Poštnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev. 32
Trst - Gorica 22. julija 1949
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. 02-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
Potrebna je trezna presoja položaja V tržaškem občinskem svetu
je ostalo vse prastarem!
Po zamenjavi jugolir v dinarje v sta stopilo v povsem novo luč. jugoslovanski coni STO-ja je vpra- Trst je izgubil v znatni meri po-
šanje Trsta zopet enkrat stopilo v ospredje mednarodne pozornosti.
Ne bomo s tem v zvezi raziskovali vzrokov, ki so napotili jugoslovansko državno vodstvo k temu ukrepu, tudi ne bomo raziskovali upravičenosti te mere z ozirom na mednarodne obveznosti, ki jih ima VUJA kot zaupni upravnik tega ozemlja, kakor tudi ni naš namen ugotavljati, s kaiere strani so J Trsta lahko se dosedaj dejansko kršile' določbe j posledice mirovne pogodbe.
Omejujemo se na ugotovitev, da je ta nepričakovani ukrep sprožil celo vrsto akcij, ki so imele za cilj, premakniti nejasno in v gotovem oziru zapleteno mednarodno situacijo Trsta s sedanje mrtve točke.
Ni čudno, da je to priliko izkoristil tudi ves italijanski nacionalistični tisk in da je italijanska vlada vložila veliko truda, da si pri tej priložnosti zagotovi konkretnejša jamstva za rešitev tržaškega vprašanja izključno v svojo korist, pozivajoč se na znani predlog treh zapadnih velesil od 20. marca 1948.
Naj danes, ko so se — kot vse izgleda — duhovi nekoliko pomirili, ugotovimo značilno dejstvo, da se je tudi ob tej priliki italijanski tisk posluževal bistvene netočnosti.
V zvezi s predlogom od 20. marca se je stalno pozival na obl j u-'be in obveznosti zapadnih treh velesil o vrnitvi STO-ja Italiji.
Ne poznamo sicer vsega ozadja v zvezi s tem predlogom in tudi ne vemo, ali je ta predlog izviral iz predhodnih konkretnejših obljub ali obveznosti, ali pa so jim te morda sledile. Ko pa smo skrbno zasledovali vse vesti in izjave odgovornih zapadnih državnikov, nismo nikjer ugotovili, da je v izjavah bila kdaj koli prekoračena meja predloga, ali pa da je bilo izrečeno več kot pričakovanje ali pa zaupanje na tako rešitev tržaškega vprašanja. Zaradi tega gotovo ne grešimo z domnevo, da do danes okvir predloga ni bil prekoračen.
Zaradi politične važnosti tržaškega vprašanja, ki sega daleč preko mej STO-ja, tudi ne verjamemo, da si je zapadna diplomacija v tem pogledu vezala roke.
Ce kdaj, je po našem globokem prepričanju danes nastopil čas, da se vprašanje STO-ja presoja trezno in objektivno. Pri tem ne bo težko ugotoviti, da se je položaj po 20. marcu bistveno spremenil.
Zapadne tri velesile sta ob omenjenem predlogu vodile v glavnem dva razloga: prvi je bil točno isti, ki je dal povoda Titu pred italijanskimi občinskimi volitvami, da preko Togliattija . predlaga vrnitev Trsta Italiji, namreč stremljenje, da se na ta način vpliva na izid volitev. V tem pogledu so zapadne velesile zgolj ponovile taktiko tedaj enotne mednarodne komunistične fronte.
Drugi razlog je bil važnejši in ima svoje korenine v posebni vlogi, ki jo Trst zavzema, ali pa morda točneje rečeno, ki jo je zavzemal v veliki borbi za Evropo med vzhodnim in zapadnim blokom.
Kot bi bil Trst v rokah Vzhoda lahko postal za mednarodni komunizem izhodiščna točka za nadaljnje povezano in načrtno prodiranje na evropski jug in jugozapad, tako je Trst v rokah Zapada predstavljal ne samo važno obrambno postojanko proti tej nevarnosti, temveč tudi važno opazovalno točko za zasledovanje političnega gibanja v podonavskem prostoru in hkrati važno točko za vplivanje na razvoj v tem prostoru. Ker je Italija predstavljala na tem delu zapadne fronte najprednjo postojanko, se je kot naravna posledica pojavil načrt, da se ji prej ali slej preda v stalno varstvo tudi ta ključna postojanka. Pri tem je bila verjetno zamišljena v ustrezajoči obliki in za gotovo dobo neka vrsta skupne angloigmerikanske in italijanske uprave.
Od 20. marca 1948 se je — kot rečeno — položaj temeljito spremenil. Spor Tita z Moskvo je zavzel nepričakovan obseg. Spor se nevzdržno spreminja v krizo celega vzhodnega bloka. Ne pretiravamo z ugotovitvijo, da ta kriza zajema polagoma celotni politični, gospodarski in socialni sistem, v obliki kot ga Moskva z vedno bolj dvomljivim uspehom skuša vsilili vsemu podložnemu evropskemu Vzhodu.
Načeto je v bistvu vprašanje, ali je moskovska državna in družabna koncepcija v Evropi sploh mogoča. Ta kriza še dolgo ni in ne bo končana. Prav za prav se je šele pričela.
S tem razvojem je vprašanje Tr-
men, ki ga je imel še pred letom dni kot važna ključna postojanka na tem delu zapadne fronte in se polagoma pomika v ozadje te j rotite. Svoje pravo mesto in svojo vlogo v nastopajočih novih okoliščinah mora šele dobiti.
