Tu moraš najti ustrezen in varen prostor za pristanek. Idealna hitrost pri letenju je 28 kilometrov na uro, a je za pristanek že previsoka.
www.novitednik.com
NOVI TEDNIK
REKREACIJA
11
Iz krompirja v čebulo tudi s plesom
Orientalski ples je izvrstna rekreacija, ki krepi tudi samozavest in izboljša sa-mopodobo
Morda ste ugotovile, da za aerobiko nimate nobenega pravega smisla ali ritma. Razne telovadbe tipa »pump in attack« se včasih izkažejo za bolj agresivne in naporne, kot bi bil človek po napornem dnevu še pripravljen sprejeti. Plesale bi, a druga polovica para ob tem niti slučajno ne skače od sreče. Sploh pa ste si za regeneracijo duše in telesa morda zamislile vsaj enourni odklop od domačega ognjišča, vključno z vsemi družinskimi člani. In tako ste se znašle na prvi uri orientalskega plesa ...
»Bilo je pred približni petnajstimi leti,« svojo zgodbo začne Lorena Hus, ena prvih, ki so na Celjskem začele odkrivati svet orientalskega plesa. »S prijateljicami smo se udeležile tečaja pri Gogi Erjavec. Bilo je čisto nekaj novega, zato sploh nisem vedela, kaj naj pričakujem.« Bila je rekreativno v formi, vodila je različne telovadbe, redno zahajala v fitnes, a se je zdelo, da vse skupaj ne šteje dosti. »Dotlej se sploh nisem zavedala, kako trdo telo imam. Pri orientalskem plesu je treba izolirati gibanje posameznega dela telesa. Pri tem na neagre-siven način intenzivno deluje cel kup mišic, za katere sicer sploh ne vemo, da jih imamo. Orientalski ples ni brez razloga eden težjih.« Loreno je vseeno začaral takoj. Začela se je izobraževati doma in v tujini. »Spoznala sem Jasno Knez, pionirko na področju orientalskega plesa v Sloveniji. Bila je neverjeten zgled. Poročena z Arabcem je to kulturo tudi sicer živela. Dojela sem, da ni treba biti niti mlad niti suh, da lahko najdeš svojo izraznost skozi ples, da v njem uživaš in odkriješ povsem novo perspektivo.«
Orientalski ples kot govorica ženske duše
Na eni domačih otroških zabav je povabila nekaj sinovih prijateljic, da bi za kratek čas
malo zaplesale. Tako je nastala dekliška skupina, s katero je Lorena potem sodelovala še dolga leta. Z Ano Kovačič v Top fitu še danes vodita različne skupine. »Skupaj smo obredle Slovenijo in del sveta. Učile smo se in veliko nastopale. Na daljšem izobraževanju v Avstriji sem dobila tudi uradni certifikat učiteljice orientalskih plesov.« Spoznala je, kako pomemben je dober učitelj. »Gibi so naravni. Vsak ima svoj pomen, smisel, original v naravi. Naj gre za posnemanje gibanja živali, dreves ali česarkoli. Za kakšen gib sem potrebovala leta, da sem ga osvojila, ker mi ga nihče ni znal prav predstaviti.« Lorena se nima za bog ve kakšno plesalko. »Nikoli ne nastopam. Imam pa čut za ljudi, dobra sem kot učiteljica, ker znam prav pristopiti k dekletom. In pri vsaki je treba drugače. Vedno pa s polno mero spoštovanja.« Orientalski ples je govorica ženske duše - čeprav je sogovornica videla tudi izvrstne moške plesalce - in vsaka lahko spregovori na to struno. »Pri tem ni pomembno, ali ima posluh in ritem. S potrpežljivostjo začutiš glasbo v vsaki celici. Ni je treba več slišati z ušesi.«
Zdrava mera med vulgarnostjo in zavrtostjo
Orientalski ples je primeren za vse starosti in postave. Pravzaprav mora biti spodob-
Orientalski ples je primerna rekreacija za vse starosti.
na plesalka v arabskem svetu vsaj malo zaobljena. V pop kulturi mladosti in anoreksič-nih modelov tega ne srečamo pogosto. »Pri meni so plesale ženske od deset let pa vse poznih petdesetih. Seveda je razlika v pristopu. Pri mladih potrebuješ bistveno več energije, hitro osvojijo tehniko in z rekviziti je treba odganjati dolgčas. Hkrati pa jih je treba držati nazaj. Ples se hitro lah-
ko sprevrže v vulgarnost, ker jim manjka zrelosti. Starejše ženske so tu v prednosti, a so njihovi zidovi in predsodki zato bolj trdovratni. A to dobro poznam tudi sama.« Čeprav od rojene Dalmatinke tega ne bi pričakovali, Lorena pravi, da je potrebovala veliko časa, da je prerasla določene vzorce. »Kot deklicam so nam všeč živahne, razigrane, pisane stvari. Potem te vzgojijo v damo. Spodobi se
8. oktobra bodo v lokalu Terazza pripravili veliko plesno druženje v orientalskih ritmih. Na isti lokaciji bodo vsak ponedeljek med 18. in 20. uro pripravili ženski večer odprtega tipa, kjer se bodo ženske preprosto družile in plesale. »Tega nam preprosto manjka. Ženske si ne znamo biti v oporo.«
Nina Jakončič je plesna učiteljica mlajše generacije. Pred tem je sicer plesala že balet in družabne plese, orientalski ples pa je bil stvar prijateljskega druženja. »Idealen je, ker nisi od nikogar odvisen, hkrati pa je primeren za kogarkoli. Pri meni je imela najmlajša punčka komaj šest let, najstarejša gospa že blizu 70. Sčasoma ugotoviš, da si kot ženska najboljša točno taka, kot si. Z vsem, kar te je vse življenje motilo. Ne smemo pa pozabiti tudi spoznavanja nove kulture. In do islama imamo cel kup neutemeljenih predsodkov.« Nina je zdaj v pričakovanju prvega otroka. Še vedno bo plesala, z mero zdrave previdnosti, se razume. »Na nek način vse skupaj doživljam še globlje. Nekateri plesi so namreč nastali prav v povezovanju z rojevanjem. In to so naši gibi, ženski, od vekomaj čisto naravni.«
Odprto prvenstvo Polzele v tenisu
biti zadržan, eleganten, umirjen,« pove Lorena. Ko gledam sijočo svetlolaso gospo z rožo v laseh, ji ni treba dokončati stavka, ker njena energija govori namesto nje. Ženske smo lepe in privlačne, če se v svoji koži dobro počutimo. In s pomočjo orientalskega plesa se mnoge prvič začutijo kot ženske in so bolj samozavestne.
Ženske med sabo ne moremo igrati
Če rade plešete in bi se rade izvrstno razgibale, se zdijo orientalski plesi izvrstna izbira. Mnoga dekleta sčasoma ugotovijo, da zelo rada zaplešejo tudi na javnih nastopih. Če vam ni do tega, nič hudega. Kot pravi Lorena, je tovrsten ples razorožujoče iskren. Včasih je podpora dobre plesne skupine vse, kar potrebujete. »Ti plesi so bili namenjeni povezovanju med ženskami. V
arabskem svetu je ženska plesala samo za svojega moškega ali s prijateljicami.« Predvsem pri slednjem maske prej ali slej odpadejo. Velikokrat se zgodi, da se v skupinah ustvarijo čudovita in dolgotrajna prijateljstva žensk, za katere se zdi, da sicer nimajo nič skupnega. Po drugi strani se stare znanke, sodelavke ali kaj podobnega kot skupina niso obnesle. »V homeopatiji pravijo, da obstajata dve vrsti ljudi - krompirji in čebule. Čebula se od zunaj kar naprej lušči, znotraj pa ostaja sočna. Krompir gre vase, se zgrbanči in na koncu segnije v zemlji. Mislim, da je orientalski ples čudovita dejavnost, ki lahko človeka preobrazi iz krompirja v čebulo. Verjemite, večkrat sem to že videla,« smeje zaključi Lorena.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
koledarček rekreativnih prireditev
1. oktober ob 15. uri
Zmagovalca Karmen Orter in Branko Recko
Polzelski klub je v okviru občinskega praznika pripravil 13. odprto prvenstvo Polzele v tenisu za člane in članice.
Trajalo je teden dni v popoldanskem in večernem času na štirih igriščih, udeležilo se ga je 62 članov in članic s širšega celjskega območja. Med moškimi je zmagal Branko Recko iz Šentjurja, drugi je bil Dejan Cokan iz Pariželj, tretji Goran Žumer s Polzele in četrti Bogdan Eržen iz Šempetra. Pri ženskah je bila najboljša Karmen Orter iz Griž, sledile so Justina Tratnik z Ločice, Ksenija Zadravec iz Pariželj in Nadja Travner s Polzele.
TONE TAVČAR
TEK
1. vojniški krog - tek za vse generacije info: www.sokol-vojnik.si, 051 318 179
2. oktober ob 15. uri
POHODNISTVO
Tretji pohod po kozjanskih sadovnjakih, od šole Koprivnica do gradu Podsreda (traja 5 ur). Na koncu pohoda bo organiziran prevoz do izhodišča pohoda. info: 03 800 71 00
26. september - 6. oktober
DAN ODPRTIH VRAT - REKREACIJA
V Športnem društvu Gaberje Celje organizirajo dneve odprtih vrat z javno predstavitvijo rekreativnih programov (gimnastika, pilates, razgibajmo telo ...); info: Metod Trebičnik, gsm: 041 684 332, www.sdg.si
Rudar (4-4-2): Savic - Je-seničnik, Stojnič, Berko, Dedič - Trifkovič, Mujako-vič, Žinko, Tolimir - Majcen, Bratanovič. Igrala sta še Črnčič, Rošer.
Prvi je domžalsko mrežo zatresel Denis Popovič (v ozadju), nato pa še Roman Bezjak (z žogo).
Trije krasni zadetki razvedrili Areno Petrol
Nogometaši CM Celja so prekinili niz sedmih tekem brez zmage. V soboto so v 11. krogu 1. SNL premagali Domžale s 3:0.
Vseskozi so bili boljši, toda v prvem polčasu niso uspeli zadeti.
»Pope« našel ključ
V sedmi minuti nadaljevanja pa je Denis Popovič odločno prodiral povsem po levi strani, nato poslal močan predložek pred vrata, toda žoga je preletela gostujočega vratarja in neposredno zadela vratnico in se odbila v mrežo! Le pet minut kasneje je na 2:0 po imenitnem samostojnem prodoru povišal Roman Bezjak. Spretno je »vrgel« na travo čuvaja, nato pa vratarja matiral s strelom ob bližnji vratnici. Piko na i je v zadnjih sekundah srečanja postavil Tadej Kotnik, ki je prvič zaigral med elitno
CM Celje (4-4-2): Mujči-novič - Gobec, Krajcer, Ka-pič, Radulovič - Šmitran, Akakpo, Popovič, Firer - Bezjak, Močivnik. Igrali so še Medved, Kotnik, Kr-ljanovič.
konkurenco. Trener CM Celja Damjan Romih je postavil moštvo v sistem 4-4-2, ko so bili vezisti v t.i. rombu. Serge Akakpo je bil pred obrambo, Ivan Firer za napadalcema. S tem je Romih zasenčil resnici na ljubo izjemno oslabljene goste: »Zmaga je zelo dobrodošla, zanjo čestitam fantom, kajti bili so pod psihološkim pritiskom. Ni jim bilo lahko, živčnost v prvem delu je storila svoje, sledilo je olajšanje. Tri točke smo >krvavo< potrebovali, vmešal se je tudi dejavnik sreče.« Zaključen je niz - poraz z Muro, remi z Olimpijo, zmaga z Domžalami - treh domačih tekem, že danes pa sledi gostovanje na Obali. »Koper ima zelo dobro in izkušeno moštvo, ki doma pričakuje zgolj zmago. Z njim imamo zelo slab medsebojni izkupiček. Po zmagi nad Domžalami nam niso zrasli apetiti, samozavest pa. Vemo, da lahko prikažemo veliko več. Želimo se dostojno upirati domačinom in se izogniti porazu,« napoveduje Romih. Njegovo moštvo je sicer pobegnilo z dna lestvice, toda rezultati na drugih igriščih mu niso šli na roko.
Favoriti so izgubljali, ekipe s spodnjega dela lestvice pa zbirale točke. Mura je ugnala Gorico, Nafta celo Maribor
v Ljudskem vrtu, Triglav je iztržil točko. Izgubil je sicer Koper, ki pa se bo prej ko slej povzpel po lestvici. Upamo, da ne že drevi ... »V obrambi ne smemo popuščati, imam občutek, da dober rezultat tokrat v Kopru ne bo izostal,« meni Marko Krajcer, ki tvori celjski obrambni zid.
Z Mariborom derbi za vrh
Velenjski nogometaši so na gostovanju v Kranju iztržili točko. Obračun med Triglavom in Rudarjem se je pred 300 gledalci končal brez zadetkov. Velenjčani so bili lahko predvsem po prvem polčasu zadovoljni, da niso prejeli zadetka, potem ko so si domači priigrali številne lepe priložnosti, vendar pa žoga ni končala v mreži. V nadaljevanju so nekajkrat poskusili zapretiti tudi varovanci Milana Duri-čica, a se rezultat ni spremenil. Rudar je z remijem prišel do 18. točke. Na lestvici sta pred njim le Maribor in Olimpija, s prednostjo treh točk. Obračun med Rudarjem in Mariborom, ki sedaj pomeni tudi derbi kroga, je prestavljen, kajti Mariborčani bodo v četrtek odigrali evropsko tekmo. Velenjčane v nedeljo čaka gostovanje v Murski Soboti pri Muri.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Ana Velenšek
Zlato,
srebro
bron
in
Konec tedna je tekmo svetovnega pokala v judu gostil ka-zahstanski Almaty, znova pa so bile uspešne borke celjskega Sankakuja in si z visokimi uvrstitvami zagotovile precej točk za kvoto olimpijskega nastopa v Londonu.
V soboto je zmagala Ana Velenšek v kategoriji do 78 kilogramov, ko je ugnala štiri tekmice, v finalu nekdanjo evropsko prvakinjo Vero Muskaljuk iz Rusije. Tina Trstenjak je bila druga (do 63 kg), do finala je zabeležila štiri zmage, nato je bila boljša evropska vicešampionka, Italijanka Edwiga Gwend. V nedeljo je nastopila še Petra Nareks in osvojila tretje mesto. V odločilni borbi za bron je ugnala Madžarko Barbaro Maroš.
DŠ, foto: GrupA
Dragan Lazičič v uvodnem krogu proti Interblocku ni uspel zadeti, tokrat pa je po rojstvu sina imel navdih in je imenitno izvedel prosti strel.
LESTVICA 1. SNL
Kapetanu sin in gol
MARIBOR	11	6	3	2	23:14	21
OLIMPIJA	11	6	3	2	20:14	21
RUDAR	11	5	3	3	18:14	18
HIT GORICA	11	4	3	4	15:9	15
DOMŽALE	11	4	3	4	14:15	15
MURA 05	11	4	3	4	9:14	15
CM CELJE	11	3	3	5	15:15	12
NAFTA	11	3	3	5	12:12	12
TRIGLAV	11	3	2	6	5:18	11
LUKA KOPER	11	1	6	4	9:15	9
Nogometaši celjskega Šampiona so v 2. slovenski ligi vknjižili tretjo zmago. Na tretji domači tekmi so s 3:0 premagali Kalcer iz Radomelj, ko so zadeli Žagar, Lazičič in Djuranovič.
Začeli so sila napadalno in v uvodnih desetih minutah ustvarili pritisk proti gostujočim vratom. V 12. minuti so prišli do vodilnega zadetka, ko je po predložku Horvata
do strela z glavo prišel Tadej
Št. 76 - 27. september 2011
Žagar, žogo pa poslal pod prečko. Sledila je enakovredna igra, na trenutke tudi boljša predstava gostov, ki pa ob koncu akcij niso bili dovolj zbrani. Gostitelji so drugič zadeli v 78. minuti. Kapetan Dragan Lazi-čič je natančno izvedel prosti strel, ko je žoga obšla gostujoči živi zid, pa tudi nemočnega vratarja Juračiča. Radomlje so bile do drugega zadetka nekajkrat blizu izenačenja. Čeprav so domači drugi polčas odigra-
li brez prave priložnosti, ko igra ni bila več tako povezana, so kljub temu prišli še do tretjega zadetka. V 91. minuti je odbito žogo v mrežo poslal Bojan Djuranovič. Napadalec Tomaž Kožar je dejal: »Naš cilj je bil, da zmaga znova ostane doma. Posvetili smo jo kapetanovemu novorojenemu sinu Aleksu. Tekma je bila zelo težka, trda. Kalcer je močna ekipa. Mislim, da se je tokrat sodnik na igrišču
izgubil, saj je gostom dovolil, da so delali grobe prekrške, nad nami ni >piskal< skorajda nobenega. Sem pa zadovoljen, da smo se od prvega do zadnjega igralca borili in na koncu prišli do zaslužene zmage. Naj dodam, da smo se v slačilnici takoj nato dogovorili, da bomo konec tedna premagali tudi vodilni Aluminij v gosteh.« Šampion bo v nedeljo gostoval v Kidričevem pri Aluminiju, ki je z 8:1 odpravil Šmarčane. Konjičani so s 4:1 klonili v Črnomlju.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Po Ciboni in pred Maccabijem
Laški košarkarji so odigrali zadnjo prijateljsko tekmo pred začetkom nove sezone. V Treh lilijah so morali premoč priznati zagrebški Ciboni. V ponedeljek v Laško prihaja izraelski Maccabi.