S tem pa je tudi že rečeno, da ima vsaka prenagljenost in vsaka nesmotrnost v zvezi z vprašanjem težke in r.epi eglecine
Od srede  do srede_
14.
Demokrščani ne priznavajo tržaškim Slovencem najosnovnejših narodnostnih in političnih pravic
Naj se ob tej priliki samo mimo grede dotaknemo možnosti, da bo Moskva tudi v tržaškem vprašanju morda svetu kmalu postregla s kakim novim presenečenjem in da oo morda postopala v tem pogledu na sličen način, kot se je to zgodilo v koroškem vprašanju. D i kaznuje Tita, bi znala v primerni obliki tudi Trst podaritj Togliattiju. Ce namreč Trst zaradi nepokornosti Jugoslavije ne more služiti njenim imperialističnim interesom, naj služi vsaj za krepitev bolj u-služne italijanske partije. Bo potem stvar italijanske partije, da tak poklon politično in propagandistično izkoristi v ustrezajoči meri, kot že danes avstrijska partija izkorišča potezo Moskve v koroškem vprašanju.
Ne da bi se na drugi strani hoteli zadrževati pri pomenu, ki ga je imel Trst vedno in ga ima posebno danes v zavesti jugoslovanskih narodov, ne glede na režim, ki trenutno danes tam vlada, in tudi če ne upoštevamo sentimentalnega nacionalnega momenta, moramo vendar ugotoviti, da ni in ne, bo nikdar pozabljeno, da se je iz Trsla pričela italijanska ekspanzija na jugoslovanski vzhod in jugovzhod. Ni nobenega dvoma, da za italijanskim stremljenjem po posesti Trsta tudi danes tičijo isti nagibi, ko so vendar že'ob danih pogojih italijanski nacionalni intere-.si v STO-ju zaščiteni v najpopolnejši meri za aanes in za in tri in ko tudi gospodarski interesi ne Trsla in ne Itakje pri tem stremljenju . absolutno ne prihajajo v poštev. Gre torej za staro zgolj politično igro, ki je v tem delu Evrope že povzročila toliko zla.
Nujno je torej potrebno, da se že enkrat preneha z večnim igranjem z usodo Trsta zgolj iz političnih razlogov in da se že enkrat upoštevajo njegovi gospodarski in s tem življenjski interesi. Nastopil je čas za pravilno pojmovanje gospodarske funkcije Trsta v zvezi z njegovo sedanjo, posebno pa bodočo vlogo kot glavne luke vsega podonavskega prostora.
Ze prvi znaki nastopajoče gospodarske krize bi morali narekovati potrebno razmišljanje. Naj o-pozorimo le na dejstvo, da Trst ne more in ne bo mogel živeti večno od tujega vzdrževanja in da se bo prej, kot to danes izgleda, pojavilo z vso resnostjo vprašanje njegovega daljnjega subvencioniranja, pa naj si bo to z amerikanske ali pa italijanske strani. Pojavlja se že danes potreba, da se vsaka evropska pokrajina čimprej postavi na samostojne in zdrave gospodarske osnove.
Po naključju ali pa po naravni potrebi je Trst dobil položaj internacionaliziranega mesta. Za pristanišče, brezpogojno navezano na svoje naravno zaledje in za nacionalno mešano mesto je ta rešitev bila pravilna. Danes, spričo novega položaja v tržaškem neposrednem zaledju, ne gre dejansko več kot za vprašanje, kako Trstu in vsemu svobodnemu ozemlju tudi s pomočjo mednarodnih činiteljev zagotoviti jamstvo, da bo tudi v bodoče izključeno vsako njegovo o-grožanje, pa naj pride s katere koli strani in da se na ta način temu važnemu prometnemu središču o-mogoči nemoteno izvrševanje njegovih gospodarskih funkcij. Rešitev tega vprašanja — v tem se gotovo ne motimo — spričo sedanjega položaja gotovo ne bi zadelo na prevelike ležkoče.
Pri tem bi pa v eni stvari morala vladati jasnost. Pri rešitvi tega vprašanja gre za malo več, kot za vprašanje, ali naj se dosledno vztraja na predlogu od 20. marca. Gre za vprašanje, kako s previdnimi in smotrnimi potezami omogočiti, da tudi ta točka Z vsem svojim zaledjem najde na pravilnih političnih in gospodarskih osnovah svoje mesto v porajajoči se bodoči Evropi.
Ne razumemo, kako koristno vlogo spričo teh perspektiv lahko i-grajo izgledi, da se v Trstu obnovi italijanski jadranski imperializem!
Spectator
Po zmagi zapadnih demokratičnih sil nad združenim nacifašiz-mom po najbolj krvavi vojni, ki jo je kdaj svet doživel; po ustanovitvi STO-ja pod upravo ZVU, kar naj bi kljub vsem nastalim težavam pomenilo za vse Tržačane konec narodnostnega, političnega, kulturnega in gospodarskega zapostavljanja; po dokončnem porazu fašizma med italijanskim narodom in zmagi demokratičnih in krščanskih političnih načel v Italiji; po širokoustenju tržaških demokrščanov v predvolivni borbi po slovenskem radiu o novi dobi pravičnosti, ljubezni in enakopravnosti, ki jo bomo doživeli pod njihovo modro občinsko upravo; zlasti pa po modri-janskih izjavah italijanskega de-mokrščanskega voditelja De Ga-sperija v Trstu o potrebi pravičnega ravnanja s tržaškimi Slovenci v duhu italijanske demokracije, smo si vsi pravi tržaški demokrati predstavljali začetek nove dobe v našem javnem življenju na splošno, posebno pa v okviru kolikor toliko demokratično izvoljene nove tržaške občinske uprave.