Zasedba Rada Trifunoviča je klonila s 95:89. Štiri minute pred koncem ji je dobro kazalo, ko je vodila z 78:76, vendar pa so zatem sledile kar tri trojke gostujoče ekipe, ki bo v tem tednu igrala kvalifikacije za uvrstitev v evroligo. Grega Mali je vpisal 19 točk, 12 jih je prispeval Luka Lapornik, ki je dejal: »Mislim, da smo proti Ciboni dobro odigrali. Nobena ekipa si ni priigrala večje prednosti, vseskozi je bilo bolj ali manj izenačeno. Ob koncu tekme smo v ključnih trenutkih prepoceni zapravili nekaj žog in dobili lahke koše, zato smo tudi na žalost izgubili. Vendar pa vse skupaj je pred začetkom sezone obetavno. Imamo še teden dni, da popravimo odtenke in se dobro pripravimo na začetek.« Ob koncu tedna se začenja nova sezona Jadranske lige. Laščane v ponedeljek čaka sila zanimiva tekma uvodnega kroga, saj bo v dvorani Tri lilije gostoval izraelski Maccabi. »Motivacije nam zagotovo ne bo primanjkovalo, saj vsi vemo, da je Maccabi ena izmed najboljših evropskih ekip. Zagotovo bomo dali vse od sebe, upam, da vseh sto odstotkov. Bomo pa imeli v novi sezoni znova mlado, poletno in hitro ekipo, zato bomo v Treh lilijah lahko gledali dobro košarko,« je dodal Lapornik. Ponedeljkova tekma se bo začela ob 20. uri.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
V novi sezoni bodo barve Zlatoroga zastopali štirje novinci, ki bodo zagotovo pomemben ključ na poti do zmag, kar se je pokazalo že med pripravljalnim obdobjem. Z leve proti desni so Darko Čohadarevic, John Roberson, Jure Škific in Grega Mali.
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 11. krog: CM Celje
-	Domžale 3:0 (0:0); Popovič (52), Bezjak (57), T. Kotnik (92), Triglav - Rudar 0:0, Maribor - Nafta 0:2 (0:1), Olim-pija - Koper 3:1 (3:0), Mura
-	Hit Gorica 1:0 (1:0).
2.	SL, 7. krog: Aluminij -Šmartno 1928 8:1 (6:0), Bela krajina - Dravinja 4:1 (2:1); Vodopivec (79), Šampion
-	Radomlje 3:0 (1:0); Žagar (12), Lazičič (79), Djurano-vič (91). Vrstni red: Aluminij 19, Krško 14, Šenčur 13, Dob 12, Šampion 10, Interblock 9, Bela krajina 7, Šmartno 6, Radomlje 4, Dravinja 1.
3.	Sl - vzhod, 6. krog: Zreče
-	Rakičan 2:2 (1:1); Gašparič (8), Marinšek (63), Kovinar -Odranci 3:1 (2:0); Petrič (13), Ristovski (16), Filovič (73). Vrstni red: Zavrč 18, Dravograd 12, Malečnik, Čarda 10, Rakičan, Kovinar, Odranci, Bistrica 9, Veržej 8, Zreče 7, Stojnci, Tromejnik 6, Grad 4, Paloma 3.
Štajerska liga, 6. krog: Šoštanj - Poljčane 5:1 (0:0), Ibrahimovič (57, 73, 77, 80), Gajič (92), Ormož - Šmarje 1:5 (0:0); Firšt (51-11 m), Vraničar (56), Asllanaj (69), Neskič (77), Deučman (83),
Podvinci - Šentjur 7:1 (3:0); Džaferovič (72). Vrstni red: Šmarje 16, Pesnica 14, Drava, Marles hiše 13, Podvinci 12, Šoštanj 11, Peca 10, Koroške gradnje 7, Pohorje, Šentjur 6, Tezno, Ormož 4, Krško B 3, Poljčane 1.
MČL, MNZ Celje, 5. krog: Pivovar - Vojnik 1:2 (1:0); Mo-toh (12); Perič (51), Sokolo-vski (64), Rogaška - Kozje 2:1 (0:1); Drofenik (60), Kantolič (90-11 m); Golob (25-11 m), Žalec - Vransko 5:2 (3:1); Pri-slan (18, 45, 47), Malis (35), Marin (80); Kivec (10, 72), Mons Claudius - Radeče 2:3 (0:2); Močnik (59), Špoljar (92); Pukl (20), Ribič (4, 57). Vrstni red: Rogaška 13, Žalec 12, Radeče, Vransko 9, Mons Claudius 6, Vojnik 4, Pivovar, Kozje 3.
MALI NOGOMET
1. SL, 4. krog: Nazarje - Litija 1:7 (1:1); Metulj (8), Oplast - Dobovec 4:1 (1:0); Drobne (37). Vrstni red: Litija, Oplast 12, Dobovec 9, Puntar 6, Bronx, Nazarje, Ajdovščina 3, Casino Safir 0.
ROKOMET
1. SL, 4. krog: Celje Pivovarna Laško - Izola 42:20 (21:12); Ranevski 9, Zelenovic, Mar-guč 5, Žvižej, Mačkovšek 4, Mlakar, Razgor 3, Toskic, Po-
klar, Poteko 2, Prieto, Žuran, Metličic 1; Hrvatin, Fidel 4, Gorenje - Krka 42:31 (19:12); Melic, Medved, Bezjak 5, Ceh-te, Šimič 4, Dolenec, Bajram, Dujmovič 3, Svetelšek, Rutar, Musa 2, Miklavčič, Gams 1; Čančar 12. Vrstni red: Celje 80, Gorenje, Cimos 7-1, Ormož 5-3, Trimo 4-2, Maribor 4-4, Ribnica 3-5, Krško 2-4, Loka, Izola 2-6, Šmartno, Krka 1-7.
1. B SL, 1. krog: Celje Pivovarna Laško B - Cerklje 36:23.
1. SL (ž), 2. krog: Velenje - KrimMercator 20:31 (11:20), Celje Celjske mesnine - Ptuj 42:28 (18:13). Vrstni red: Krim Mercator, Zagorje, Krka 4, Celje, Ptuj, Piran, Olimpija, Sežana 2, Ajdovščina, Burja, Naklo, Velenje 0. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 27. 9.
NOGOMET
1. SL, 12. krog: Koper - CM Celje (18).
ROKOMET
Pokal RZS, šestnajstina finala: Arcont Radgona - Celje Pivovarna Laško (19).
India Karlatec in Luka Kotnik
Dober disko spet v Celju
Plesna šola Urška Celje še ni ustanovila kluba, zato njeni tekmovalci tekmujejo pod okriljem PK Urška Ljubljana. Vadijo v celjski dvorani Zlatorog, njihovi uspehi pa žal niso dovolj prepoznavni, čeprav dosegajo odlične rezultate tako na državnih kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. Dobro so se odrezali tudi na movalnimi pari. Mladinka Ta-
svetovnem prvenstvu v disko plesu v nemškem Bochumu, kamor je odpotovalo šest mladink in dva pionirja. Pionirski par India Karlatec in Luka Kotnik sta se v kategoriji disco dance duos pionirji uvrstila v finale in priplesala odlično končno 7. mesto med 33 tek-
mara Tavčar je bila najboljša Slovenka v kategoriji disco dance solo mladinke in med 88 tekmovalkami osvojila 22. mesto. Z Vito Vlašič sta bili najboljši slovenski tekmovalni par v mladinski kategoriji in med 65 tekmovalnimi pari zasedli 23. mesto. V kategoriji
Moderni show plesi imajo mnogo plesnih zvrsti, najbolj energična in eksplozivna je gotovo disco dance. Temelji na eksplozivnosti, odrezavosti korakov, razte-gnjenosti zaradi mnogih tehničnih elementov. Plesalec mora s svojo samozavestjo žareti na odru. V primerjavi z drugimi disciplinami ima najhitrejši ritem glasbe, zato se tudi koraki izvajajo hitro. Največja atrakcija so kostumi, s prekomernim bliščem in kombinacijo živih barv.
male skupine mladinci pa so naše tekmovalke disco ladies - Slovenian national team dosegle uvrstitev na 10. mesto od 36 nastopajočih.
DEAN ŠUSTER
Vita Vlašič in Tamara Tavčar
Novinke vse bolj uigrane
V Pulju se je zaključil mednarodni turnir za košarkarice. Celjanke so osvojile tretje mesto, 8. oktobra pa bodo štartale v Jadransko ligo z gostovanjem v Novem Sadu.
Članice Athletea so na jugu Istre izgubile polfinale, aktualne hrvaške podprvakinje iz Šibeni-ka so jih ugnale s 70:68. Za tretje mesto so se varovanke trenerja Damirja Grgiča pomerile z italijanskim Interclubom iz Milj in ga premagale s 75:66. Na obeh tekmah so bile strelke za Athlete: Tina Trebec 36 točk, Teja Oblak in Sanja Orozovic po 30, Rebeka Abramovič in Anja Klavžar po 10, Nina Gabrovšek in Marica Gajic po 9, Živa Macura 6 ter Lea Jagodič in Maja Bošnjak po 2.
DŠ
Foto: SHERPA
Sanji Orozovic se je zacelila poškodba gležnja in je bila najboljša strelka Celjank v tekmi za tretje mesto na turnirju v Pulju z 22 točkami.
14
NOVI TEDNIK
Sonce, morje in smeh
Z bralci in s poslušalci Novega tednika in Radia Celje v Zadru
Idealen dopust - ležanje na plaži, brez razmišljanja o vseh obveznostih? Se najdete tu? Mogoče je kaj takšnega še imel v mislih kdo na polnem Relaxovem avtobusu, ki je skoraj sredi noči pobiral potnike za Zadar. A ko ima prste vmes animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje, pozabite na dopust »z možgani na off«.
Začelo se je mirno, po dremanju na sodobnem in udobnem avtobusu nas je v Zadru pričakal vroč dan. Spoznavanje hotela Donat smo začeli udobno, pri hotelskem »all inclusive« baru ob bazenu. Zaradi žeje? Neee, nekje je pač treba počakati na ključe sobe. Kmalu so kovčki pristali na svojem mestu, garderoba je bila v omarah in celotna skupina že v kopalkah na plaži. In se je začelo.
Beseda je dala besedo, smeh je kar odmeval po plaži in dopustniki, ki so se odločili, da gredo v Zadar z Novim tednikom in Radiem Celje ter s turistično agencijo Relax, so ugotovili, da so se odločili pravilno. Zabave ni nikoli manj-
kalo, kvečjemu so ugotavljali, da manjka časa za lenarjenje. Zjutraj, ko so galebi še krme-žljavo gledali, če smo pri pravi, je bil čas za jutranjo telovadbo z Anjo Krajnik. Po zajtrku smo še na hitro skočili v vodo, sledila je animacija z lepimi nagradami, nato kosilo, potem spet malo morja, nov odmerek animacije in nagrad, večerja in nato skupno druženje ob baze-
nu, dokler nas niso skoraj prosili, če bi morda šli kaj spat. Ob takem tempu sploh ni bilo čudno, da so v skupini vsi hodili z urami naokrog, da ja ne bi česa zamudili. Smeh je bil naš prepoznavni znak in če se ne bi držali pravil, da animacijska skupina skrbi le za »naše«, bi v skupinskih igrah sodelovala kar cela plaža. To žal ni šlo, smo pa zato imeli gledalcev kot na kakšni tekmi.
Še prej pa se bo zgodilo srečanje pri Urški Jager, ki je bila izžrebana na pikniku Katrce v Vojniku in je z nami potovala brezplačno. Kar cel avtobus
potnikov je povabila k sebi na Stražo na Gori in mislim, da se lahko že kar pripravi. Vsi smo jo vzeli resno, samo datum še določimo in pridemo. Ujeli smo se odlično, kar je v verze zavila Ani Brilej, ki je s pesmico šaljivo opisala cel teden. Bil je teden, ki »kliče po še«, zato velja vabilo za drugo leto. Spet vas bomo povabili, da greste na dopust z Novim tednikom in Radiem Celjem ter s turistično agencijo Relax. Nas bo že za dva avtobusa?
NENA LUŽAR Foto: SIMONA BRGLEZ
Z zabavnimi igricami smo najprej iskali najbolj spretne, ki so dobesedno ulovili svoje nagrade. Igra Zadarska pustolovščina je pokazala, da je bilo dobro, da smo prejšnji večer spoznavali mesto. To resnično ponuja bogato zgodovino in novejše znamenitosti, kot so pozdrav soncu in morske orgle. Slednje so nam zaigrale samo našo Morsko simfonijo. Ko smo se šli Relaxove super junake, smo našli še Ivana. Ta je ostal legenda do zadnjega dne. Kar vprašajte koga od skupine, kaj pomeni, če zavpiješ: »Ivan!« Nepozabne so bile tudi slovenske ljudske pesmi, ki jih je naša skupina predstavila tako dobro, da nas je spet lomilo od smeha. Iger je bilo res veliko, nagrad še več, a bo bolj zanimivo, če kakšne ne razkrijemo. Saj veste, za drugo leto.
Zmagovalna ekipa za izvedbo ljudske pesmi Lisička je prav zvita zver
Zmagovalna ekipa ob bazenu hotela Donat si je lončke prislužila s poznavanjem Zadra, turistične agencije Relax ter Novega tednika in Radia Celje.
Zadenimo količek!
Skupinska fotografija je nastala v središču Zadra.
WM
Več fotografij na www.radiocelje.com in na Facebooku Novi tednik in Radio Celje Št. 76 - 27. september 2011 -
NOVI TEDNIK
Z VAMI IN ZA VAS
15
Ekipa Novega tednika
Brane Stamejčič
kultura
e-mail: stamejcic.tednik@nt-rc.si gsm: 041-762-200
V tej novinarski hiši »mučim« tipke najprej pisalnega stroja zdaj pa računalnika in gumbe najprej 12-kilo-gramskega zdaj 12-gramskih snemalnih naprav že dolgih 38 let. V zadnjih letih sem zadolžen za spremljanje kulturnih dogajanj na Celjskem. Časi niso najbolj naklonjeni kulturi, toda, kdaj so sploh bili. Vedno je imamo polna usta, ko pride do denarnih spodbud zanjo, pa zavlada molk. Prav zato najbolj spoštujem prizadevanja tistih ljubiteljskih kulturnikov, ki se ne udejstvujejo zgolj zato, da izpolnjujejo prosti čas, marveč težijo k vrhunskemu, se z oblikami kulturnega udejstvovanja samoizpolnjujejo in »polnijo« tudi druge.
Brane Jeranko
občine Obsotelja, dela Kozjanskega ter Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče
branko.tednik@nt-rc.si gsm: 031-326-697
Ko sem začel pred več kot dvema desetletjema poklicno »novinariti« v tej medijski hiši, sem najprej poročal iz Zgornje Savinjske doline. Kot novinar razmeroma hitro začutiš neko območje ter njegove prebivalce, vendar sem kmalu (skupaj s svojimi predpostavljenimi) ugotovil, da mi najbolj »leži« pokrajina ob Sotli. Kri pač ni voda, tam so moje korenine. V zadnjem obdobju se je Obsotelju ter delu Kozjanskega kot moj »teren« pridružilo še območje Slovenskih Konjic, Vitanja in Zreč.

Minja Bajagič
oblikovalec
Kot samostojni ustvarjalec - grafični oblikovalec ustvarjam na različnih segmentih grafičnega oblikovanja, od celostnih podob, plakatov, brošur, embalaže ... Pri Novem tedniku pa kot pogodbeni sodelavec pomagam predvsem pri računalniškem prelomu nekaterih strani, večje kreativne možnosti pa nudijo posebne izdaje Pe-tice, ki jih pripravlja Marketing NT&RC. Tehnologija je nesluteno povečala možnosti pri oblikovanju tiskanih medijev, zato je tam, kjer so to tudi naročniki ugotovili, kreativnost pri oblikovanju že skoraj neomejena.
minja.tednik@nt-rc.si; www.minjadesign.com
Edi Einspieler (SHERPA)
Tako dolgo se že ukvarjam s fotografijo v vseh njenih oblikah in razsežnostih, da še v spanju delam »kompozicije«. Na Novem tedniku sem se izučil, nato šel v širni svet in se vrnil, obogaten z izkušnjami, ki mi dajejo vsak dan nov pogled na domačega človeka. Mislim, da me lahko le to poznavanje okolja in ljudi v njem pripelje do »nezlaganega« posnetka, ki preseže čas, v katerem je narejen. Klik.
Tatjana Cvirn
ekologija, turizem
e-mail: tatjana.tednik@nt-rc.si gsm: 031-387-009
»Zapiraj vodo, ko si umivaš zobe! Ugašaj luči in računalnik!« Doma so me že siti zaradi tovrstnih zapovedi, zato je verjetno edino logično, da v uredništvu pokrivam ekologijo ... Prepričana sem namreč, da so za globalne spremembe pomembni premiki v naših glavah. Da bodo lahko tisti, ki prihajajo za nami, prav tako uživali v lepotah okoli nas - to pa je v bistvu že moje drugo področje - področje turizma ...
Dean Šuster
šport
e-mail: sport@nt-rc.si gsm: 041-661-501
Odkar pomnim, sem »nekaj« treniral, kaj kmalu pa spoznal, da nikoli ne bom zaigral za prvo celjsko košarkarsko, nogometno ali rokometno moštvo. Kot večina športnih novinarjev sem bil v mladosti ujet v določene iluzije; prej ko se jih otreseš, bolje je ... Zato pa s toliko večjo vnemo pospremim uspehe športnikov s celjskega območja. Tiste klube, ki sta se jim cedila med in mleko in so doživeli polom, pa je treba pribiti na križ. Čeprav so neznansko užaljeni, ko jim predočiš vzroke za neuspeh.
Simona Šolinič
kronika
e-mail:
simona.solinic@radiocelje.com gsm: 031-692-870
Pri delu vidim, da je med nami ogromno žrtev kaznivih dejanj. Ljudje živijo v iluziji. Realne so tiste zgodbe, ki jih ljudje nosijo v sebi in so neizrečene. A svet bi bil lepši in ljudje v sebi zdravi, če bi jih ubesedili, zapisali. Rada imam ljudi, ki si upajo povedati in s prstom pokazati na tiste, zaradi katerih trpijo. K njim se odpravim po odgovore, da povedo, zakaj niso opravili svojega dela, zaradi česar bi morali tudi odgovarjati. Nihče nima pravice hoditi po drugih. Ko zatajijo tisti, na katere se po pomoč obrne navaden človek, ki nima zvez in poznanstev, mu ne ostane veliko. Takrat lahko pomaga novinar. Sem le en klic od vas.
Špela Kuralt
Mestna občina Velenje, Šoštanj in Laško ter zdravstvo
spela.kuralt@radiocelje.com gsm: 031-691-866
Bralci Novega tednika so v zadnjih osmih letih lahko brali moje članke iz Spodnje Savinjske doline, s Kozjanskega in iz Obsotelja, nazadnje iz knežjega mesta. Če je res, kar pravijo, da Velenje prehiteva Celje, je povsem logično nadaljevanje moje novinarske poti, da pokukam še v mesto ob Paki. Kljub temu še vedno ostajam ob Savinji, saj se bomo srečevali tudi v Laškem. In tega si najbolj želim - da bi se srečevali in si skupaj pripovedovali zgodbe. Prav to je novinarstvo. Pripovedovanje resničnih zgodb.
Saška T. Ocvirk
Občini Šentjur, Dobje, reportaže
saska.tocvir k@nt-rc.si gsm: 041-380-671
Stara modrost pravi, da je od dobrih besed do dobrih dejanj še dolga pot. Tudi v občinah Dobje in Šentjur je tako prvih kot drugih obilo, tistega vmes pa prav tako. Če ste med izpostavljenimi vrhovi, naj vam bo v tolažbo - edino, kar je slabše od tega, da se o vas govori, je, da se ne govori! Ni zraslo na mojem zelniku. Tisto, kar zares šteje, pa so zgodbe. Tudi čisto običajnih ljudi. Vsak ima svojo in vsako je vredno povedati.
Ivana Stamejčič
šolstvo, regionalna in notranja politika, Mestna občina Celje ter občine Dobrna, Vojnik in Štore
ivana.tednik@nt-rc.si gsm: 031-692-868
Eden od ciljev Slovenije je postati učeča se družba, že polnoletna država je zdaj v obdobju terciarnega izobraževanja. Prav razvoj tega je za Savinjsko regijo s centroma v Celju in Velenju lahko razvojna priložnost. Če smo že pri regiji - zakaj v Sloveniji (še) ni pokrajin? Morda zato, da ostaja država centralizirana in močna, saj ji nasproti stojijo šibke občine? Jih bomo v tem mandatu dobili? Z ljudmi na Dobrni, v Vojniku in Štorah sem se srečevala že pred leti, ko smo živeli še v skupni celjski občini, zato se vnovičnih snidenj zdaj lahko le veselim - in ker se je zdaj tem trem občinam »pridružila« še Mestna občina Celje, se pravzaprav vračam na staro, kakšnih 15 let nazaj ...
Urška Selišnik
gospodarstvo, občine Zgornje Savinjske doline
urska.tednik@nt-rc.si gsm: 031-692-848
Imam dobro ali pa slabo lastnost, da področja, ki so se v dveh desetletjih novinarstva zvrstila v mojem delokrogu, sčasoma postanejo »moja« - tako kot so bile »moje« občine Šaleške in Spodnje Savinjske doline, se vsa leta počutim povsem domače v moji »zgornji«. In podobno se dogaja, da tudi gospodarstvo vse bolj postaja »moje«. Zal smo v stanju, da večkrat kot o novih izzivih in uspehih poročamo o težavah, ki pestijo podjetja. Še najbolj pa bolijo usode posameznih opeharjenih delavcev, ki jih srečujem v tem času. To so zgodbe, ki jih pišem tudi za vas, cenjeni bralci Novega tednika. Pridružite se v odkrivanju teh zgodb.
^^ Bojana Avguštinčič
občine Spodnje Savinjske doline
bojana.avgustincic@radiocelje.com gsm: 031 333 491
V osemletni novinarski karieri sem »prečesala« že dobršen del celjske regije. Začela sem v radeški in laški občini, se nato »preselila« v Vojnik in na Dobrno, vmes pokukala še v Šentjur ter se nato za dobro leto »pome-ščanila« v Celju. Kar nekaj časa sem se pri svojem delu spogledovala tudi s kulturo. Mnoge zgodbe, ki sem jih odkrivala kot novinarka, mi bodo za vedno ostale v spominu. Upam, da bo takšnih čim več tudi v Spodnji Savinjski dolini.
Janja Intihar
odgovorna urednica RC
e-mail: janja.tednik@nt-rc.si, 031 692 855 Ker mora urednik o vseh stvareh vedeti nekaj (novinar pa o neki stvari vse), mi moje večletno novinarsko kolobarjenje po občinah celjske regije in tudi po različnih področjih, od zdravstva do gospodarstva, pri krmarjenju Radia Celje še kako pride prav. Osnovno poslanstvo našega radia namreč še naprej ostaja biti prva radijska postaja na področju informiranja v Savinjski statistični regiji. Zahvaljujoč dobri ekipi novinarjev, ki so v slovenskem medijskem prostoru prava redkost, saj le še malokdo ustvarja za kar dva medija, nam to tudi uspeva. Res je sicer, da Radio Celje v močno komercialnem etru trenutno ni najbolj poslušana radijska postaja, je pa dejstvo, da je najbolj upoštevana.
Tanja Drolec
lektorica
Jezikovno vrtnarjenje zahteva zbranost in potrpežljivost. Kljub temu se včasih zgodi, da na kakšni gredici cvetje lepše uspeva, medtem ko se kje drugje rad pojavi plevel. Pri svojem delu se trudim, da je slednjega čim manj in da se bralci ob branju čim manj »spotikate«. Marsikaj je pri tem odvisno od vrtnarja, a tudi od prsti, sadik in vremena.
Igor Šarlah
računalniški prelom
V tehničnem uredništvu »naše« hiše sem že 17 let. V tem času sem »dal skozi« veliko oblik priprave za tisk. Od enostavnih vnosov besedil v prve PC-je, besedila so v tiskarni natisnili na neskončen papir, ga razrezali v stolpce, nalepili na strani, odtisnili na plošče, le-te pa vpeli v tiskarski stroj. Sedaj že več let celoten časopis pripravljamo sami, ga s pomočjo interneta pošljemo v tiskarno, kjer ga le še natisnejo. Bralcem obljubljam, da se bom tudi v prihodnje trudil strani »postaviti« tako, da jih bo enostavno brati in da bodo čim bolj očem privlačne.
Andraž Purg (GrupA)
Čeprav je fotoreportaža predvsem delo na terenu, kjer je včasih potrebna posebna oprema - zaščitna čelada, plezalna vrv, palerina, čoln ..- je to samo polovica dela. Druga polovica je za računalnikom, kjer gledam, na kateri fotografiji ste simpatični in primerni za objavo. Zato naslednjič, ko me boste videli s fotoaparatom v roki, nastavite pravo stran obraza, in sicer fotogenično - škljoc! grupa@t-1.si
Andreja Balja
računalniški prelom
Na mesto Celje me veže posebna ljubezen, zato sem vesela, da soustvarjam časopis s takšno tradicijo, kot jo ima Novi tednik. V tehnični pisarni s sodelavcem skrbim za prelom, in če lahko končno širši javnosti razložim pomen te besede, je to postavitev prispevkov in fotografij na posamezno stran časopisa, kar mi je že z akademije za likovno umetnost priljubljen del oblikovanja. Tudi oblikovanje grafičnih vsebin mi je še vedno poseben izziv, ki se ga lotim z vso ustvarjalno vnemo. Z vami si želim še dolgo in lepo vizualno komunicirati.
Tim Einspieler (TimE)
Ze celo življenje me spremlja fotografija, zato sem se tudi sam podal v te vode. Najbolj me veselita modna in športna fotografija, seveda pa tudi fotoreportersko delo. Kot večina fotografov sem tudi jaz raje za fotoaparatom kot pred njim.
Biserka Povše Tašic
odgovorna urednica NT
e-mail: biserka.povse@nt.rc.sii gsm: 041-640-458
Zapisati tisto, kar ne želijo povedati, pobrskati po zgodbah, ki jih piše življenje, ostati zvest sebi. Težim k iskanju resnice, tiste neulovljive, izmikajoče dame, ki se ji približajo prodorni, ustvarjalni, profesionalni novinarji. Takšna je ekipa Novega tednika. Verjamem vanjo in zato sem seji tudi pridružila. Za seboj sem pustila kar nekaj kilometrine v radijskem in časopisnem novinarstvu ter podjetništvu.
www.novitednik.com
16
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Hočeta v dolino, proč od tragedije
Na pogoriščih samotne hribovske kmetije, ki pozimi ni dostopna, sta ostali sami ženski - Po tragediji želita Babičevi v dolino
Po katastrofi s točo, ki je letos hudo prizadela občino Bistrica ob Sotli, jo je zdaj udarila še tragedija na težko dostopni hribovski domačiji. O pomoči Babičevim so zato razpravljali na zadnji, torkovi seji občinskega sveta. »Najprej bomo pomagali s stroji, s fizičnim delom, da odstranimo vse, kar je potrebno. Po drugi strani bomo pomagali po finančni plati,« je o pomoči Babičevim, da jim pomagajo za prvo silo, povedal župan. Z Ljudmilo Babič se bodo najprej pogovorili, kaj najbolj potrebuje, za prvo silo pa naj bi občina pomagala s tisoč evri. Predvčerajšnjim je bil pogreb Babičevega sina, ki si je po požaru, ki ga je podtaknil, vzel življenje.
Si predstavljate, da bi ostali brez strehe nad glavo, brez dodatnega zaslužka, brez moške roke na kmetiji ter predvsem brez družinskega člana? Samo s tistim, kar ste imeli med požarom oblečeno na sebi! Verjetno je to nekaj najhujšega, kar se vam lahko zgodi, in točno to se je zgodilo družini Babič z osamljene kmetije v Kun-šperku, visoko v hribih nad Bistrico ob Sotli.
Plameni so pogoltnili štiri stavbe, med njimi stanovanjsko hišo ter hlev, poži-galec, 35-letni sin, pa si je tri metre od pogorišča na koncu sodil sam. Babičeva mati in hči, ki sta tam z njim živeli, sta po požaru ostali brez vsega: doma, hleva in kmetijskih strojev, moške roke na kmetiji ter seveda predvsem brez sina in brata. Še več, mati Ljudmila prejema zgolj skromno kmečko pokojnino, hči je iskalka zaposlitve, ki jo je v okolici odročne Bistrice ob Sotli zelo težko najti.
Ljudmila Babič na prizorišču tragedije. Od hiše, ki jo je krasila z lepim cvetjem, je po podtaknjenem požaru ostalo črno pogorišče.
Kot sta povedali, sta trenutno začasno nastanjeni pri dobrotnici, dolgoletni prijateljici, ki je dobre četrt ure vožnje proč. V torek je
ekipa NT z obema obiskala pogorišče na kmetiji, ki je z avtomobilom dostopna le v poletnem obdobju. Cestišče je asfaltirano le do bizeljske-
ga gradu, ki je že v sosednji brežiški občini, nato se vije slaba makadamska cesta, ki pozimi ni plužena, visoko navkreber do kmetije,
kjer so do konca prejšnjega tedna skromno živeli Ba-bičevi. Narava je tam zelo lepa - daleč v dolini je videti slikovito dolino Sotle ter hrvaško mesto Klanjec - življenje na tej višini je za prebivalce zelo težko.
Na pogorišču kmetije ni ostalo ničesar od poslopij, tudi od hleva ne, tako da je bilo govedo privezano kar na prostem. Ko sem Babičevi vprašal kaj trenutno najbolj potrebujeta, sta mi povedali, da so jima v bistvu ostala le oblačila, ki sta jih med požarom imeli na sebi. »Veliko ljudi ponuja obleke, ki jih niti ni več kam dati. Če je le mogoče, bi potrebovali denar,« omenja Ljudmila Babič. Obleke jima je hitro priskrbela soproga enega od gasilcev. »Prav tako bi za prvo silo potrebovali začasno stanovanje,« dodaja Babičeva.
Z njima je med prvimi navezal stik župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak, ki je razmišljal, da bi ju namestili v nekdanji lovski dom. Toda
ta je odmaknjen še bolj kot dosedanji dom, zato Babi-čevi to preselitev odločno odklanjata. Želita si le v dolino, proč od prizorišča hude tragedije in od spominov nanjo, sami ženski se v odmaknjenem svetu prav tako ne počutita več najbolj varno. Županu sta hvaležni, ker je z njima na pogorišču poklepetal celo nedeljsko popoldne in tudi poskrbel, da so pripeljali vodo za živino ter za prvo silo pospravili pogorišče.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Kaj bo z usodo Babičeve kmetije, ne vedo, saj naj bi bil lastnik treh četrtin nepremičnin pokojni sin, zato je treba počakati na zapuščinsko razpravo, kjer bo marsikaj bolj jasno. Babičevi njegovega finančnega položaja nista poznali, zato sta previdni.
Maček pred nesrečo vozil 130 km/h?
Čigavo je bilo skrivnostno temno vozilo na uvozu na avtocesto pri Šempetru?
»Voznik renaulta (Branko Maček, op. p.) je sicer imel tehnično možnost, da bi nesrečo preprečil, vendar je to odvisno od okoliščin, razmer in njegovih sposobnosti,« je v petek dejal izvedenec prometne stroke Iztok Ciglarič. Zaslišali so ga na sojenju Mačku, in sicer zaradi tragedije oktobra predlani pri Arji vasi, ki je terjala tri mlada življenja. Presenečenje petkovega sojenja je bila izjava enega od voznikov, ki je v času nesreče peljal mimo prizorišča. Ta je namreč na uvozu na avtocesto pri Šempetru (v smeri proti Celju je to uvoz tik pred izvozom za Arjo vas) videl stati temno osebno vozilo ...
»Ne vem, ali je ta avtomobil povezan s to nesrečo, a vem, da se mi je zdelo čudno, da je nekdo ustavil sredi uvoza, pri čemer je imel vključene štiri utripalke,« je dejal Stanislav Zore, voznik tovornjaka, ki ga je Maček oplazil z vozilom le nekaj sekund, preden je zapeljal v vozilo mladih Celjanov, ki ga je vozil Peter Kračun, in še v eno tovorno vozilo. Začuda je na sojenju ostalo le pri tej izjavi, čeprav so se nekateri v odmoru med sojenjem vendarle spraševali, kaj je omenjeno vozilo tam počelo in čigavo je. Ves čas se namreč pojavljajo govorice, da naj bi Maček morda v napačno smer vozil zaradi stave, kar naj bi policija in tožilstvo preverjala, vendar dokazov za to ni. Maček naj bi vozniku enega izmed tovornjakov, ki je pritekel do njega in ga vprašal,
Branko Maček. Kaj bo sojenje še razkrilo?
če potrebuje pomoč, dejal: »Moram javiti, da mi ni nič.« Komu? Tudi vprašanje, ali je skrivnostno vozilo morda povezano z Mačkovo tragedijo, je na sodišču ostalo brez odgovora. Po naših podatkih tudi policija o skrivnostnem vozilu zaenkrat ne bo poizvedovala, lahko pa bi, če bi sodišče prosilo za dodatne preiskave o tem, vendar to do zdaj menda še ni storilo. So pa policisti že v fazi preiskave dobivali izredno veliko različnih informacij, tudi v anonimnih pismih. Preverili so vse, še podatek o tem, da naj bi v vozilu Mačka bilo neko dekle, in tudi o temnem vozilu, ki je čakalo na uvozu pri Šempetru. Vendar dokazov, ki bi potrdili vse to in te informacije povezali s tragedijo, niso našli.
Pred Zoretom je tovornjak vozil njegov sodelavec Klemen Rožič, oba sta bila na zvezi preko CB-postaje, tako je Rožič Zoreta tudi opozoril na »norca, ki vozi v napačno smer«, in mu dejal, naj se »umakne na odstavni pas«. Tragedija se je zgodila, ko je vozilo mladih Celjanov prehitevalo tretji tovornjak, ki ga je vozil Franci Prosenc. »Avto je bil vzporedno z menoj, pred menoj pa Zore, ki je zaviral in se pomikal na odstavni pas,« je razlagal Prosenc. Povzročiteljevega vozila zaradi tovornjaka pred seboj ni videl, opazil ga je le v delčku sekunde, ko je že trčilo v Kračunov avtomobil na pre-hitevalnem pasu. »Moj tovornjak je obrnilo za 180 stopinj,« je še dodal Prosenc, ki je tudi sam dobil nekaj poškodb. Kračunovo vozilo je drselo po cesti, nakar je trčilo še v nabrežino, dve dekleti sta padli iz avtomobila, kar se je zgodilo zaradi gibanja vozila po trčenju, je razlagal izvedenec Iztok Ciglarič. »Dekle, ki je preživelo in sedelo spredaj, je bilo zagotovo pripeto z varnostnim pasom. Podrobnejše analize za ostale v vozilu, v katerem je sedela tudi ona, nisem opravljal, toda četudi v nesreči nekdo pade iz vozila, to še ne pomeni, da ni bil pripet,« je pojasnil izvedenec. Je pa po njegovih izračunih Maček vozil s hitrostjo kar 130 km/h!
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Iztok Ciglarič je izvedenec prometne stroke in izvedenec za raziskavo prometnih nezgod. Mačkov zagovornik Damir Ivančič mu je zato postavljal tudi vprašanja, ali je kdaj sodeloval z Darsom in kako, saj naj bi obstajala možnost, da bi kot izvedenec, ki bi posloval s to družbo, neobjektivno ocenil prometno signalizacijo na uvozu, kjer je Maček zapeljal napačno na avtocesto. »Ugotovili smo tudi, da nekateri ne želijo izdelati mnenja o tem uvozu, ker se bojijo, da bodo izgubili posel z Darsom,« je dejal Ivančič. Ciglarič je sicer z Darsom posloval, vendar šele po izdelavi mnenja v primeru Maček. Obtoženec namreč ves čas trdi, da ga je med vožnjo zavedla slaba prometna signalizacija. Ciglarič dopušča možnost, da bi se kdo lahko zmotil, vendar trdi, da bi moral voznik s povprečnimi voznimi sposobnostmi po tem uvozu peljati pravilno. In da je uvoz urejen po vseh pravilih stroke.