Pozabili pa smo v svoji odkritosrčni naivnosti na varljivi videz človeških dejanj in na varljivi pomen človečkih besed, ravno tako kot so oni pozabili na načelno stvarnost poštenega političnega boji v duhu prave demokracije in v znamenju njenih velikih svoboščin.
Prva seja novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta nas je prepričala, da je res naivno govoriti o nastopajočem demokratičnem redu v našem političnem in upravnem življenju!
Kako naj govorimo o demokraciji in celo krščanski demokraciji po izkušnjah z občinske seje, ki
je na žalost le potrdila dejstvo, da o orno mogli tržaški Slovenci uživati tako zvane demokratične svoboščine v javnem življenju le v kolikor bi se oarekli svoji slovenski narodnostni zavesti in svojemu slovenskemu narodnemu ponosu?!
Potek občinske seje, na katero smo polagali tako veliko važnost m v katero smo toliko verovati, je vsa,-eya resničnega in prepričanega aemokrata samo razočaral; ni ga ,azocaral nad aemokracijo kot tako, marveč ga je razočaral v pogledu nevrednih zagovornikov demokracije in celo krščanske demokracije, ki se pod njenipi udobnim plaščem skrivajo, da morejo v novih okoliščinah nadaljevati s staro fašistično igro izigravanja naših najosnovnejših narodnih pravic. Pri tem je naravnost ogabno, da se ta stara igra narodnega zatiranja izvaja v novi politični in tako zvani demokratični tržaški stvarnosti v rokavicah in s hinavskim zavijanjem\ oči!
Kako more kateri koli demokrat odobravati premeteno psihološko režijo okolja in organizacijo poteka občinske seje? Na galeriji so zbrali razne begunce in druge prišleke, ki so občinsko sejo dejansko vodile, ker so primerno vplivale na predsedujočega demokrščanske-ga prvaka, ki bi verjetno brez takih delovnih navdihov ne bil kos svoji odgovorni demokratični nalogi, čeprav je svojo demokratičnost verjetno najbolje dokazal s tem, da je hotel vzeti besedo vodji tržaškega bloka dr. Stoccu, ki seveda ni trobil v italijanski iredentistični črni,rog; $ temn ela je svetoval Slovencem, naj umaknejo zaradi ljubega miru svoje zahteve
po priznanju enakopravnosti svojega jezika; s tem da je ugotovil, da ne bo nikoli dopustil, da bi bile pravice njegove večine kršene s priznanjem pravic naše manjšine; s tem da je v brk vsaki demokraciji, in celo oni krščanski, poudarjal velike asimilatorske naloge Trsta, ki ga je ponosno nazval »velika potujčevalnica«; s tem da je s svojim iredentističnim in revizionističnim nastopnim govorom pogazil vsa prizadevanja po narodnostnem pomirjen ju na našem o-zemlju in celo kot prvi tržaški meščan s svojega odgovornega javnega položaja ribaril v kalnem vodovju vojno hujskaškega revizionizma; in končno s tem, da se kot »najponižnejši sluga najskromnej-šega občana« ni niti z besedo dotaknil pravic in koristi svojih slovenskih občanov, čeprav je za njihove glasove po radiu v slovenskem jeziku moledoval z nesramnimi obljubami o zaščiti vseh naših pravic, katerim so na žalost nasedli le nekateri pod vplivom nekaterih nenarodnih duhovnikov.
Predsedujoči in novoizvoljeni župan je bil veren izraz ostalega »demokratičnega« okolja.
Lahko si predstavljamo smelo nalogo našega zastopnika, ki je nosil vso težo borbe pri zagovarjanju naših pravic v tržaškem javnem življenju proti zagrizenemu nasprotniku, kateremu ni nič svetega, niti svetopisemski klic po ljubezni in spoštovanju svojega bližnjega!
Skratka: nič se ni spremenilo pri nas in nič jih ni izučilo! Vse je ostalo pri starem, kot pred vojno, kot za časa fašizma; gre le za drugačno taktiko...
Prvo zasedanje novega občinskega sveta v Trstu
V občinski zbornici je bila 18. i izjavlja, da podpira v polnem ob-
julija prva seja novega občinskega sveta, izvoljenega 12. junija. Dnevni red seje je bil:
1) overovitev mandatov,
2) volitev župana,
3) volitev odbora.
Sejo je odprl glavni občinski tajnik dr. Lonciari, ki je po veljavnih predpisih predal začasno predsedstvo inž. Bartoliju, to je izvoljenemu svetniku z največjim številom dobljenih preferenčnih glasov.
Odsoten je samo demokrščanski občinski svetnik, general Carpi, ki je podal izjavo, da je njegova izvolitev nezdružljiva z epuracijskimi določbami italijanske vlade, katere je ZVU uvedla tudi na tržaško področje.
Kot prvi se javi k besedi komunistični svetnik Juraga, ki ugotavlja, da je med novimi občinskimi svetniki mnogo Slovencev, zaradi česar predlaga, da naj občinski svet imenuje slovenskega stenografa in tolmača za slovenski jezik.
Javi se takoj nato k besedi svetnik tržaškega bloka dr. Stocca, ki v temeljiti pravni razpravi dokazuje nezakonito zasedanje novega občinskega sveta, kajti njegova izvolitev ni bila izvršena ne po veljavnih italijanskih zakonih in niti ne po določbah mirovne pogodbe z Italijo v pogledu STO-ja. ZVU je kršila oboje in zato zahteva govornik razveljavljenje teh in razpis novih volitev.
Nam ni treba poudarjati, da so dr. Stocco večkrat z neumestnimi medklici motili posebno izbrani poslušalci z galerije in italijanski desničarski svetniki; celo sam predsedujoči inž. Bartoli je prekinil govornika in mu hotel vzeti besedg.
V pogledu rabe slovenskega jezika ugotavlja inž. Bartoli, da čl. 7 tržaškega statuta, ki določa dvojezičnost javne uprave, še ni stopil v veliavo, ker še ni prišlo do imenovanja tržaškega guvernerja; zato smatra za uradni jezik tržaške občine samo italijanščino. Prosi nato opozicijo, naj umakne svoj predlog, ki je danes neuresničljiv že tudi zaradi dejstva, da znajo Slovenci STO-ja čitati in pisati v italijanskem jeziku.
Zastopnik SDZ, dr. Agneletto,
segu predlog svetnika Jurage. Odgovarja inž. Bartoliju, da je sicer res, da ni Varnostni svet že določil dneva, ko stopi Tržaški statut v veljavo, ali člen II. dokumenta o začasnem režimu določa, da se imajo uporabljati sproti, tudi pod pro-vizorno vlado, vse določbe Tržaškega statuta, ki so uporabljive. In ker določa člen 7 Tržaškega statuta, da sta na STO uradna jezika italijanščina in slovenščina, je ne samo v duhu mirovne pogodbe, temveč izhaja nedvomno iz njenega besedila, da se takoj uporablja, kakor se uporabljajo že drugi členi, kakor n. pr. o grbu in zastavi tržaški, tudi oni člen, ki proglaša slovenski jezik za enakopraven u-radni jezik z italijanščino. Ali ne glede na to, ima vsak slovenski občinski zastopnik, ki ga je slovenski narod poslal v mestni zastop, že po demokratskih načelih, kakor tudi po naravnem pravu pravico, da govori v mestni hiši v materinem jeziku. Zato zahteva, da spoštuje občinski svet pravico Slovencev do rabe njihovega jezika. Ce se torej pridružuje Juragovemu predlogu, ni to zaradi nameravanega zaviranja občinskega dela, marveč zaradi načelnega uveljav-
ljanja svete pravice do rabe slovenskega jezika v Trstu. Trst ni več glavno mesto italijanske pokrajine, marveč glavno mesto Svobodnega tržaškega ozemlja. Ne vemo, kaj nam pripravlja bodočnost, ali danes je nesporno dejstvo, da STO obstoja in da je to dejstvo splošno priznano. Svobodno uporabljanje slovenskega jezika v mestnem svetu tržaškem je po tolikih letih prvi predlog za uspostavitev mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja med obema narodnostima v Trstu. Javi, da se bo kasneje natančneje bavil z vprašanjem odnosov tržaških Slovencev in Italijanov, in sicer v slovensko govorjenem poročilu, čigar italijanski prevod bo vsem svetnikom na razpolago. Republikanski svetnik Furlani vpade dr. Agnelettu v besedo z izjavo, da STO ne obstoja; vsekakor se pa določbe mirovne pogodbe nanašajo na STO kot tako in ne na tržaško občino, zato ne more priznati dvojezičnosti na tržaški občini, kjer se ta ni nikoli izvajala.
Indipendentist Giampiccoli ugotavlja, da ima vsak pravico govoriti v jeziku, ki ga najbolje' zna.
Dr. Stocca prebere nato še1'del programa tržaškega bloka p enakopravnosti pravic Slovencev in Italijanov v Trstu in se pridruži predlogu svetnika Jurage.
Na predlog demokrščanskega svetnika Sciolisa se prekine debata o predlogu Jurage : in svet preide na overovitev mandatov..	;
JULIJA: Predsednik Truman govori ameriškemu ljudstvu, da Združene' države nikakor ne sme-jO zmanjšati podpor za Evropo, če jo hočejo obvarovati pred komunizmom. — Titov propagandni minister Djilas napoveduje še ostrejši boj proti Kominformu in Sovjetski zvezi, ki je »izdala koristi socialistične Jugoslavije«. — Grška vlada je sporočila balkanski komisiji Združenih narodov, da Tito že dalj časa ne podpira grških komunističnih upornikov. — V Varšavi so jugoslovanski kominformisti začeli izdajati nov protititovski list.
— Češka komunistična partija je razposlala svojim organizacijam zaupna navodila za nadaljnji boj proti katoliški Cerkvi. — Poskus atentata na indijskega ministrskega predsednika Nehruja. — Predsednik kitajske nacionalistične vlade Jen Si San napoveduje, da se nacionalisti odslej ne bodo več pogajali s komunisti, marveč se bodo z njimi borili do končne zmage ali do končnega poraza, pa četudi brez tuje pomoči.
15. JULIJA: Radio grških komunistov vsak dan huje napada Tita in ga dolži zvez z grško vlado. — Slovita češka teniška mojstra Cer-nik in Drobny sta »izbrala svobodo« ter pojdeta v Združene države.