Petkovo sojenje sta spremljala tudi pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Boštjan Cugmas in vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvis A. Herbaj.
NOVI TEDNIK
PO SLEDEH NAŠIH BRALCEV
17
Promocija megle
Obljubljali so jim bivanje v razkošnih apartmajih na Tenerifih, dobili pa so vse kaj drugega
Gotovo so tudi vas kdaj po telefonu obvestili, da ste dobili nagrado, le določene pogoje še morate izpolniti, pa bo vaša. Nekateri ste že po prvem stavku prekinili gostobesedne prodajalce, drugi ste pristali na sodelovanje. In prepozno ugotovili, da vse morda le ni tako, kot so vam obljubljali ...
Tako se je začela tudi izku- sala sva pogodbo za tedenski
šnja Mojce Škrabl iz Latkove vasi pri Preboldu. Potem ko je oktobra lani izvedela, da je bila »izbrana za potovanje«, je morala z možem v Ljubljano na predstavitev ponudbe podjetja Promocija sončnega zahoda, d. o. o. »Razlagali so nam, kako lahko zelo ugodno zakupimo razkošni apartma na Tenerifih. V njem bi imeli nato vrsto let pravico tedenskega uživanja dopusta. Apartmaji, ki so nam jih pokazali na fotografijah, so bili res razkošni. Z možem se nama je zdelo sanjsko in rekla sva si, da bi si nekaj takega končno lahko privoščila. Želela sva videti lepote otoka in podpi-
najem.«
Na Tenerife so želeli poleti in dobili so termin za konec avgusta. »Takrat se je pojavil velik problem, imenovan letalske karte,« pove Mojca. »Če nimaš izkušenj, je zelo težko najti letalski let v predvidenem času in karto z normalno ceno. Skoraj sem že obupala in hotela odpovedati vse skupaj. Nazadnje sem našla let iz Pise v Italiji za 300 evrov na osebo.«
Na sanjskem otoku v nesanjskem apartmaju
Na letališču na Tenerifih jih je pričakal mož, ki jih je pripeljal do apartmajskega naselja,
za katerega se je izkazalo, da ni pravo. S taksijem so nato morali do pravega naselja in za prevoz odšteti 21 evrov, kar bi po pogodbi moralo plačati ljubljansko podjetje. »Ne gre za denar, gre za princip,« pravi Škrablova in vztraja, da ji vrnejo omenjeni znesek, saj prošnje pri njihovem predstavniku na otoku niso nič zalegle. »V apartmaju ni bilo niti približno tako, kot smo mislili, in tudi v naselju ne. Ni bil niti približno tako razkošen kot tisti, ki so nam jih kazali na fotografijah. Poleg tega ni bil za štiri osebe,« se spominja Mojca Škra-bl. »Predstavnik ljubljanskega podjetja nam je ob prihodu dal svojo telefonsko številko, toda ko smo ga klicali, ker nismo bili zadovoljni, se ni oglasil.« Razgled so imeli na nekakšno gradbišče in porušene stavbe, do morja pa je bilo daleč.
Pogled skozi okno apartmaja Škrablovih na Tenerifih. Daleč od razkošne soseske.
Čakala pa jih je še ena »preizkušnja« in sicer je bilo v pogodbi zapisano, da morajo tudi na Tenerifih na predstavitev zakupa apartmajev. »Od 10. do 16. ure so nas maltretirali s to predstavitvijo, čeprav naj bi po pogodbi trajala dve uri. Pokazali so nam dva razkošna apartmaja in rekli smo, naj nas namestijo v enega od njih, a so se nam le smejali. Zakup takega apartmaja naj bi stal več kot 120 tisoč evrov, za kar se seveda nismo odločili.«
Pritožba
Mojca Škrabl sicer ugotavlja, da navsezadnje njihov dopust niti ni bil tako slab, saj so sami spoznavali lepote otoka. Je pa res, da bi vse to lahko doživeli ceneje in z manj mukami, če bi izbrali drugo agencijo. To, kar najbolj zameri organizatorjem, je, da jim v Ljubljani niso povedali, da bodo šli v drugačne apartmaje in da si bodo tiste prave za zakup lahko le ogledali.
Po vrnitvi je na podjetje Promocija sončnega zahoda naslovila pisno pritožbo z opisom vseh pomanjkljivosti in zahtevala vrnitev dela plačanega zneska. »Do konca septembra sem želela odgovor, vendar dvomim, da bo kaj iz vsega skupaj. Ko kličeš v podjetje, ti rečejo, da ni odgovorne osebe in da naj se obrneš na njihov angleški naslov. Vendar ne bom odnehala, javno opozarjam na vse to tudi zato, ker želim, da ljudje ne bi več nasedali in da agencija ne bi več zavajala,« zaključuje Škra-blova.
Opozorilo in kazni
Da takšni primeri niso osamljeni, je na svoji spletni strani že v začetku poletja opozorila Zveza potrošnikov Slovenije.
Mojca Škrabl
Svetovala je, da pred podpisom pogodbe ljudje natančno preberejo ter temeljito preverijo vse navedbe predstavnikov podjetja o ugodnostih njihove ponudbe, zlasti možnosti letalskega prevoza in cene kart ter drugih stroškov. »Udeleženci namreč zaradi nejasnih pojasnil dobijo vtis, da je tudi letalski prevoz vključen v ceno zakupa apartmaja,« je ugotavljala zveza. »Na predstavitvi tudi ni omenjeno, da zlasti
Inšpektorji že ukrepajo
Ta se je z omenjeno družbo ukvarjala že nekajkrat, vendar ji kazni očitno ne pridejo do živega. Andrejka Grlič, glavna tržna inšpektorica Tržnega inšpektorata RS, je zapisala, da so podjetju najprej prepovedali opravljati dejavnost, ker ni imelo licence za organiziranje in prodajo turističnih aranžmajev, ki jo je nato pridobilo. Družbi so prepovedali uporabo nepoštene poslovne prakse in jo kaznovali z globo, ki pa še ni pravnomočna. Potrošnike je namreč vabila na predstavitve in jim obljubljala promocijsko nagrado - dvotedensko bivanje v Dominikanski republiki za štiri osebe, ne da bi povedala, da je treba plačati administrativne stroške prevzema nagrade in letalskega prevoza, zaradi česar ni podelila nobene nagrade. Inšpektorat je tudi v zvezi s prodajo aranžmajev na Tenerifih ugotovil uporabo nepoštenih pogodbenih pogojev in izdal odločbo o prepovedi te prodaje,
Za dve osebi je tedenski najem stal 600 evrov, ker pa je šla z njima še Mojčina sestra, je bila cena 830 evrov, ki je bila enaka ceni za štiri osebe. Računali so torej, da bodo dobili temu primerno velik apartma. A so se ušteli. In ne samo pri velikosti ... »Že takoj po podpisu je bilo treba plačati 600 evrov, šli so celo z nama na bankomat, ker nisva imela dovolj gotovine!« Verjetno zato, da si ne bi premislili ...
nizkocenovni prevozniki na Tenerife letijo le ob določenih dnevih v tednu. In če potrošniki želijo biti nastanjeni v razkošnem apartmaju, ki je pravzaprav edini objekt, ki ga na predstavitvi pokažejo na fotografijah, morajo na otok prispeti točno določen dan v tednu. Vse do zadnjega dne potrošniki kljub rezervaciji razkošnega apartmaja ne vedo, ali bodo zares nastanjeni v tem apartmaju, saj ima podjetje pravico, da jih premesti v drug objekt nižje kakovosti,« so še zapisali v zvezi potrošnikov. Svetovali so, da se tisti, ki menijo, da so bili zavedeni, seznanijo s svojimi pravicami, ki so zapisane v Zakonu o varstvu potrošnikov. Hkrati so predlagali, da primer preuči tržna inšpekcija.
ki pa je podjetje ni spoštovalo do uvedbe izvršilnega postopka. Tudi takrat so ga kaznovali z globo. Inšpektor pa je ukrepal tudi, ko podjetje potrošnikom, ki so pravočasno odstopili od pogodbe, sklenjene zunaj njihovih poslovnih prostorov, ni želelo vrniti že plačanih zneskov. Očitno pa vse to še ni bilo dovolj, saj pritožbe potrošnikov še vedno dobivajo.
Lahkovernost se torej maščuje in kot kaže, je med Slovenci ne manjka. Kazni za tiste, ki zavajajo, pa so očitno premajhne, da bi jih ustavile, pa še vedno nove prijeme si izmišljajo. Zato je nauk zgodbe jasen. Spomnite se nanj, ko vas bodo naslednjič poklicali po telefonu s kakšno super mamljivo ponudbo.
TATJANA CVIRN Foto: zasebni arhiv
FELJTON
Iran - edina šiitska država na svetu
Kot ste že mogoče kdaj slišali, obstaja na svetu več vej islama. Največji sta sunizem in šiizem. Večina muslimanov po svetu, kar 80 odstotkov, je sunitov. Preostalih 20 odstotkov predstavljajo šiiti in ostale veje islama. Večina vseh šiitov na svetu živi v Iranu, kjer se zanje opredeljuje 89 odstotkov prebivalcev.
Šiiti se od sunitov razlikujejo predvsem po tem, da poleg preroka Mohameda priznavajo še dvanajst imamov in pričakujejo ponovni prihod zadnjega, dvanajstega ima-ma. Vsi šiitski imami so umrli nasilno, zato je za šiite zelo pomemben kult mučeništva. Ljudje namreč verjamejo, da jim bo zemeljsko trpljenje poplačano po smrti. Šiiti tudi dvomijo v verodostojnost korana, zato dajejo prednost izrekom svojih imamov. Šiizem se je v Iranu dokončno uveljavil v začetku šestnajstega
stoletja in je od takrat pomagal ohranjati perzijsko neodvisnost in narodno samobitnost od preostalega islamskega sveta. Perzija s svojo kulturo namreč ni nikoli podlegla arabski ekspanziji, ampak so celo Arabci za svoje sprejeli nekatere prvine perzijske kulture. Današnji iranski državni simboli so močno povezani s šiitsko tradicijo, saj je sredi zastave tulipan, ki simbolizira mučeništvo. Šiiti za razliko od nam bolj znanih sunitov molijo le trikrat na dan. Njihova svetišča se precej razlikujejo
od sunitskih mošej in džamij. Poznajo namreč več vrst svetišč, ki se med sabo razlikujejo po pomembnosti in namenu. Imajo velike grobnice ali shreine, kjer so pokopani njihovi verski mučeniki, hosseine, mošeje in manjše mo-lilnice. Odkar je Iran islamska republika, državo vodi šiitska visoka duhovščina, saj sta po šiitski tradiciji verska in državna oblast eno.
Resda se kar 89 odstotkov vseh Irancev opredeljuje za šiite, a v državi živi še precej verskih manjšin, tako islamskih kot tudi drugih. Največja verska manjšina so sunitski muslimani, ki predstavljajo deset odstotkov vsega prebivalstva. Preostal odstotek prebivalstva predstavljajo sufiji,
kristjani, judi, bahaisti, zoroa-strianci in mandeisti.
Zanimivo je, da se lahko vsi nemuslimani brez kakršnih koli težav spreobrnejo v islam, medtem ko je muslimanom za spreobrnitev v katero koli drugo religijo zagrožena smrtna kazen.
V Iranu državna oblast priznava druga verstva in jih na nek način enači s pripadniki narodnih manjšin. Še posebej spoštujejo kristjane, jude, zoroastriance. Verske skupnosti imajo v državi posebne pravice, kot so zagotovljeni stalni predstavniki v parlamentu, opravičeni so služenja vojaškega roka, čeprav je alkohol v državi prepovedan, jim je dovoljeno ga uporabljajo pri verskih obre-
dih, dovoljene so jim zabave, ki niso ločene po spolu, imajo svoje športne centre, v katerih se tudi ženske lahko ukvarjajo s športom, ne da bi morale nositi islamska oblačila.
Zoroastrizem ima prav posebno mesto med manjšinskimi religijami, saj je bila v stari Perziji to državna vera pred prihodom islama v osmem stoletju. Danes v Iranu živi zelo malo predstavnikov te starodavne religije, največ jih je v puščavskem mestu Yazd, na vzhodu države, kjer imajo tudi svoj tempelj večnega ognja. Drugače je vsepovsod po Iranu mogoče najti zapuščena starodavna zoroastrska svetišča. Večina pripadnikov te religije se je skozi stoletja,
ko je vedno večjo moč dobival islam, preselila v sosednje države, predvsem Indijo, kjer se danes imenujejo parsi in predstavljajo pomembno narodno manjšino.
Največ pripadnikov krščanske skupnosti j e Armencev. Največ jih živi v Es-fahanu, kjer imajo tudi svoj versko-kulturni center in svoj muzej. Zelo pomembna manjšina so tudi judi, ki živijo predvsem v velikih mestih in se preživljajo kot trgovci na bazarjih, in draguljarji.
Vse te verske manjšine so v Iranu prisotne že iz časov pred prihodom islama in se narodnostno opredeljujejo za Irance.
ALENKA HREN MEDVED
18
0TR05KI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Za svet brez sovraštva
Mir je vrednota, ki bi morala biti skupna vsem ljudem na svetu. Vsem, ki si delimo planet. Mir opisuje družbo ali razmerje, ki ne vsebuje konfliktov in prepirov. Mir je po mojem mnenju harmonija, za katero se moraš potruditi, da si je deležen. Lahko bi ga tudi definirali z obdobjem brez vojn. V miru ni prisotne sovražnosti, sebičnosti, hinavščine in vsega, kar k temu sodi, temveč zajema brezpogojno ljubezen in vso pozitivnost, ki jo premoremo.
»Prava moč ni v vladanju, denarju ali orožju, temveč v globokem notranjem miru,« je dejal mislec Tich Nhat Hanh in s tem opozarjal vo-
ditelje sveta, da vojne niso pravi odgovor na njihove težnje po oblasti. Žal pa je absolutni mir na svetu vse prevečkrat le težko dosegljiv ideal, ki lepo zveni iz ust teh ljudi. Od nekdaj se je človek zapletal v vojne, sovraštvo ter ubijanje iz razlogov, ki se jih kasneje ni več spomnil. Koliko človeške krvi je bilo prelite, koliko sovražnih besed izgovorjenih, da bi bilo zadoščeno zadovoljstvu peščice ljudi! John Lennon, veliki borec za mir, je v eni od svojih znamenitih pesmi nekoč zapisal: »Predstavljaj si, da ni držav in vere ... Ničesar, za kar bi ubijali ali za kar bi umirali. Predstavljaj si vse ljudi, da živijo življenje v miru in si delijo svet.« Kljub
prizadevanju ali prav zaradi njega se je njegova pot končala pod streli pištole, ki jo je sprožil človek, s katerim je delil ta svet.
Če bi bil na svetu mir, ne bi bilo vojn, ki vodijo v maščevanja, lakoto in sovraštvo. Vsak si zasluži in ima pravico imeti svoj mir. Če ga iščeš, ga moraš najprej najti v sebi. Mir je želja vsakogar, ki želi boljšo prihodnost za svoje otroke in tudi druge.
Upam, da bodo ptice miru ponesle prijateljstvo po svetu, se dotaknile človeških src in spletle venec prijateljstva med ljudmi.
KARMEN SMERKAR, 9. b INA KATARINA PAVLIČ, 9. b IV. OŠ Celje
Pomagajmo ohranjati vrednote
-
T3 N O P.
¿Í cu "ČT a
Š
,¡4 O
a
T3
OJ
E
<v
p T3
a o
z
Dijaki Gimnazije Celje - Center že tretje leto zapored sodelujemo v projektu Pozdrav ptic miru. Letos smo pri likovni umetnosti pod mentorstvom Mojce Šmit svoje domišljijske ptice pobarvali v kontrastnih barvah in jih podarjali ljudem v mestnem središču, nekaj dijakov pa je poslikavalo stole. Pri slovenščini smo razmišljali o osrednji temi Pomagajmo ohranjati vrednote. Pisali smo o družini, prijateljstvu in svobodi. Nekaj odlomkov iz daljših spisov dijakov 3. letnika:
Nika Pavčnik: »Je naš prijatelj nekdo, ki smo ga spoznali na Facebooku? Ali nekdo, ki ga poznamo preko videoklica na MSN? Ne. Pravi prijatelj je tisti, ki bo vedno ob
Mir in tišina
Mir je roža, ki cveti
in nikoli ne oveni. Kot sonce, ki žari
in nikoli v globino ne toni.
Tišina je ptica, ki leti
in srce v vetru pusti.
Tisti, ki ovinkari sem in tja, ta miru ne pozna. Je kot umirjeno srce, ki bije za vse.
Mir si ustvarjamo zato, ker duševno zdravje boljše bo.