— Tajna seja ameriških političnih in vojaških prvakov pri predsedniku Trumanu glede odstopa atomskih skrivnosti Veliki Britaniji. — Za Grčijo je tudi Turčija dejansko priznala neodvisno cirenajsko državo. — Ameriški finančni minister Snvder je dopotoval v Rim, odkoder pojde še v Ankaro in A-tene. — Češki pravosodni minister Cepička dolži praškega nadškofa Berana veleizdaje in napoveduje novo preganjanje Cerkve. — Cire-najski državni poglavar El Senussi je dopotoval v London.
16. JULIJA:	Odstavitev	sovjet-
skega prosvetnega ministra Vt/zne-
senskega. — Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo zbirko uradnih listih, iz katere je razvidno, da Nemci Italijanom kot zaveznikom niso nič zaupali. — Ameriški finančni minister in njegovo spremstvo sta bila sprejeta pri papežu.
— Ameriške oblasti vodijo preiskavo proti 20. uslužbencem glavnega tajništva Združenih narodov, ki so osumljeni vohunstva za Sovjete. —- Predsednik Filipinske republike Quirino napoveduje bližnjo ustanovitev tihomorske obrambne zveze proti komunizmu. — Kitajski nacionalisti so ustanovili nov vrhovni obrambni odbor, čigar predsednik je Cang Kaj Sek. — Zaključek posveta obrambnih ministrov zahodno-evropske zveze v Luksemburgu. — Zahodni vojaški upravniki v Nemčiji so sklenili odpraviti vsako nadzorstvo nad nevojaškim znanstvenim delom nemških učenjakov. ■— Atenski radio zahteva, naj velesile dovolijo grški vojski vdor v Albanijo, da naredi tam red, ker je po Titovem odpadu ta država postala, središče nevarnosti za Balkan.
Overovitev mandatov
;lho
Tajnik Lonciari prečita določbe o pogojih za veljavnost izvolitve in javi odstop demokrščana generala Carpija, na mesto katerega pride v občinski svet drug demokr-ščan, in sicer dr. Harabaglia.
Pri razpravljanju o veljavnosti izvolitve posameznih občinskih svetnikov nastane na ugovor komunističnega svetnika inž. Brauna zanimiva debata o veljavnosti izvolitve svetnice MSI-a Ide De Vecchi, bivše voditeljice tržaške/-, ga ženskega fašija. Gospa De Vecchi izjavlja, da je izvoljena na podlagi ljudske volje; da je bila odpeljana v Ljubljano, kjer jo je ljudsko sodišče na prizadevanje, slovenskih žena izpustilo na svobodo, ne da bi uvedlo proti njej nobenega kazenskega postopka. SvM-nik italijanskega bloka Slataper u-pa, da ne bo tržaški občinski svet
»ieootaa loti ofioiivotitda 1 od jugoslovanskih ^blnstev.. , ; j
Po daljši debati in na , tehtne pravne Utemeljitve švlMik&V j-pravnikov Stocca (tržaški blok', komunista Pogassija in liberalca Fortija., odobri občinski npdpf-mestitev svetnika Cjar^ijjn Harabaglio, medtem ko "odloži 'pri-zrtanjfe 1 veljavnosti'1 iž Vbllf Ve' fehspe De Vecchi, ki bo rhdrala dokazati, da ni kršila zakonskih določbi s svpjo pismeno izjavo, da ni nobenega pravnega zadržka za njeno polnopravno izvolitev v ' občinski šVet.'"'	«1*'*l!
Svet preide nato na razpravljanje o Juragovem predlogu. Inž. •Bartoli apelira, na Slovence,, naj se o^poved-o pravici do jrabe svet-jega jezika ’v občinskem švktu. '
Dr. Afehelbttb Vštahe; d&‘ člttt sVo->}B riapovedano izjavo, ki jo prinašamo, na drugem mestu, o, slpven
_JULUA^ Britonškh ifinanpfli
mifiister Crjpps mora oditi m dptf-še ' zdravijehje v Švico, kar najbrž pomeni kdnec njegovega pdlitičke-
ga, .deUjv^nidr , M ,hernški prosijo, naj bi predsednik, Truman preprečil nadaljnje rdmlfd&je nemške industrije, 'ki • gci pripravljajo Britanci, -e, Papež Pij XII, je go-
mril , nemškimi katviičmorp v Ber-
ifiu ,(n ^u^paijetskejlt^fas^dbenem področju. — Konec stavke avstral-skih dudarjev, ki So ja zaHetiti komunisti. Češki in slovaški • duhoV-i«BSk so ,s’ prižnic prebrali,'javno pbflodbp
Pqter je z zeno dopotoval v Be-'nhke.'-atfV*	vojski1S6 po
izjavi' obrambnega "thikistifa^te "65 odstotkov častnikov - nadomestili, s
■ f?>i«*!*#**, in,;lc.metkih
i$TfS/urni :,v!', ob; oieb oi ut ,ooiv
18. JULIJA:
•,uab oc Moskovski ,, radio
spel dolži Tita),‘dti , je \zaibodel' nož v., -hrbet grškim, , komunističnim.v-fiOfinjkojft,	Čf^kib _ komuni-
stičnih, ministrov, med njimi odpadli duhovnik PtojHar, je bilo' tie-nadho poklicanih '’ na enomesečni oddih v Moskvo. — Kitajska nacionalna vlada je potrdila načpf ,,za, ,u-stanovjt.j.v .tihomorske prqtjkqm,u-nistične obrambne zveze. — Va-, ifV-Htiški'radio pravi. 'tfd"je boj med Moskvo in Rimom zdaj prišel: v zadnje, obdobje. —r- Ameriški ■ atotn-tki str-gkpvnjak, adm,Wdl Blafidv,
pogledu gospe, i D,e Vecchi .Strožji ) sk,ih zajitev^lp in „o., razmerju med i je govoril, da je atornsfeg- ^o^ib
0?, I & .rno^iT!- ifoVi
Od srede do srede
Overovitev mandatov
strašno uničevalno orožje, da pa i sama ne bi mogla odločiti morebitne nove vojne. — Francoska i vlada zanikuje poročila, da bi na - j sproiovala ameriškemu načrtu za ; ustanovitev neodvisne libijske dr j žave. — Prt« sestanek mednarodne \ ustanove za nadzorstvo industrijske izdelave v Porurju.
19. JULIJA: Stalin je sprejel novega britanskega poslanika v Moskvi, Kellyja. — Skupina ameriških senatorjev znova zahteva, naj Združene države ter Uprava za gospodarsko sodelovanje pritisnejo j na AnglijO, da bo nehala z razdiranjem nemških tovarn. — Britan- , ski zunanji minister Bevin trdi, da 1 bi vsak poskus za razvrednotenje angleškega denarja pomenil nevarnost za svetovni mir. — Poleg demokratične »Narodne zveze koroških Slovencev« so v Celovcu zdaj j ustanovili še titovsko »Demokratsko fronto delovnega ljudstva«. — Češka rdeča vlada je zagrozila s hudimi represalijami vsem duhovnikom, ki bi se držali zadnjega odloka Svete Stolice o izobčenju komunistov iz katoliške Cerkve.
20. JULIJA: Sovjetska zveza je poslala Italiji ter zahodnim velesilam protest proti pristopu Italija v Atlantsko zvezo, češ da so I-talijani s tem kršili mirovno pogodbo. — Peta obletnica ponesrečenega atentata na Hitlerja, ki je sprožil neusmiljeno likvidacijo zarotnikov v vodstvu nemške vojske.
■— Ameriški zunanji minister Ache-son obtožuje češko komunistično vlado, da s sedanjim preganjanjem Cerkve krši ustavo Združenih narodov. — Na ameriško področje v Nemčiji je pobegnil dr. Smutng, tajnik pokojnega dr. Beneša, ki ve zn vse prave vzroke, ki so privedli do komunističnega prevrata v februarju lani. — Bolgarska zbornica je za novega predsednika vlade soglasno izvolila 72 letnega Vasilija Kolarova, ki je Stalinov osebni prijatelj in najposlušnejši hlapec Sovjetov v Bolgariji. — Zunanji minister Sforza zagovarja vstop Italije v Atlantsko zvezo, češ, da prav to daje Italiji nove pravice do Trsta.
obema narodnostima. Med italijanskimi revizionističnimi svetniki in na galeriji nastane divje vpitje, in ta moment izrabi svetnik liberalec Forti ter zahteva prednost pravice do besede pred Agnelettom in vloži prejudicielni predlog, da nima občinski svet pravice delati novih zakonov in zato da ne more sklepati o uvedbi rabe slovenščine, ker s tem prekorači svoj delokrog, ki se mora omejiti samo na občinsko upravo.
Dr. Agneletto ugovarja, da ne gre za nobeno novo zakonodajanje, za nikak nov zakon, marveč enostavno za pritegnitev k sejam slovenskega stenografa in tolmača za slovenski jezik, kar spada v redno upravno pravico občinskega sveta. Apelira na italijanske svetnike, naj spoštujejo demokratska načela in pravice v interesu miru in sporazuma na tej važni točki Evrope.
Liberalec Forti vztraja na zahtevi po glasovanju o svojem prejudi-cielnem predlogu.
Sedaj se javi k besedi svetnik ljudske fronte dr. Dekleva iri spregovori par besed v slovenščini. Nastane tako vpitje med razkačenimi italijanskimi prisotnimi šovinisti, da mora dr. Dekleva nehati. Predsedujoči inž. Bartoli »prepoveduje navzoči manjšini, da zapostavlja pri izvajanju svojih pravic pravice večinesl?
Po ugotovitvi indipendentista Giampiccolija, da priznanje italijanščine kot uradnega jezika ne izključuje rabe drugih jezikov v občinskem svetu, nastopi komunist Košuta, ki se izraža v slabi italijanščini, zaradi česar je predmet zasmehovanja italijanskih svetnikov in italijanske publike na galeriji. Košuta ugotavlja grobo kršitev naravnih pravic slovenskega naroda po italijanskih demokršča-nih, ki kršijo s tem celo moralne svetopisemske nauke o ljubezni do bližnjega. Konča z ugotovitvijo, da se svobodni tržaški Slovenci ne bodo več pustili zapostavljati od nikogar!
Inž. Bartoli pobija Košuto s trditvami, da se morejo Slovenci svobodno posluževati svojega jezika v govoru in pisavi, toda ne na sejah občinskega sveta; ponavlja še enkrat, da občinski svet ne more spremeniti sedanje zakonodaje
Volitev župana v Nabrežini
V	četrtek 21. t. m. so v Nabrežini volili novega župana. V svečanem razpoloženju so se zbrali novoizvoljeni občinski svetniki (6 za SNL, 7 za SIAU, 3 za LF in 4 za italijansko UDI), da izvršijo svojo demokratsko dolžnost.