ERNESTINA MESIC, 2. FB Srednja zdravstvena šola Celje
tebi, ko ga boš potreboval, in za katerega si lahko prepričan, da ti ne bo nikoli obrnil hrbta. Ali vrednote potemtakem izginjajo? Menim, da ne, le spremenile so se, kar se najbolj opazi pri mladih. Vrednota prijateljstva se je preoblikovala do te meje, da mladostniki pogosto menijo, da vseh 1732 ljudi, dodanih pod kategorijo prijatelji na Facebooku, ustreza definiciji prijatelja, vendar so ti ljudje le znanci. Mislim, da je bolje imeti pet pravih prijateljev kot na tisoče virtualnih.«
Alja Poljanšek: »Pravijo, da je prava svoboda tedaj, ko nimaš česa izgubiti, ko nimaš nič. Toda družba jemlje za najbolj svobodne tiste, ki imajo vse. Nas je res tako lahko preslepiti? Smo res tako obsedeni z materialnim, da je za nas življenje v zlati kletki svoboda? Smo res tako slepi, da ne opazimo praznosti in puhlosti teh ljudi? Ne opazimo, kako skušajo praznino napolniti z materialnimi stvarmi, kako je to kopičenje dobrin le krinka. Krinka strahu pred odgovornostjo. Ravno to, kar svoboda je.«
Primož Tržan: »Družina je najlepša in najpotrebnejša vrednota ljudi. Človek jo potrebuje za zdrav duhovni razvoj. Dandanes družino ogroža uživaška miselnost, ki v družini vidi vrsto omejitev. Marsikdo misli, da ne bo mogel več hoditi na zabave in zapravljati denarja, časa in mladosti samo zase, ko bo poročen, zato se raje sploh ne poroči. Ali pa že vnaprej razmišlja o tem, da se bo ločil, če ga bo zakon preveč omejeval. Kot da se z ljubeznijo in družino začnemo ukvarjati šele takrat, ko nimamo kaj pametnejšega početi.«
Dijaki Gimnazije Celje - Center
Ptica miru
Iz daljave prihaja zvok, ki zavaja. Melodija prelepa, ki nikoli se ne neha.
Tam na oljki pa je ptica, bela majhna golobica. Mir na svetu prinaša, da ljudi ne zanaša.
Z oljčno vejico leti, da vse vojne pomiri. Ljubezen, prijateljstvo, to je delo ptice miru.
BRINA JENČEK, 6. b III. OŠ Celje
TOPLARNA
€
ero
flEGIQHALMI CfNTER M RAVNANJE Z ODPADKI CEUE
VABILO NA DAN ODPRTIH VRAT
in
JE
ki bo v sredo, 28. septembra 2011
VODENI OGLEDI BODO MED 10. IN 17. URO, in sicer:
a)	RCERO:	ob 10., 12., 14. in 16. uri
b)	TOPLARNA CELJE: ob 11., 13., 15. in 17. uri
Na dan odprtih vrat lahko pridete z lastnim prevoznim sredstvom ali pa z avtobusom. Brezplačni avtobusni prevozi so organizirani iz Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah, Šentjurja, Štor, Velenja, Polzele, Braslovč, Vranskega, Tabora, Latkove vasi, Šempetra, Žalca, Petrovč, Dobrne in Vojnika. Več o odhodih avtobusov si preberite tudi na spletni strani www.rcero-celje.si, www.simbio.si in www.energetika-ce.si.
PRISRČNO VABLJENI!
URNIKI AVTOBUSNIH PREVOZOV
Relacija: Rogaška Slatina-Šmarje pri Jelšah-Šentjur pri Celju-Štore-Celje
KRAJ	ČAS ODHODA 1
Rogaška Slatina (glavna avtobusna postaja)	8.00
Šmarje pri Jelšah (glavna avtobusna postaja)	8.20
Šentjur pri Celju (glavna avtobusna postaja)	8.40
Štore (avtobusna postaja Štore)	8.50
Celje (stara avtobusna postaja Celje)	9.30
Ogledi RCERO Celje ob 10. uri in Toplarne Celje ob 11. uri. Po ogledih avtobusni prevoz nazaj.	
Relacija: Velenje-Polzela-Braslovče-Vransko-Tabor-Latkova vas-Šempeter-Žalec-Celje	
KRAJ	ČAS ODHODA 1
Velenje (glavna avtobusna postaja)	9.30
Polzela (avtobusna postaja Cimperman pri Tušu)	9.50
Braslovče (avtobusna postaja Braslovče)	10.00
Vransko (avtobusna postaja Vransko)	10.20
Tabor (avtobusna postaja)	10.30
Latkova vas (avtobusna postaja Latkova vas)	10.50
Šempeter (SIP)	10.55
Žalec (glavna avtobusna postaja)	11.05
Petrovče (avtobusna postaja)	11.10
Celje (stara avtobusna postaja Celje)	11.30
Ogledi RCERO Celje ob 12. uri in Toplarne Celje ob 13. uri. Po ogledih avtobusni prevoz nazaj.	
Relacija : CELJE (stara avtobusna postaja Celje)-RCERO Celje	
KRAJ	ČAS ODHODA 1
Celje (stara avtobusna postaja Celje)	13.30
Ogledi RCERO Celje ob 14. uri in Toplarne Celje ob 15. uri. Po ogledih avtobusni prevoz nazaj.	
Relacija: Dobrna-Vojnik-Celje	
KRAJ	ČAS ODHODA
Dobrna (avtobusna postaja)	14.30
Vojnik (avtobusna postaja)	14.55
Celje (stara avtobusna postaja Celje)	15.30
Ogledi RCERO Celje ob 16. uri in Toplarne Celje ob 17. uri. Po ogledih avtobusni prevoz nazaj.
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Sršeni so skuhali okusen golaž
Športno-kulturno društvo Gradišče nad Slovenj Gradcem je v soboto, 27. avgusta, pripravilo že tradicionalno golažijado na prireditvenem prostoru, na posesti Prošt, kjer je bilo leta 2003 tudi 3. srečanje Gradiščanov Slovenije.
Med sedmimi kuharskimi skupinami so se dokazovali v kuhanju naši Gradiščani iz Gradišča pri Vojniku. Pod vodstvom glavnega kuharja Martina Jošta in pomočnikov Florjana Rečnika in Boštjana Goriška je nastajal po dolgotrajnem kuhanju odličen golaž. Obiskovalci so lahko poskusili tudi domačo gra-diško budjolo in gradiški hamburger, proizvoda našega glavnega kuharja Martina. Ocenjevanje golaža je bilo pod velikim šotorom, kjer je igral tudi ansambel Napev.
Kuharske skupine so imele svoja predstavitvena imena. Naši so bili gradiški Sršeni s podobo sršena na svojih hrbtnih straneh majic, drugi Kobilice, Ose ... Naš golaž je bil prav dober, a vendar, ker so se šteli tudi rezultati družabnih iger, smo zasedli v skupni razvrstitvi 7. mesto.
Golaž so prvi poskusili in ocenili župan Občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar, podžupan Vinko Verčkovnik in vsi glavni kuharji skupin.
Poleg iger so priredili tudi bogat srečelov, ugibanje teže »teško drovo« - del debele drevesne veje. Za točno napoved je bil nagrada kubični meter bukovih drv.
Zabava je trajala pozno v noč, tudi majhna nevihta v večernih urah ni zmotila obiskovalcev in plesalcev. Člani ŠKD Gradišče in ostali
Prijetno druženje nogometnih veteranov
V soboto okrog poldneva je odpeljal avtobus nogometašev iz Šmarja pri Jelšah proti Hrvaškemu Zagorju na povratno peto tradicionalno druženje nogometnih veteranov.
Začelo se je pred petimi leti na pobudo Štefana Novaka in ostalih privržencev prijetnega druženja. Tako se vsako leto dobijo s prijatelji z druge strani Sotle.
Po končani nogometni tekmi (rezultat je bil najmanj pomemben), ki je bila večkrat prekinjena zaradi »osvežitve«, so se okrepčali na igrišču.
Drugi del druženja se je nadaljeval na znanem kmečkem turizmu ob Sotli. Okusili so dobrote zagorske kuhinje in žlahtne kapljice. Druženje ob harmoniki, kitari in petju je trajalo dolgo v noč.
Ob slovesu so si ob stisku rok zaželeli srečno in nasvidenje od naslednjega druženja, ki bo v Šmarju pri Jelšah prihodnje leto.
Promocijsko besedilo
prebivalci pa so spet pokazali svojo gostoljubnost, domačnost in preprostost. Naše udeležbe so bili zelo veseli in vedno znova je pogovor nanesel na 9. srečanje Gra-diščanov Slovenije pri nas pred dvema letoma, na katero imajo še vedno lepe in nepozabne spomine.
MARTIN GOLEŠ
Vse prvošolčke obdarili s knjigo
Premogovnik Velenje je ob letošnjem vstopu v šolske klopi ponovno razveseljeval prvošolce iz Mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Kar 443 jih je v spomin na prvi šolski dan prejelo knjigo Neže Maurer Ti si moje srce, ki pomaga otrokom, da dojamejo tisto, čemur odrasli rečemo enost, strpnost in humanost.
Kratka besedila v knjigi staršem in učiteljem ponujajo izvrstno iztočnico za pogovor o teh tematikah. Knjiga Ti si moje srce sporoča, kako imamo tako ljudje različnih ras kot tudi živali enako srce in da ko imamo koga radi, mu radi rečemo: »Ti si moje srce.«
Na Osnovni šoli bratov Le-tonje v Šmartnem ob Paki so ob tej priložnosti pripravili kratek kulturni program. 37 prvošolcev šole se je še posebej razveselilo krtka Ligija
- maskote Premogovnika Velenje. V imenu premogovnika je učence nagovoril vodja Izobraževalnega centra Boris Potrč, ki je poudaril izreden pomen družbene odgovornosti podjetij v lokalni skupnosti tudi do najmlajših prebivalcev. Bojan Juras, ravnatelj šmarške šole, je ob tej priložnosti Premogovniku Velenje izročil sliko, ki nosi posvetilo, v katerem so se zahvalili za obdaritev prvo-šolcev.
TMJ
Sončen dan v Sončku
V Štorah že nekaj let v okviru zveze Sonček deluje bivalna enota Sončen dan za osebe s statusom invalida. V ženskem odboru SDS se je tako razvila ideja, da tokratno dobrodelno akcijo namenimo prav njim. Po pogovoru z vodjem bivalne enote Martinom Lažeto, ki nam je predstavil delovanje enote, smo se odločile, da ves izkupiček namenimo za nabavo stenskih držal, ki jih že nekaj časa nujno potrebujejo.
Akcija zbiranja odpadnega papirja je trajala od junija do začetka septembra. Z veseljem so se odzvala tudi nekatera lokalna podjetja, ki so v svojih arhivih pospravljala
Mnmv.iKnritednkcom
nakopičen star papir. Zbrani izkupiček od odpadnega papirja smo z donacijo našega predsednika Janija Glavača ob kratkem kulturnem programu predali vodji bivalne enote v soboto, 10. septembra, in s tem povrnili stroške za nabavo stenskih držal. Predsednica ŽO SDS Štore Danica Pisanec je predstavila projekt in se zahvalila vsem sodelujočim. Vodja bivalne enote se je iskreno zahvalil vsem, ki so sodelovali in ves ta čas pridno zbirali odpadni papir ali na kakšen drugačen način, tudi z donacijami, pripomogli k uresničitvi zastavljenega cilja. Za glasbeno popestritev so poskrbele deklice iz spodnjih Štor in oskrbovanka Vilma, ki nas je z recitacijo čustveno predramila in nas hkrati popeljala v razmislek o pomenu življenja. Ob prigrizkih in
pijači smo nadaljevali druženje z oskrbovanci. Veselja
in navdušenja oskrbovancev vsekakor ni manjkalo.
Zahvaljujemo se tudi članom Prostovoljnega gasil-
skega društva Štore, ki so pomagali pri odvozu odpadnega papirja. Posebna zahvala tudi mizarstvu Žgank
iz Petrovč, ki je podarilo les in brezplačno montiralo stenska držala.
ANDREJA SLAVNIC
Skupinska slika pred novim delom bivalne enote Sončen dan v spodnjih Štorah - Št. 76 - 27. september 2011 -
20
ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
ISEMO TOPEL DOM
Kužki na fotografijah bodo v zavetišču Zonzani, dokler jih ne boste šli iskat in jim ponudili prijazen dom.
MAČJA PREJA
Da ne bi postali zbiratelji ...
Fox je mešanec. Star je štiri mesece, zato je še igriv.
Če nadaljujem tam, kjer sem končala prejšnji teden, bi rada nanizala nekaj razlogov, ki govorijo v prid sterilizaciji oziroma kastraciji mačk, saj je sobivanje s kastrirano mačko lepše in tudi bolj znosno. Mačka, ki si je zaželela »ljubezni«, to pove zelo na glas, moteče za lastnika, pa tudi za sosede. Ne samo samci, včasih tudi samice začnejo označevati svoj teritorij. Verjemite, ta vonj privlači samo mačke, sicer pa nima nič skupnega s kakšnim parfumom, vonj mačjega markiranja pa zelo težko odstranimo.
Ideja, da mačke pač ne bi pustili ven v času, ko se brezna, so zgrešene. Pobegnila bo ob prvi priložnosti, posledice se bodo pričele kazati
zelo kmalu, ko bo mačkina vitka linija dobivala obline in po devetih tednih vas bo razveselila ali »razveselila« s šopkom mladičkov.
Kam z mladiči, ko so dovolj stari (vsaj 12 tednov)? Treba jim je poiskati nov dom, odgovornega lastnika, ki bo skrbel zanje. Vsi prijatelji, ki bi sicer imeli doma muco, najdejo tisoč izgovorov, zakaj tokrat ne, zavetišča so že itak preveč polna.
Da mora mačka imeti vsaj eno leglo, preden jo damo sterilizirati, je popolnoma zgrešeno in vsak veterinar vam bo to potrdil in vam svetoval, da prinesete mačjo samico na sterilizacijo najkasneje, ko bo stara šest mesecev, mačjega samca pa na kastracijo pri štirih mese-
cih. Lahko tudi mlajše, toda o tem odloča veterinar.
Nezaželeno brejost bi sicer lahko preprečile tudi kontracepcijske tabletke, ampak ... V Sloveniji niso na razpolago, niti na recept ne. Zakaj ne? Žal na to nimam odgovora, lahko le povem, da je mogoče tabletke dobiti pri veterinarjih v Avstriji.
Vendar tabletke niso trajna niti tako enostavna rešitev. Eno tabletko potrebuje mačka na teden in mora jo pogoltniti. Če jo kasneje izpljune, ne pomaga, in mačke to obvladajo. Vožnja do veterinarja čez mejo niti ni poceni, sterilizacija ali kastracija pa sta enkraten strošek in trajna rešitev.
Imejte radi svojo mačko!
TATJANA ČUDEN
Nody je pasme resasti jazbečar. Star je 3 mesece.
H!TRO NAROČITE
Lido je mešanec srednje rasti, star dve leti, našli pa so ga v Celju.
Ajka je stara 3 mesece. Odvzeli so jo v Žalcu. Bo manjše rasti, je prijazna in igriva.
NOVI TEDNIK
| Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; |
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
panogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772
T
veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
www.radiocelje.com
Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
NOVI TEDNIK
NASVETI
21
Kako prepoznati
morebitnega
samomorilca?
NASVET TERAPEVTA
MODNI UTRINKI
Nepravilnosti na obrazu zakrijte s korektorjem
Včasih bi bil svet veliko lepši, če bi lahko brali misli drugih in ukrepali, še preden kdo naredi kakšno neumnost. Žal tega ne znamo, lahko le slutimo, začutimo, opazujemo in sklepamo, a še vedno tvegamo zmoto. Pri ljudeh, ki premišljujejo o tem, da bi končali življenje, je paleta občutkov zelo medla. Nič ni razumljivo, večina je kontradiktornih čustev in dejanj, lahko zaupamo le svojim občutkom in upamo, da so pravi, ter s tem nekomu ne delamo krivice, ko povemo na glas in ukrepamo.
Statistično gledano lahko vsaj 75 odstotkov morebitnih samomorilcev (izvzeti so mladostniki) prepoznamo po opozorilnih znakih. Po dejanjih, ki jih ti ljudje počnejo najpogosteje pred trenutkom, ko se odločijo za konec. Večina govori o smrti ali samomoru in želji po tem, da bi si kaj naredili. Vendar je zmotno misliti, da bodo preprosto rekli: »Jaz želim narediti samomor.« Bolj pogosti stavki so: »Bilo bi lepše brez mene. Za vse sem kriv jaz. Če mene ne bi bilo ...« Prav tako nekateri od teh 75 odstotkov uredijo vse osebne zadeve, plačajo vse položnice, naredijo nekaj zelo nenavadnih stvari, npr. razdelijo svojo lastnino, dajo prepisati lastnino na najbližje ... Željo po samomoru spremlja tudi depresija, ki se kaže v negativnih občutkih in pogledih na življenje, brezbrižnosti in pomanjkanju interesov, utrujenosti in težavah s
Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka
spanjem, spremembi teže ter izgubi nadzora nad čustvi. 50 odstotkov tistih, ki naredijo samomor, je v preteklosti že poskusilo končati svoje življenje.
Smernice, ne pravila
Pri mladostnikih je paleta opozorilnih znakov drugačna in težje prepoznavna. Mladostnik, ki je bil toliko prizadet, da si želi preprosto umreti, se ali preprosto distancira od družbe in se zapre v svoj svet ali si najde novo družbo, ki je podobnega mišljenja. Dostikrat se zateče v svet omamnih substanc (droga, alkohol, tablete ...), saj le takrat, ko je pod vplivom teh, pozabi na bolečino, ki ga drugače
Če vas zanima karkoli s področja medosebnih in partnerskih odnosov ali vzgoje otrok, lahko pišete na naš elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Terapevt svetuje.
spremlja. Nekateri postanejo celo depresivni. O samomoru govorijo večinoma tisti, ki tega nimajo namena storiti, pač pa jim je nekakšen zadnji krik po pomoči. Kljub temu je treba vzeti resno vsako govorjenje o smrti in samomoru.
Vendar so vsi ti znaki zgolj nekakšne smernice in nikakor ne pravila. Težko bi rekli, da bodo vsi depresivni naredili samomor ali tisti, ki so začeli urejati stvari. Navsezadnje ostane še tistih 25 odstotkov, ki ne pokažejo nobenega znaka, imajo na videz vse urejeno, v sebi pa umirajo in upajo na rešitelja. In nikoli ne vemo, če je kdo, ki ga poznamo, ravno med temi zadnjimi.