Sejo je vodil svetnik SIAU Slavec kot nosilec liste z največjim številom preferenčnih glasov. Po uvodnih formalnostih in po določitvi tolmača za italijanski jezik je predsedujoči odločno protestiral proti nedemokratskemu postopanju s Slovenci v novem tržaškem občinskem svetu in javil, da se bodo Slovenci v Nabrežini posluževali na svojih občinskih zasedanjih slovenščine in da je dana štirim italijanskim zastopnikom popolna svoboda uporabe njihove materinščine. Italijanski zastopnik Bandini je skušal braniti italijansko postopanje v
Trstu, pristal pa je na demokratsko rešitev uporabe jezikov kot jo predlagajo nabrežinski Slovenci za uspešno delo v občinski upravi v duhu narodne strpnosti in koristnega sožitja z italijanskimi someščani.
Pri prvih volitvah je dobil kandidat SNL, Kralj, 8 glasov, kandidat SIAU, Slavec, 7 glasov, kandidat LF, Fuks, pa 3 glasove. Ker je bila potrebna večina 11 glasov, so volili v drugič: Kralj je tedaj dobil
9	glasov, Slavec 7 in Fuks 2. Po zakonu so tedaj svetniki pristopili k ožjim volitvam, pri katerih je dobil Kralj 7 glasov in njegov tekmec Slavec ravno tako 7 glasov. 6 glasovnic je bilo pri ožjih volitvah oddanih praznih.
Ker je bil tudi zadnji poskus izvolitev župana brezuspešen, je bila seja odgodena za teden dni.
v pogledu uradnega jezika.
Dr. Agneletto zopet vstane in pravi, da Slovenci niso tu od včeraj, niti od par desetletij, ampak že preko 1300 let, da so oni skozi vso to dobo doprinašali k zgraditvi današnjega Trsta in so si v teku stoletij pač pridobili pravico, da se smejo posluževati v mestnem svetu svojega jezika. To je najmanj, kar jim gre po vseh človeških postavih. Inž. Bartoli vpade v govor, češ, da so Italijani tu še več kot 1300 let. Dr. Agneletto replicira, da ni tega zanikal, ali to ne daje še italijanski večini pravice odrekati slovenskim svetnikom rabo njihovega jezika. Protivi se predlogu svetnika Fortija, ki hoče enostavno izogniti se glasovanju o Juragovem predlogu. Ako že noče večina, da se pritegne k sejam slovenski tolmač in stenograf, naj to vsaj odkrito pove. V to svrho, da se da možnost občinskemu svetu, da brez ovinkov izrazi svoje mnenje o tako važnem predmetu, formulira pisani predlog, ki ga izroči predsedniku in ki se glasi: »Občinski svet sklene, da se slovenski
mestni svetniki lahko poslužujejo slovenskega jezika na občinskih sejah.« Dodal je, da ako bi bil ta predlog odbit, se bodo slovenski svetniki pritožili na kompetentno oblast, ki bi mogla biti v prvi stopnji Zavezniška vojaška uprava. Predlog ni stavljen na glasovanje, ker je predsednik smatral predlog svetnika Fortija za širši predlog in je zato stavil Fortijev predlog na glasovanje. 39 svetnikov glasuje za Fortijev predlog, 20 proti. S tem je slovenščina zaenkrat izločena iz občinskega sveta!
Komunist dr. Pogassi prečita po glasovanju obširno programatsko spomenico in nastopi v obrambo STO-ja z zahtevo po takojšnjem imenovanju tržaškega guvernerja. Svetnik italijanskega bloka Slata-per pa s svoje strani prečita drugo ne manj obširno in patetično spomenico z zahtevo, da se Trst, Pulj, Reka in Zader čimprej zopet priključijo k »materi Italiji« p ouspe-šno izvedeni reviziji mirovne pogodbe.
Predlog republikanca Geppija 7. zahtevo izvajanja dnevnega reda je sprejet z dvigom roke, nakar preidejo svetniki po četrturnem odmoru k volitvi novega župana.
Demokrščan inž. Bartoli izvoljen za župana
Tajnik Lonciari prečita zakonske določbe o izvolitvi župana in vodi volivno delo. Volilo je 59 svetnikov, tako da je bilo za izvolitev potrebnih 30 glasov. Inž. Bartoli je dobil 33 glasov, komunist Pogassi 13 glasov, indipendentist Varni in svetnik italijanskega bloka Slata-per vsak po 3 glasove.; 7 glasovnic je bilo praznih. Inž. Bartoli je tako bil izvoljen za tržaškega župana, posle bo pa prevzel, šele po položitvi prisege pred conskim predsednikom dr. Palutanom.
Po izvolitvi je inž. Bartoli prebral že vnaprej pripravljen govor, ki je izzvenel zgolj v duhu najskrajnejšega italijanskega nacionalizma in revizionizma. Nobene konkretne izjave nismo čuli o demo-krščanskem upravnem programu za našo občino! Platonične izjave o demokrščanski politični etiki in ugotovitev, da bo novi župan veren sluga najponižnejšemu občanu nam prav nič ne povedo!...