Lahko bi se zapletli v razpravo o tem, kaj narediti in kaj ne, kaj je smiselno upoštevati in kaj ne. Kot sem že napisala, je treba vsako govorjenje o samomoru vzeti resno in usmerjati k strokovni pomoči. Ideja, da lahko nekomu, ki premišljuje o tem, pomagate sami, bo prej vodila h koncu kot k rešitvi. Prav tako mišljenje, da mogoče to govori, da bi bil/a v središču pozornosti, ne vodi k rešitvi. Mogoče imamo prav, mogoče ne.
Vsem ne moremo pomagati, lahko pa naredimo največ, če svoje najbližje spoznamo v njihovo globino, jih razumemo, jih znamo začutiti in videti. Le na takšen način bomo znali prepoznati vsako najmanjšo spremembo na njih in če bo potrebno, jih bomo znali usmerjati, ne glede na statistiko in do zdaj znane podatke.
Vprašanje: Ob rojstvu otroka je njegov oče podpisal sporazum in plačuje preživnino. Otrok je zdaj v prvem razredu osnovne šole. Stroški zanj so zelo narasli. Po drugi strani pa sem izvedela, da je otrokov oče napredoval v službi in da je celo podedoval nekaj premoženja po starših. Lahko zahtevam povišanje preživnine, čeprav otrokov oče nikoli ni imel in nima stikov z otrokom?
Odgovor: Pravica do stikov je pravica otroka in tudi pravica starša. Žal se pogosto dogaja, da kdo od staršev pravice do stikov ne izvršuje in s tem krati tudi otroku pravico do stika z obema staršema. A ne glede na to, ali se pravica do stikov izvršuje ali ne, dolžnost staršev do preživljanja otrok
Še preden na obraz na-nesete kremo, si ga je treba temeljito umiti in očistiti. Po vročih poletnih dneh je v času, ko se že približuje jesen, koža malce izsušena, zato je priporočljivo, da se navlaži s kremo. Počakamo, da se ta vpije, nato začnemo z nanosom pudra. Poletne lahke pudre bodo zamenjali malce gostejši, saj ti kožo tudi ščitijo pred mrazom.
Medtem ko lahko tiste z lepo kožo, ki nimajo nepravilnosti na obrazu, poleti hodite naokoli brez pudra ali morda le s suhim pudrom in korektorjem, je ta pozimi priporočljiv. Pri nakupu je treba gledati ne samo na znamko ali na odtenek, temveč tudi na namen (ali je za suho ali za mastno kožo). Če imate
ostaja. Zato ni razlogov, da bi v takšnih primerih, kot je vaš, o preživnini razmišljali kako drugače. Starši so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati. V kolikor starša ne živita skupaj, je tisti starš, ki ne živi z otrokom, dolžan plačevati zanj preživnino. Znesek preživnine se določi glede na okoliščine ob njeni določitvi. Upošteva se potrebe
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
problematično kožo, si ga na obraz ne nanesite čim več. Lahko uporabite normalen puder, ne pretežek, in nepravilnosti prekrijete s pudrom v stiku oziroma s korektorjem. Ta je gostejši in zakrije tiste male pikice na obrazu, saj ni treba, da bi zaradi tega trpel celoten obraz in bi kožo po nepotrebnem uničevale. Tiste, ki imate mastno kožo, izberite raje puder z mat učinkom, za suho kožo pa čimbolj vlažilnega.
Kateri je pravi odtenek?
Ko se v drogerijo odpravite po nov puder, je priporočljivo, da ste takrat nenapu-drane. Le tako boste lahko izbrale pravi odtenek, saj bo koža takrat tiste prave bar-
otroka in zmožnosti staršev, koliko so zmožni prispevati za njegovo preživljanje.
Vendar otroci rastejo, z rastjo in razvojem otrok se pojavijo nove potrebe in s tem povezani stroški. Zato je običajno, da se zaradi spremenjenih razmer spremenijo tudi preživnine za mladoletne otroke. Tudi v vašem primeru je prišlo do spremenjenih okoliščin. Kot navajate, so se na eni strani povečale potrebe otroka, saj so se stroški za njegovo preživljanje z vstopom v osnovno šolo povečali. Po drugi strani so se spremenile tudi očetove razmere, saj se je, kot navajate, njegovo premoženjsko stanje izboljšalo. Iz tega lahko sklepamo, da so pogoji za zvišanje preživnine podani. Treba bo vložiti tožbo za zvišanje preživnine
ve. Gledati pa je treba vsekakor tudi ten dekolteja, da se barva preveč ne razlikuje. Če imate puder na obrazu, novega preizkusite na robu čeljusti in ga primerjajte z barvo vratu. Če si lahko kupite dva odtenka, svetlejšega za zimo in malce temnejšega za poletje, boste z mešanjem morda dobile ravno pravšnji odtenek za svoj obraz. Ten kože se ves čas spreminja, spomladi in poleti je koža temnejša, jeseni pa se barva ponovno izgubi. Nekaterim se včasih zgodi tudi, da pravega odtenka enostavno ne najdejo. Morda ga res ni, saj imajo po pet odtenkov določene znamke, vaš ten pa je nekje vmes med dvema.
ANJA ŠROT
Foto: GrupA
pri pristojnem okrožnem sodišču, kjer boste morali dokazati povečanje otrokovih potreb. Okoliščina, da se je premoženjsko stanje njegovega očeta izboljšalo, povečuje verjetnost, da boste s tožbo tudi uspeli.
mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
NOVO
Zdravi
sol pon.
20.00
cet.
20.00
čet
.2030
sob.
18.30
A.tm
- „^em operater
PRAV(N)I KORAKI
H ■ V	■	V ■	■
Zvišanje preživnine
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
22
BORZA DELA / PRIREDITVE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
DELAVEC BREZ POKLICA
ČIŠČENJE PROSTOROV - DELOVNO MESTO JE V ŠMAR-TNEM V ROŽNI DOLINI - M/Ž; ČIŠČENJE DELOVNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV, NEDOLOČEN ČAS, 1.10.2011; GRABAR B, VENTILACIJE, PREZRAČEVANJE, ELEKTROIN-ŠTALACIJE. TRGOVINA, D.0.0, PQDVIN 211,3310 ŽALEC VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA P0-DROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE. RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETD. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA BISTRICA 110 C, 0232 ČRENŠ0VCI POMOŽNI DELAVEC
DELO V PROIZVODNJI - M/Ž; PRIPRAVA S0R0VIN, TEHTANJE, MEŠANJE, POLNJENJE PEČI, IZPUST TALINE IZ PEČI, KONTROLA DIMENZIJ, POMOČ PRI PAKIRANJU, .... DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.10.2011; DELTA - IN, AGENCIJA ZA ZAPOSLOVANJE, TRGOVINO, GOSTINSTVO, GRADBENIŠTVO. PROIZVODNJO, PREDELAVO IN DRUGE STORITVE D.0.0., LOŠKA ULICA 10,2000 MARIBOR ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; RAZLIČNA GRABBENA DELA V NEMČIJI, ZIDAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ZIDARKA. RESTAVRATORSKA SODELAVKA, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2011; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
KVALIFICIRANI ZIDAR / GRADBENIK - DELOVNO MESTO
V	CELJU - M/Z; GRADBENA DELA - NIZKE GRADNJE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.0.2011; ADF - ZAPOSLITVE, STORITVE D.0.0. IZOLA, PREŠERNOVA CESTA 55, 0310 IZDLA-ISDLA
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - MONTER - M/Ž; SESTAVA JEKL. SKKD-P0V, K0NSTR., POSOD, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.10.2011; I-M0NT PLUS INŽENIRING, OPREMA, MONTAŽA IN STORITVE D.0.0, ZAGREBŠKA CESTA 20, 2000 MARIBOR
AVTOMEHANIK
MEHANIK - VULKANIZER - M/Ž; MEHANIK - VULKANIZER, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 30.0.2011; VDLKANIZERSTVO IVAN BIBIČ S.P, IVENCA 24,3212 V0JNIK VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, NEMČIJA, ITALIJA, EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 20.0.2011; KARGO TRADE PREVOZI D.0.0., CELJSKA CESTA 53.3212VDJNIK SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKARSKA IN FASADERSKA DELA - M/Ž; SLIK0-PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2011; ELI POSREDNIŠTVO ELVIRA HADŽIČ S.P., NOVI TRG 14.3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK TGM - M/Ž; OPRAVLJALI DOSTE RAZKLADAL-N0 NAKLADALNA DELA S TEŽKO MEHANIZACIJO, UPRAVLJANJE STRANSPORTNIMI NAPRAVAMI, NUDIMO VAM MOŽNOST TAKOJŠNJE ZAPOSLITVE V UVELJAVLJENEM CELJSKEM PODJETJU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 20.0.2011; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.0.0, LESK0ŠK0VA CESTA 0 E, 1000 LJUDLJANA NATAKAR V CELJU - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO: SPREJEMANJE NAROČIL IN IZVAJANJE STREŽBE, OBRAČUNAVANJE IN VODENJE BLAGAJNE, SPREJEM IN OSNOVNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI, SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA PROSTORA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.10.2011; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.0.0, LESK0ŠK0VA CESTA 0 E, 1000 LJUDLJANA SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE NA TERENU - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 0.10.2011; GBAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUDLJANA, K0MENSKEGA ULICA 4,1000 LJUBLJANA PRODAJALEC
PRODAJALEC POHIŠTVA - M/Ž; PRODAJA POHIŠTVA, SVETOVANJE STRANKAM, RAČUNALNIŠKI IZRISI IN IZMERE POHIŠTVA, PC DR0LC CELJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.0.2011; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.0.0, BEŽIGRAJSKA CESTA 7,3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, POSPRAVLJANJE., NEDOLOČEN ČAS, 1.10.2011, VZDRŽEVANJE PREZRAČEVALNIH NAPRAV, ELEKTROINSTALACIJE; BOŽIDAR GRABAR, S.P.; PE EMMA BOŽIDAR GRABAR S.P, ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 32 A, 3201 ŠMARTNO
V	ROŽNI DOLINI
TRGOVINSKI POSLOVODJA
TRGOVSKI POSLOVODJA, TRGOVINA Z DELO TEHNIKO, AKUSTIKO IN POHIŠTVOM - M/Ž; NAROČANJE IN PREVZEM BLAGA, PRODAJA BLAGA IN OSTALA DELA TRGOVSKEGA POSLOVODJA, DELOVNO MESTO PC DB0LC CELJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.0.2011; TBIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.0.0, BEŽIGRAJSKA CESTA7.3000CELJE STROJNITEHNIK
VODJA SKUPINE - M/Ž; ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE IN USKLAJEVANJE DELA V SKUPINI. TALJENJE FRIT, MLETJE NA MLINIH, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 10.10.2011; EM0 FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0, MARIBORSKA CESTA 86.3000 CELJE
PROMETNITEHNIK
ORGANIZATOR LOGISTIKE V MEDNARODNEM CESTNEM TOVORNEM PROMETU - DISPONENT - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN NADZOR PREVOZOV, SPREMLJANJE IN VODENJE SKUPINE VOZNIKOV, SPREMLJANJE SPLETNIH BORZ NA-KLAD0V, VODENJE EVIDENC, DAJANJE POROČIL DRUGA OPRAVILA PO NAVODILU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0, G0R-NJA BISTRICA 110 C, 0232 ČRENŠ0VCI ELEKTROTEHNIK
ELEKTRONIK - M/Ž; KANDIDAT 00 NA DELOVNEM
MESTU ZADOLŽEN ZA: OPRAVLJANJE ENOSTAVNEJŠIH IN ZAHTEVNEJŠIH DEL S PODROČJA ELEKTRONIKE TER VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV, POPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKE OPREME (HARDWER, S0FTWER), NAMEŠČANJE RAČUNALNIŠKE STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME PRI UPORABNIKIH, KANDIDATI BODO ZA LAŽJE DELO SODELOVALI Z ZUNANJIMI IZVAJALCI IN STROKOVNJAKI.. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.10.2011; ADECCO
H.B.	D.0.0.; ADECCO H.B. D.0.0., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE G. 3000 CELJE ZDRAVSTVENITEHNIK
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE IN SODELOVANJE PRI ZDRAVSTVENI NEGI, IZVAJANJE IN SODELOVANJE PRI IZVAJANJU OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH AKTIVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV,
I.10.2011;	DOM 00 SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 0, 3000 CELJE
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
DIREKTOR SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE - M/Ž; ODGOVOREN JE ZA URESNIČEVANJE POSLANSTVA, VIZIJE, RAZVOJNE STRATEGIJE, PROMOCIJE IN MARKETINGA ZAVODA, ODGOVOREN JE ZA RACIONALNO PORABO PROSTORSKIH, KADROVSKIH IN FINANČNIH KAPACITET ZAVODA, ZA SVOJE DELO JE ODGOVOREN SVETU ZAVODA.SPREJEMA UKREPE ZA IZVRŠEVANJE PROGRAMOV RAZVOJA IN DELA ZAVODA, IZVRŠUJE SKLEPE SVETA ZAVODA, PRIPRAVI FINANČNI NAČRT IN LETNO POROČILO IN JU PREDLOŽITI SVETU ZAVODA, DOLOČA ORGANIZACIJO DELA IN ORGANIZIRANOST ZAVODA TER SPREJEMA SISTEMIZACIJO DELOVNI MEST V ZAVODU Z OPISI DEL IN NALOG, V IMENU ZAVODA SKLEPA POGODBE 0 ZAPOSLITVI IN ODLOČA 0 PRAVICAH IN OBVEZNOSTIH DELAVCEV IZ DELOVNEGA RAZMERJA, BAJE POOBLASTILA ZA ZASTOPANJE, PODPISOVANJE IN SKLEPANJE POSLOV ZA ZAVOD Z DRUGIM DELAVCEM, DOLŽAN JE TEKOČE INFORMIRATI SVET ZAVODA IN DELAVCE 0 BISTVENIH DOGODKIH IZ POSLOVANJA ZAVODA, INFORMIRA IN SE POGAJA Z DELAVCI TER SINDIKATI IN ODRAVNAVA NJIHOVA MNENJA IN PREDLOGE, SPREJEMA NAČRT IZOBRAŽEVANJA DELAVCEV, ITD, DOLOČEN ČAS, 40 MESECEV, 1.10.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5.3000 CELJE INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU- DELO V CELJU - M/Ž; KOORDINACIJA GRADBENIH PROJEKTOV, KI SO
V	PRISTOJNOSTI VODENJA IN NADZOROVANJA VODJE PROJEKTOV, ORGANIZACIJA DELA NA TERENU IN SKRB ZA IZVEDBO DEL V SKLADU S PROJEKTNO DOKUMENTACIJO, VODENJE PRIPRAVLJALNIH IN GRADBENIH BEL NA GRADBIŠČU. NADZOR IN SPREMLJANJE PROJEKTOV TER PORABE RESURSOV OD PREVZEMA DO KONČNE IZVEDBE, PRIPRAVA MESEČNIH SITUACIJ, SODELOVANJE Z INVESTITORJI, REŠEVANJE REKLAMACIJ, ARHIVI DOKUMENTACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.0.2011; NIVO, GRADNJE IN EKOLOGIJA, D.D., CELJE, LAVA 11, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE
INŽENIR ZA IT PODPORO - M/Ž; ODGOVOREN 00 ZA ARHITEKTURO LOGIČNIH STRUKTUR TER ŽIČNIH IN BREZŽIČNIH OMREŽIJ V SLOVENSKIH PROJEKTIH IN ZLASTI V TUJINI. HKRATI RO ZAGOTAVLJAL ODLIČNO DELOVANJE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V NAŠEM POSLOVNEM OKOLJU, KI JE RAZPETO MED TRI PODJETJA (SLOVENIJA, HRVAŠKA IN MADŽARSKA), NEDOLOČEN ČAS, 20.0.2011; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST
V	INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE
STROKOVNI DIREKTOR BOLNIŠNICE - M/Ž; VODI STROKOVNO DELO IN JE ODGOVOREN ZA STROKOVNOST DELA
V	ZAVODU, VODI DELO STROKOVNEGA SVETA, PREDLAGA SVETU ZAVODA LETNI NAČRT STROKOVNEGA DELA ZAVODA, ZA PODROČJE STROKOVNO MEDICINSKEGA DELA PREDLAGA DIREKTORJU ORGANIZACIJO DELA IN ORGANIZIRANOST ZAVODA, SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST TER OPISE DEL IN NALOG, ITD, DOLOČEN ČAS, 40 MESECEV, 1.10.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5.3000 CELJE
UE LAŠKO
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.10.2011; AVTOPREVOZNIŠTVO IGOR ROP, S.P, TITOVA ULICA 70, 1433 RADEČE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA NA GRADBIŠČU. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.0.2011; TEHNABAU, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA D.0.0, CELJSKA CESTA 0,3270 LAŠKO DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE DROKTOR VET. MEDICINE - M/Ž; KURATIVA, PREVENTIVA, REPRODUKCIJA, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 2.10.2011; VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO, D.0.0, MARIJA GRADEC 30 A, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
KOZMETIČNITEHNIK
KOZMETIK - M/Ž; NEGA ODRAZA IN TELESA, PEDIKURA, MANIKURA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.0.2011; APARTMAJI IN VELLNESS CENTER KOROŠEC URŠKA RERERČNIK S.P, LJUBIJA 5,3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C.E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/i VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0, GORNJA BISTRICA 110 C, 0232 ČRENŠOVCI NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Z; MEDNARODNI
TRANSPORT, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.10.2011; AVTDPREVOZ PETER KOHNE S.P, ZBELOV010,3215L0ČE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/i VZDRŽEVALEC KMETIJSKE IN GRADBENE MEHANIZACIJE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 20.0.2011; KLAS PRODAJALNA NOVE IN RABLJENE KMETIJSKE TER GRADBENE MEHANIZACIJE, STARO ZA NOVO STANISLAV HACE S.P, TEPANJE 71 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
STROJNI MEHANIK
VZDRŽEVALEC SPECIALIST - M/i OPRAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV, OPRAVLJANJE PODOBNIH BEL PO NAVODILIH NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSDDLJENDSTI. NEDOLOČEN ČAS, 28.9.2011;SWATYCOMET. UMETNI BRUSI IN NEKOVINE, D.0.0, TITOVA CESTA 00,2000 MARIBOR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH. DELO NA VF GENERATORJU IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE, MONTAŽA IN DEMONTAŽA UTO-PNIH ORODIJ IN OBREZILNIH ORODIJ, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.0.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55, 3200 STRANICE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZASTOPNIK Z LICENCO - M/i DELO V ZAVAROVALNIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.10.2011; FINEO ZAVAROVALNO ZASTOPANJE ALENKA BRAČIČ S.P, ANTONOVA ULICA 6.3205 VITANJE ELEKTRIKAR ELEKTRONIH ELEKTRONIH - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT DO PRI SVOJEM DELU OPRAVLJAL ENOSTAVNA IN ZAHTEVNEJŠA DELA S PODROČJA ELEKTRONIKE TER VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV. K SAMEMU DELU SODI ŠE POPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKE OPREME (HARDWER, SOFTWER), NAMEŠČANJE RAČUNALNIŠKE STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME PRI UPORABNIKIH. BELO BO POTEKALO V TREH IZMENAH. ZALAŽJE IN BOLJ KAKOVOSTNO DELO BOSTE DELOVALI V SKUPINAH Z IZKUŠENIMI STROKOVNJAKI IN SODELOVALI Z ZUNANJIMI SODELAVCI. NEDOLOČEN ČAS, 20.0.2011; SWATYCOMET, UMETNI BRUSI IN NEKOVINE, D.0.0, TITOVA CESTA 00,2000 MARIBOR ZDRAVSTVENI TEHNIK ZOBNA ASISTENTKA - PRIPRAVNIK - M/Ž; BELO V ZOBNI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 13.10.2011; SA-NIDENT STORITVENO PODJETJE, D.0.0, KOVAŠKA CESTA 250,3214 ZREČE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; VOZNIK TAKSIJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.10.2011; MAKLAMI, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, PREVOZI, D.0.0, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 0 A. 3230 ŠENTJUR KLJUČAVNIČAR
SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; ODLIKOVANJE KOVIN, STRUŽENJE, REZKANJE, VARJENJE, IZDELAVA PO NAČRTU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 0.10.2011; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.0.0, LOKA PRI ŽUSMU 0.3223LOKAPRIŽUSMU STRUGAR
KOVINAR - M/Ž; ODLIKOVANJE KOVIN, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 0.10.2011; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.0.0, LOKA PRI ŽUSMU 0,3223 LOKA PRI ŽUSMU POMOŽNI DELAVEC
MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Ž; MONTER STROJNIH INŠTALACIJ. NEDOLOČEN ČAS, 20.0.2011; MONTEH PLUS MONTAŽA, SERVIS, TRGOVINA, D.0.0, LJUBLJANSKA CESTA 32.3230 ŠENTJUR KMETIJEC
TRAKTORIST - KMETIJSKI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJA DELA S TRAKTORJEM TER OSTALA KMETIJSKA DELA V SADJARSKI PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.0.2011; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR, D.D., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3,3230 ŠENTJUR NIŽJAP0KLICNAIZ0BRAZBA(D02LET) POMOŽNI GRADBENI DELAVEC PRI VRTALNIH GARNITURAH - M/Ž; POMOČ PRI UPRAVLJANJU VRTALNIH GARNITUR, POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.10.2011; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.0.0, ZIATEČE PRI ŠENTJURJU 0 A, 3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/i VOZNIK TOVORNJAKA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PEROMETU - NEMČIJA, AVSTRIJA, NEDOLOČEN ČAS, 1.10.2011; AVTOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P, PDDGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR CVETLIČAR
CVETLIČAR - M/i IZDELAVA CVETLIČNIH ARANŽMAJEV, OSKRBA LONČNIC, REZANEGA CVETJA, PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 20.0.2011; CVETLIČARNA "MAJDA" MAJDA MAUER S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 43,3230 ŠENTJUR SLAŠČIČAR KONDITOR SLAŠČIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNA ROČNA IZDELAVA TORT, PIŠKOTOV IN DRUGIH SLAŠČIČARKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.10.2011; "SINT" STORITVE IN TRGOVINA JULIJANA VOLAVŠEK S.P, ULICA DUŠANA KVEDRA 20,3230 ŠENTJUR ELEKTRIKAR ENERGETIK VZDRŽEVALEC- ELEKTRIČAR - M/i ODPRAVLJANJE ELE-KTRO OKVAR V PROIZVODNJI, MENJAVA POGONSKIH DELOV, VZDRŽEVANJE STROJEV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 4.10.2011; ACER FURNIRNICA, SPAJALNICA FURNIRJA IN TRGOVINA D.0.0, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 0, 3230 ŠENTJUR
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
KONSTRUKTER-TEHNOLOG - M/Ž; POMOČ PRI VODENJU PROJEKTOV KONSTRUIRANJE ORODIJ, NAPRAV, PRIPRAV, SKLOPOV IN IZDELKOV REŠEVANJE KONSTRUKCIJSKIH PROBLEMOV V SKLADU Z OBSTOJEČO TEHNOLOGIJO PRI UVAJANJU V PROIZVODNJO SESTAVLJANJE INTERNIH STANDARDOV V SKLADU Z VELJAVNIMI PREDPISI IN UREDBAMI IZDELOVANJE IN UREJANJE TEHNIČNE/TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE SPREMLJANJE RAZVOJA NA PODROČJU STROJNIŠTVA SODELOVANJE PRI IZBIRI IN PREIZKUŠANJU NOVIH STROJEV, NAPRAV IN ORODIJ TER UVAJANJU NOVIH PROIZVODOV DOLOČANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV IN IZDELOVALNIH ČASOV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 13.10.2011; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.0.0, PLANINA PRI SEVNICI 41 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C| KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Z; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADA-
NJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0, GORNJA BISTRICA 110 C, 0232 ČRENŠOVCI KLJUČAVNIČAR
SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA V DELAVNICI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.10.2011; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.0.0, ROGAŠKA CESTA 23,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH STROJNIMEHANIK
STROJNIK - M/Ž; NEPOSREDNO OPRAVLJANJE DEL NA STROJIH ZA ODLIKOVANJE STEKLA S PRIPADAJOČIMI NAPRAVAMI, MENJAVA MODELOV IN ORODIJ, TEKOČE VZDRŽEVANJE TER MAZANJE MODELOV IN ORODIJ, NASTAVLJANJE TEŽE KAPLJE IN IZBIRA KROGLE ZA NABIRANJE STEKLOVINE, SODELOVANJE PRI REMONTIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, KONTROLA KVALITETE IZDELKOV, ČIŠČENJE STROJEV IN DELOVNE OKOLICE, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 27.0.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1,3250 ROGAŠKA SLATINA GRADBENI DELAVEC
POMOŽNI DELAVEC V GRADBENIŠTVU - M/i PREPROSTA DELA PRI GRADNJI STAVO; ČIŠČENJE ŽE UPORABLJENIH OPEK, BAZNIH ZAPREK PO NAVODILIH, PRENAŠANJE OPEK IN MALTE ZIDARJEM, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 0.10.2011; GRADBENIŠTVO BMB BORIS BEUC S.P, OSREDEK PRI PODSRED118.3257 PDDSREDA PRODAJALEC
SVETOVALEC PRODAJE - M/i SVETOVANJE PRI PRODAJI TEKSTILA IN PRODAJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.10.2011; ZLATA NITKA-SVET MODE, TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE IN IZOBRAŽEVANJE, D.O.O., LAŠE 1 D, 3241 PODPLAT STROJNITEHNIK
STROJNI VZDRŽEVALEC - MEHATRONIK - M/Ž; ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV ENERGETSKIH INSTALACIJ NA STROJNEM PODROČJU VZDRŽEVANJA, SODELOVANJE PRI INSTALACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL PRI VZDRŽEVANJU STROJEV IN NAPRAV, NAČRTOVANJE IN NADZIRANJE ZAHTEVNIH KRMILNIH SISTEMOV, MANJ ZAHTEVNO PROGRAMIRANJE NA OSNOVI DOKUMENTACIJE, VODENJE EVIDENC TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 27.0.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D.. ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA UNIVERZITETNA IZOBRAZBA OSEBNI SVETOVALEC ZA PREHRANO IN IZBOLJŠANJE PREHRANJEVALNIH NAVAB - BELO V ŠMARJAH PRI JELŠAH - M/Ž; OSVEŠČANJE LJUDI O ZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJA, O POMENU TELESNE AKTIVNOSTI, O POMENU PITJA NAVADNE VODE IN ZAJTRKA, O POMENU PRAVILNE VZGOJE GLEDE PREHRANE PRI OTROCIH, KAKO VZDRŽEVATI ZDRAVJE BREZ ZDRAVIL IN KAKO SI POMAGATI PRIDOBITI ZDRAVJE NAZAJ NA PODLAGI ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2011; KORPUS 6 ANIMUS PODJETNIŠKO SVETOVANJE URŠKA FALLER S.P, TRG KOMANDANTA STANETA 5,1000 LJUDLJANA
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
NATAKAR - M/i STREŽRA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.10.2011; TIRS TRŽENJE, INŽINIRING, RAČUNALNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE D.0.0, KOTLJE 152,2304 KOTLJE ZIDAR
ZIDAR - M/i RAZLIČNA DELA V GRADBENIŠTVU V TUJINI, ZIDAR. RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ZIDARKA. RESTAVRATORSKA SODELAVKA, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2011; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, TEHARJE 23,3221 TEHARJE KLJUČAVNIČAR
CNC OPERATER - M/Ž; DELO CNC OPERATERJA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.0.2011; KO - NEKT, ELEKTROINSTALACIJE IN MONTAŽA, D.0.0, EFENKDVA CESTA 61,3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOČ PRI STREŽBI-NATAKAR - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI. NEBOLOČEN ČAS, 20.0.2011; BAB "OBODE", BRIGITA BAMŠAK SLP.. GABEBKE 101,3325 ŠOŠTANJ VABNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PRODAJNIH MEST, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.0.2011; PROSIGNAL, DRUŽRA ZA VAROVANJE, D.0.0, KERSNIKOVA ULICA 10,3000 CELJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - DELO V VELENJU - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 0.10.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIROR POSLOVNA ENOTA LJUDLJANA, KOMEN-SKEGA ULICA 4.1000 LJUBLJANA MESAR
MESAR - PRODAJALEC - M/Ž; PREVZEM IN PRIPRAVA MESA ZA PRODAJO.OPREMUANJE MESA Z DEKLARACIJAMI. ODLIKOVANJE MESA. KONTROLA NAD DATUMI UPORARNOSTI, SKRR ZA UREJENOST MESNICE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.0.2011; EUROSPIN EKO, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, RENŠKI PODKRAJ 04, 5202 RENČE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONO-MISTZA FINANCE IN BANČNIŠTVO
SAMOSTOJNI FINANČNIK-M/Ž; TEMELJNI CILJI FINANČNIKA DODO V ZAGOTAVLJANJU TEKOČE IN DOLGOROČNE PLAČILNE SPOSODNOSTI, PRISPEVANJE K DONOSNOSTI IN NEODVISNOSTI POSLOVANJA TER ZMANJŠEVANJU FINANČNIH TVEGANJ.TEMELJNE NALOGE. KI JIH MORA OBVLADATI SO:OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ, OBVLADOVANJE DENABNIH TOKOV, OBVLADOVANJE ODBATNEGA KAPITALA, KAPITALSKA USTBEZNOST, ZADOLŽEVANJE, PODPOBA UPBAVI PBI ODLOČITVAH, PODPORA DRUGIM POSLOVNIM FUNKCIJAM, INVESTICIJE, DAVKI. NEDOLOČEN ČAS, 1.10.2011; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0, SELO 20 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER GIPS PLOŠČ - M/i MONTAŽA GIPS PLOŠČ (KNAUF) NA NIZOZEMSKEM, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.10.2011; CEZER TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE D.0.0, BEVKOVA ULICA 3,3310 ŽALEC OBLIKOVALEC KOVIN
OBLIKOVALEC KOVIN - M/Z; PO LASTNI IZMERI ALI NAČRTIH IZDELUJE RAZLIČNE KOVINSKE IZDELKE, PRECIZNO RAZREZUJE PLOČEVINO, PROFILE, KRIVI, ODREZUJE, UPOGIBA, IZSEKUJE. PREOBLIKUJE. STRUŽI. REZKA, BRUSI. VRTA, VARI TER OPRAVLJA DRUGA PREDVIDENA DELA. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 20.0.2011; VI-JA PROIZVODNJA TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, GOTOVLJE111 C. 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, DMETAVANJE TER OSTALA ZIDARSKA DELA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.0.2011; M-GRADIM-M STORITVE IN GRADBENIŠTVO D.0.0, ŠLAN-
VODNIK
TOREK, 27. 9.
10.00 Pred TIC Laško
Brezplačno vodenje po starem mestnem jedru
ogled zbirk Muzeja Laško ter sprehod po gradu Tabor 10.00 Grad Podsreda
Posvet o Marijini romarski poti
po posvetu odprtje razstave ob zaključku projekta
17.00 Pred TIC Celje_
Brezplačen voden ogled starega mestnega jedra ob svetovnem dnevu turizma
18.00 Muzej Laško_
Stavbna dediščina podeželja na območju občine Laško
predavanje
19.00 TIC Stari grad Celje
Brezplačen voden ogled Starega gradu Celje
19.00 Celjski dom_
140 let Turističnega društva Celje
19.00 Knjižnica Šentjur
Biseri med kulturnimi spomeniki na Slovenskem
predavanje Francija Horvata
19.00 Galerija Zgornji trg, Šentjur
Poletni Ex tempore Žusem 2011
odprtje likovne razstave in podelitev nagrad šentjurskega poletja
SREDA, 28. 9.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
19.00 Avla Thermane Laško
Od zrna do kruha - nekoč in danes
odprtje razstave
ČETRTEK, 29. 9.
9.00 do 18.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Jesen za mlade na Grilovi domačiji
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Od Koroške do Spodnje Savinjske doline
DROVTRG15.3310 ŽALEC TESAR
TESAR - M/Ž; OPAŽANJE, TESARJENJE TER OSTALA TESARSKO GRADBENA DELA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.0.2011; M-GRADIM-M STORITVE IN GRADBENIŠTVO D.0.0., ŠLANDROV TRG 15,3310 ŽALEC ŽERJAVAR
ŽERJAVIST - M/i DELO Z ŽERJAVOM NA VIŠINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.10.2011; CILBAU. INŽENIRING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, ULICA IVANKE URANJEK4,331DŽALEC VOZNIKAVTOBUSA
VOZNIK AVTOBUSA V NOTRANJEM IN MEDNARODNEM POTNIŠKEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA VOZIL KAT.DtD1, D2, E IN VZDRŽEVANJE (OSNOVNO), NEDOLOČEN CAS, 0.10.2011; PEMI AVTOŠOLA IN PREVOZI, D.0.0, BREG PRI POLZEL114.3313 POLZELA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TISKAR, OZIROMA POMOČNIK TISKARJA - M/i STROJNO VEZENJE, DIGITALNI TISK, SITO TISK, NEDOLOČEN ČAS, 20.0.2011; GDS -TRADE, TISKANJE IN IZDELOVANJE DROBNIH IZDELKOV IZ TEKSTILA IN DRUGIH MATERIALOV, TRGOVINA NA DEBELO Z DRUGIMI POLIZDELKI, GADERŠEK STANISLAVA S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 13 A. 3312 PREBOLD PRODAJALEC
DOSTAVLJALEC - M/i PRIPRAVI MATERIAL, BLAGO, IZDELKE ZA ODPREMO IN DOSTAVO KUPCEM PRAVILNO NALAGA ALI RAZLAGA VOZILO IN PAZLJIVO RAVNA Z MATERIALOM, BLAGOM ALI IZDELKI (VSEBINSKO IN KOLIČINSKO) TEB EMBALAŽO IZVAJA DOSTAVO PRODAJNEGA BLAGA NA TERENU OPRAVI PREVOZ BLAGA, MATERIALA ALI IZDELKOV PO NALOGU NADREJENIH IZROČI MATERIAL, BLAGO ALI IZDELKE Z USTREZNO DOKUMENTACIJO STRANKI IPD, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.10.2011; SPEKTER PODJETJE ZA ZUNANJO IN NOTRANJO TRGOVINO, D.0.0, LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A. 3310 ŽALEC
PRIPRAVA IN PRODAJA MESA - M/Ž; PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 0.10.2011; MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P, SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA TRGOVSKEGA BLAGA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.0.2011; HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE Z.0.0. GOTOVLJE, GOTOVLJE 71,3310 ŽALEC MESAR
MESAR - M/Ž; PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 0.10.2011; MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P, SAVINJSKA CESTA 77.3310 ŽALEC
domoznanski večer; z gostom Alojzom Virtičem se bo pogovarjala Tatjana Kač
18.00 Ferležev mlin, Šibenik pri Šentjurju
Zgodbe z mlina in okolice
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Domoznanski večer
v počastitev praznika Občine Žalec
19.19 Knjižnica Velenje
Mehika - po sledeh indijanskih kultur
potopisno predavanje Ane Seher
19.30 SLG Celje_
Anton Pavlovič Čehov: Utva
abonma Četrtek večerni in izven
20.00 Celjski mladinski center Arktika - Svalbard
predstavitev polarnih medvedov Sonje Majcen ob fotografijah
KINO
PLANET TUŠ
Spored 27. in 28. 9.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Smrkci - animirana družinska komedija 3D, sinh. 15.50, 18.15
Smrkci - animirana družinska
komedija, sinh.
16.15
Huda učiteljica - komedija 16.25, 21.05
Brez povratka 5 - grozljivka,
3D
20.35
Brez povratka 5 - grozljivka 18.45
Oskrbnik - družinska komedija
18.35, 20.50
Ta nora ljubezen - romantična
komedija
20.10
Johnny English 2 - komedija 16.05, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40
Prijatelja samo za seks - romantična komedija 16.10, 18.40, 21.10 Medvedek Pu - animirani družinski film
15.00, 16.00, 16.40, 17.40, 18.25 En dan - romantična drama 19.25, 21.45
^Mznnmx^m
SREDA in ČETRTEK
20.00 Projekcija presenečenja
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.0.2011; HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE Z.0.0. GOTOVLJE, GOTOVLJE 71,3310 ŽALEC KUHAR
KUHAR - M/i PRIPRAVA JEDI. PRIPRAVA SLADIC (BA-KIAVE), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.10.2011; AMD INŽENIRING: DRUGA TRGOVINA NA DEBELO, AUA SKALIN S.P., PARTIZANSKA ULICA 43,3310 ŽALEC STROJNITEHNIK
STROJNI TEHNIK - M/Ž; STROJNI TEHNIK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.0.2011; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.0.0. PETROVČE, PETROVČE 237,3301 PETROVČE EKONOMSKITEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE ZAVAROVANJ NA TERENU ZA ZAVAROVALNICO MARIROR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.0.2011; KORINITA. SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.0.0, LATKDVA VAS 04, 3312 PREBOLD
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
SERVISER TOPLOTNIH ČRPALK - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV TER ZAGONA OGREVALNO/HLADILNE TEHNIKE, POTREBNO POZNAVANJE REGULACIJSKE TEHNIKE NA PODROČJU HLADILNO/OGREVALNIH SISTEMOV, IZKUŠNJE NA PODROČJU SERVISIRANJA OPREME ZA HLAJENJE IN OGREVANJE, DOBRO POZNAVANJE ELEKTRONIKE TER ZNANJE PROGRAMIRANJA KRMILNIKOV, NEDOLOČEN ČAS, 10.10.2011; TERMO SHOP D.0.0, TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 170, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PROFESOR KITARE
UČITELJ KITARE - M/Ž; POUČEVANJE KITARE IN OPRAVLJANJE S TEM POVEZANIH NALOG, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV OZ. 31.0.2012, 20.10.2011; GLASBENA ŠDLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 0, 3310 ŽALEC
PROFESOR GLASBENE VZGOJE
UČITELJ(ICA) NAUKA 0 GLASBI - M/Ž; POUČEVANJE NAUKA 0 GLASBI NA MATIČNI ŠOLI IN DISLOCIRANIH ODDELKIH, DOLOČEN ČAS, 20.10.2011; GLASBENA ŠDLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 0,3310 ŽALEC PROFESOR KLAVIRJA UČITELJ KLAVIRJA IN KOREPETITDR - M/Ž; POUČEVANJE KLAVIRJA IN KOREPETIRANJE NA MATIČNI ŠOLI IN OPRAVLJANJE S TEM POVEZANIH NALOG, DOLOČEN ČAS, 20.10.2011; GLASBENA ŠDLA "RISTO SAVIN" ŽALEC. AŠKERČEVA ULICA 9.3310 ŽALEC
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
STROJI
PRODAm
PAJKA Sip na dve vreteni in puhalnik Tajfun na traktorski pogon, malo rabljen, prodam. Telefon 041 261-676 . 3 7 8 3
KUPim
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	3803 MIKSER za mletje svinjske krme kupim. Telefon 070 290-135. 3813
POSEST
PRoDAm
CENTER mesta Celja. Prodamo ali oddamo trgovski lokal, Miklošičeva - Stanetova ulica, velikost 61,40 m2, vhod z ulice, izložbena okna. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
HIŠO v Lokrovcu v izmeri 159 m2, zemljišče 1929 m2, prodamo za 180.000 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n CELJE, Teharska cesta, prodajalna, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 490.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa, po dogovoru. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n
KUPim
oDDAm
STANOVANJE
PRoDAm
M.500fí¿
|a upotajentt ■ u aposlere |Q4l
á&k
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK V OTYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKAKRAGOLNIK d.u.o.. Kettejeva 12, Celje
CENTER mesta Celja. Prodamo pritlično stanovanje na Muzejskem trgu 8, primerno tudi za poslovno dejavnost, parkirišče zagotovljeno, velikost 116 m2, ogrevanje na mestni plin, cena 119.000 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, Čopova ulica 17. Prodamo opremljeno enosobno stanovanje, velikost 39,55 m2, cena 52.900 EUR. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
OPREMLJENO enosobno stanovanje, 39 m2, v Čopovi ulici 25 v Celju prodam. Telefon 031 642-498.	3808
STANOVANJE v Celju, Stritarjeva ulica, 64 m2, plus 48 m2 neizdelane mansarde, mestni plin, adsl, zraven 35 m2 parkirnega prostora, s kovinsko garažo in 15 m2 garsonjero v sosednji stavbi, zemljiško-knjižno urejeno, prodam vse za 68.000 EUR. Telefon 070 348-460, Bojan.	3820
oDDAm
VIKEND ali stanovanje kupim. Gotovina takoj. Telefon 031 687-477. Š 420
CENTER mesta Celje. Oddamo moderno stanovanje v Miklošičevi - Stanetovi ulici, velikost 70 m2, opremljeno, klimatizirano, mesečna najemnina 350 EUR plus stroški, Vseljivo 2. 10. 2011. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n V ŽALCU oddamo v najem opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 031 378-096.
3755
ENOSOBNO stanovanje, Izola, staro jedro, 24 m2, svetlo, 70 m od morja, oddam. Telefon 031 370-486.	p
OPREMLJENO stanovanje, za dve do tri osebe, vseljivo takoj, oddam. Telefon 041 650-737.	3828
PROSTOR za priročno delavnico ali skladišče (ali garažo) dajem v najem. Telefon 041 262-063.
HUJSANJI
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
3795
WIIW2Í 32 §§,01 /Sit 35 P
www.pirnat.si
ft. ñmat d.p.p.. Razlagava 29, Maribor_
Ji
DVOSOBNO stanovanje, 40 m2, v Preboldu, v mirnem okolju, prodam. Telefon 031 853-107.	3781
HITRI KREDITI
[<CE. Ljubljanska «, 71
t " • ■■ * I h
PRoDAm
RABLJENO kuhinjsko pohištvo, z vsemi aparati v funkciji, ugodno prodam. Ogled in cena po dogovoru. Telefon 041 948-401.
32823
PRODAM
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 30 do 140 kg, ugodno prodam. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. Š 390 TELICO simentalko, 120 kg, prodam. Telefon 041 519-888.	3712
KRAVO, brejo 8 mesecev, 3. teleta, prodam. Telefon 041 265-492.	3816
ATLETSKI KLUB ŽALEC ISCE KANDIDATA,
s katerim bi se lahko prijavil na razpis pri Ministrstvu RS za šolstvo in šport preko panožnih športnih zvez za delovno mesto v ATLETSKEM KLUBU ŽALEC.
Pogoji za kandidaturo so:
-	visoka strokovna izobrazba pedagoške fakultete, smer telesna vzgoja, ali diplomant fakultete za šport
-	strokovni izpit, opravljen na Ministrstvu za šolstvo in šport RS
Informacije na: 070 856 903 ali na e-naslovu: lucijan_tominsek1@t-2.net
Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči, zato ljubezni si prepustil se,
ki nate iz neba se zlila je, in spokojno svoje zaprl si oči.
ZAHVALA
Prehitro in potiho nas je zapustil dragi mož, oče, brat in
NINO VARESKO
iz Šentjurja (1947 - 2011)
Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Sentjur, društvu Zgornji trg, stanovalcem ulice Dušana Kvedra 35, kolektivu OŠ Sentjur, ekipi Prijatelji ter vsem nekdanjim sodelavcem, znancem in prijateljem. Zahvaljujemo se Izi ter družinam Petelinšek, Zupanc, Inkret in Tavčar.
Posebno zahvalo izrekamo moji sestri Jani za dolgoletno vsestransko pomoč. Hvala vsem, ki ga nosite v srcu.
Žalujoči: žena Darinka, sinova Sandi in Boštjan z družino ter ostalo sorodstvo
DVE telici simentalki, ena breja 8 mesecev, za dojiljo in druga 4 mesece, za molznico, prodam. Telefon 031 490-299.
3789
TELIČKI sivki, težki približno 100 in 60 kg ter prašiče, težke med 60 in 90 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348.
3801
KRAVO simentalko, s teletom bikcem, staro 5 let, prodam. Telefon 041 803-254.
3794
PRAŠIČKE, težke 30 kg, prodamo. Telefon 5488-158.	3825
KRAVO simentalko, drugič brejo v 9 mesecu, prodam. Telefon (03) 5792-143, v večernih urah.	Š 430
SUHO koruzo v vrečah prodam. Telefon 031 317-714.	3831
OSTALO
KUPIM
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223.
Š 261
KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 373
PRODAM
GROZDJE: renski in laški rizling, mešano belo, sauvignon, chardonnay, modro frankinjo in žametno črnino, prodam. Vinograd se nahaja na lepi, sončni legi v šmarsko virštanjskem okolišu. Telefon 031 575-777.	Š 382
RDEČE in belo grozdje, sorte: modra fran-kinja, žametna črnina, laški rizling, kraljevina, rumeni plavec in šipon (šmarsko - virštanjski okoliš), možna dostava, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 478-841, 041 886-935, (03) 580-5209.	3697
DOMAČO lansko koruzo, naravno sušeno, prodam. Silvo Peček, Završe 21, Grobel-no, telefon 041 261-676 . 3 7 8 3 RDEČE vino iz neškropljenega grozdja prodam. Telefon 5739-351. 3798 NEŠKROPLJENO grozdje jurka prodam. Telefon 051 621-738.	3817
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Dober, plemenit človek, ki je z
nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
MARTINE BELAK
roj. Verk, iz Arclina (13. 1. 1931 - 17. 9. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče in jo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvala dr. Dordevicu, osebju ZD Vojnik, gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje, društvu Hospic, sestrama Tini in Hedviki, duhovniku Antonu Pergerju za opravljen cerkveni obred, govornici Mileni Jurgec in pevkam. Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu pokoju in ji izkazali spoštovanje.
Žalujoči: mož Ivan ter sinova Ivan in Roman z družinama
3827
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
SODE, 50, 110, 160, 250 l, poceni prodam.
Telefon 041 724-409.	3647
DRVA, brezova, razžagana, »cepana«, prodam. Telefon 041 324-996. 3730 PUJSKE, od 25 do 35 kg in bučnice, pečene in surove, prodam. Telefon 051 228-853, (03) 5824-234.	p
HRASTOVA drva, na kratko žagana, prodam. Cena 40 EUR/ml Telefon 051 803-280.
3805
REZAN les za ostrešje prodam. Po vaši želji tudi dostavim. Telefon 031 649-201.
3807
SUHA kostanjeva drva, 140 EUR/klaftra, prodam. Telefon 040 223-111. 3814
Zaposlimo natakarja oz. natakarico
Stanovanje in hrana v hiši. Informacije na telefon: 041/752 111
ŠPORT CENTER PRODNIK, Jurjevec Edvard, s. p., _Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji_
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO dva natakarja (slovensko državljanstvo). Telefon 041 812-939, (03) 5484-645. Kitajski dvor, Teharska cesta 35, Celje.	3614
v podjetju elektroturnšek instalacije, d. o. o.,
razpisujemo prosta delovna mesta
Elektroinštalater za izvajanje jakega in šibkega toka na različnih objektih
Delovne izkušnje niso potrebne. Zahtevana izobrazba: elektrikar
energetik, elektrotehnik Zaposlitev za določen čas z možnostjo stalne zaposlitve Poskusna delovna doba 1 mesec Kandidati se izbirajo na podlagi prejete ponudbe, sprejemamo jih do 30.9.2011 na email: tania@turnsek.nat. Elektroturnšek instalacije, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZVAJAMO kompletna dela na kanalizacijskih sistemih, izgradnja dvorišč, strojni izkopi in prevozi ter ostala gradbena dela po dogovoru. Telefon 051 377-900, GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas.	3478
POLAGAMO vse vrste parketa; brušenje in lakiranje laminatov, keramike, toplih podov, plute, opažev ter polagamo ostale vrste talnih, stenskih in stropnih oblog. Telefon 041 377-620. Štefan Šalamon, s. p., Gomilsko 80 a. 3799 3800
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
36-letna uslužbenka, brez otrok, simpatična, želi ustvariti družino z moškim do 55 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
3892
53-letna urejena in situirana ženska želi spoznati moškega za resnejšo zvezo. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
3892
nono
S 429
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Šarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja
in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^M^lM, IV-t-t t V
SLJlK U>Wt LV-6-C11/
Prvi poljub, ki je orosil vsako oko
Biserna poroka zakoncev Mavric iz Šentjurja se je začela s šrango
Leta človeka veliko naučijo in če se s starostjo česa zaveš, je to, da dnevi zdravja in zadovoljstva z roko v roko niso samoumevni. Tako Jože Mavrič sploh ni bil presenečen, ko ga je na poti po nevesto zaustavila zapora ceste. Če hočeš imeti ženo, se moraš zanjo potruditi. In se je. Ko se je njegova Jožica končno pripeljala na drugo stran, je veselo vzkliknil: »Ta je pa prava!« Kar čez šrango se je sklonil k sivolasi nevesti in jo poljubil. Po 60 letih kot prvič. Verjemite, redko katero oko je v tistem trenutku ostalo suho.
Jožica, sicer rojena Šen-tjurčanka, je bila prvorojen-ka v družini s tremi otroki. Izučila se je za šiviljo in kot večina otrok v tistih časih hitro spoznala, da so pridne roke pravzaprav vse, na kar se lahko v življenju zanese. Ko je spoznala Jožeta iz Ljubnega ob Savinji, so se skrbi prepolovile, saj sta jih od takrat nosila skupaj. Kot je ob priložnosti ponovne zaobljube ob biserni poroki povedala vnukinja, sta začela iz nič, počasi gradila hišo, ob tem pa je rasla tudi družina. Jože, po poklicu mizar, je delovna leta preživel kot obratovodja v Alposu. Rodila se jima je hči Vilma, deset let kasneje še sin Darko. Zadnje mesece Jožico pestijo zdravstvene težave, zato se je preselila v šentjurski dom
upokojencev. Vsaj enkrat na teden pa se vrača na svoj pravi dom oziroma jo obiskujejo mož in ostali svojci.
Biserni ženin Jože je pred šrangarsko komisijo odgovoril na vsa vprašanja in izpolnil vse zahteve. Mimogrede, če vas zanima, koliko je nevesta stara ... Ravno prav! Prva nevesta je prišla oblečena natanko tako, kot je bila njegova Jožica pred 60 leti. »Obleka je že prava, vsebina pa za to priložnost ne čisto,« se je pošalil Štamperlov Pepi, ki je mimogrede razdrl kakšno kosmato. Prava v belo ogrnjena nevesta, diskretno naličena, z biserčki in rožica-
mi v sivih laseh, je bila taka kot vse neveste. Najlepša.
Redkeje kot velika noč
»Če kje, potem v domu vemo, da je jesen čas obiranja sadov. In vidva zdaj žanjeta prijateljstvo, ljubezen in vsa dobra dela, ki sta jih skozi življenje posejala,« je povedala direktorica doma Vesna Vodišek Razboršek, sicer zelo počaščena, da so redko slovesnost Mavričevi pripravili prav v njihovi dvorani. »V sedmih letih mojega službovanja v Šentjurju je to šele moja tretja biserna poroka,« je ob ponovnem blagoslovu
Bisernoporočenca Jožica in Jože Mavrič ter njuni priči sin Darko in hči Vilma
dodal župnik Vinko Čonč. »To je še redkeje kot velika noč!« Ker je bila za župana Marka Diacija to šele prva taka priložnost, jo je seveda opravil še posebej slovesno. Svatje z ženinom na čelu pa so mimogrede obudili spomine na zlato poroko, ki sta jo zakonca pred desetimi leti
praznovala še bolj živahno. »Hvala vsem, ki ste danes prišli z nama delit ta srečni dogodek. Še posebej hvala najinima pričama Vilmi in Darku, ker nama vedno pomagata, predvsem pa hvala tebi, draga žena, ker si vsa ta leta stala ob moji strani,« je ob koncu zaključil Jože Ma-
vrič. Svatje so ob tem brez besed kot tihe želje na čast ženina in neveste spustili bele balone. In prav vsak je nosil s seboj misel na zdravje, zadovoljstvo, razumevanje in ljubezen. Za biseropo-ročenca in vse okoli njiju.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Prepoznate osebe na fotografiji?
Med vsemi starimi predmeti, ki sta jih Jolanda in Jože Pikl iz Železnega našla v stari zidanici, je bila tudi stara poročna fotografija. »Ne veva, ne koliko je stara ne kdo je na fotografiji,« pravi Jolanda in upa, da ji bo morda kdo od bralcev pomagal razvozlati to uganko ter s tem tudi odgovoriti na marsikatero vprašanje, povezano z zgodovino zidanice: kakšni ljudje so tam živeli, koliko generacij ...
Korenje XXL
Kdo pravi, da lahko tak velik korenček zraste le s pomočjo kemije? Anica Tkavc iz Železnega pri Žalcu dokazuje, da je najboljši popolnoma naraven način pridelave, brez umetnih gnojil. Njeno korenje je namreč pridelano po biodinamični metodi ter z veliko ljubezni in s spoštovanjem do narave.
Vredno posnemanja!
m
TC »Skupaj nimamo niti približno 140 let, tako kot naša Gasilska zveza Celje.« - Št. 76 - 27. september 2011 -