Pred volitvijo odbora se oglasi k besedi dr. Pogassi, ki ugotavlja potrebo po složnem delovanju večine z manjšino, zaradi česar pred-
laga v izvolitev v občinski odbor komunistična svetnika Ferlana in. Bidovca. Novi župan odgovarja polemično, da je tako sodelovanje možno tudi izven odbora, namreč v občinskem svetli in opominja na čase iz 1. 1945., ko je vladajoča trojka Babič - Solieri - Uršič odbila vsako njegovo ponudbo o kakršnem koli sodelovanju pri upra-
vi	STO-ja. Po izvedbi volivnih formalnosti proglasi tajnik Loncia-re člane novega občinskega odbora, ki ga sestavljajo: demokrščani Ca-tolla - Cavalcanti, Franzil, Rinaldi-ni, Sciolis, Venier in Visintin; socialisti Bonetti, Dulci in Imvvdnkl, republikanca Cumbat in Geppi ter liberalec Forti. V odbor so namreč prišli samo člani strank, ki sestavljajo sedanjo italijansko vladno koalicijo. Socialist Benussi, republikanec Furlani in demokrščan Lauri pa so bili izvoljeni za namestnike.
S tem je bil dnevni red prve seje novega občinskega sveta izčrpan in seja zaključena s primernim županovim zaključnim govorom.
))
SLOVENSKI
((
Rok za osebne izkaznice
Opozarjamo občinstvo, da je 31. julij skrajni rok za vlaganje prošenj za nove osebne izkaznice. Po tem datumu bodo prosilcem zaračunali višjo pristojbino v znesku 100 lir.
Begunci in določeni optanti, ki nimajo potrebnih pogojev za normalno osebno izkaznico ZVU, bi morali takoj ukreniti vse potrebno
v	skladu z obvestilom štv. 16, da se vpišejo pri uradu za razseljene osebe ZVU v ulici Mazzini 30, če tega niso že storili. Tu bodo prejeli posebne izkaznice, ki veljajo za gotove namene, kot na primer za pomoč Mednarodne begunske organizacije (1RO).
Vsi begunci, optanti vključeni, se ponovno opozarjajo na možnosti emigracije, o katerih so bile nedavno objavljene podrobnosti, ker
ne glede na to, da se bodo po 31. juliju strogo uveljavili predpisi glede osebnih izkaznic, tudi IRO ne bo sprejemala prošenj po 31. avgustu 1949.
Ustanovljen je bil (Slovenski oder) dramatski krožek, ki si je nadel važno nalogo, da bo nastopal med slovenskim ljudstvom na STO z dramskimi igrami in gledališkimi predstavami umetniške in zabavne vsebine. Pri slovenskem o-dru je imel sodelovati del osebja tržaške radijske postaje in drugi igralci izven radia, tudi iz dijaških vrst. Slovenski oder je imel biti, kakor so se dogovorili njegovi pobudniki, naša važna demokratska narodna kulturna ustanova, vzvi-šeng nad strankami in odtegnjena vsakemu političnemu vplivu po načelu, da mora biti umetnost apolitična. Ona bi bila morala delati med našim ljudstvom v smislu demokratskih in krščanskih načel, ki jih mi vsi spoštujemo in ki so naš kažipot pri vsem našem delu.
Zgodilo pa se je nepričakovano in zadnji hip, ko je imel slovenski oder že nastopiti s svojo prvo igro
(»Divji lovec«) na Repentabru, da so se neki člani slovenskega odra v svoji strankarski prenapetosti izneverili nadstrankarskemu usmerjenju te naše nove kulturne ustanove in postavili slovenski oder v okvir in odvisnost »Slovenske krščanske socialne zveze«, ki je politična stranka netržaškega formata.
To ugotavljamo pred vsem slovenskim narodom, ki mora vedeti, da so na delu tajne tuje sile, ki nočejo dopustiti, da bi demokratski Slovenci STO-ja složno nastopali in sodelovali vsaj pri večjih javnih gledaliških prireditvah splošno narodnega značaja niti v teh najtežjih dneh naše borbe za naše pravice in naš narodni obstoj. To so stvari, ki jih v življenjskem interesu našega naroda ni mogoče zamolčati in niti iti mirno preko njih.
Protest v Beograda
Britanska in ameriška vlada sta 14. julija izročili Jugoslaviji napovedano protestno spomenico zaradi uvedbe dinarske valute na jugoslovanskem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. ,Spomenici sta sestavljeni zelo zmerno. Ameriška vlada najprej protestira proti zadnjim finančnim ukrepom, ki jih je na področju »B« izvedla jugoslovanska vojaška uprava. Nato zavrača jugoslovanske trditve, da bi bila zavezniška vojaška uprava v Trstu kdaj kršila določila mirovne pogodbe z Italijo.
»Jugoslavija« — pravi spomenica
—	»je s takimi pritožbami pogosto prihajala tudi pred Varnostni svet Združenih narodov, ki pa jih je vedno zavrnil. Vsi sporazumi, ki jih je zavezniška vojaška uprava v Trstu sklenila z Italijo, so v skladu z določili mirovne pogodbe in upoštevajo vedno samo blaginjo tržaškega prebivalstva. Ameriška vlada obžaluje, da je Jugoslavija hotela opravičiti svoj zadnji korak z razlogi, o katerih je Varnostni svet ugotovil, da so neutemeljeni. Zaradi tega vztraja pri stališču, da ravno nedavni finančni ukrepi na področju, »B« kršijo mirovno pogodbo. Njihov edini namen je, pospešiti nadaljnje vključevanje področja »B« v Jugoslavijo.
»Vlada Združenih držav« — nadaljuje protest —- »je vzela na znanje trditev jugoslovanske spomenice z dne 2. julija letos. Tam jugoslovanska vlada pravi, da se z Italijo ni mogla sporazumeti glede dobavljanja lir za svoje področje.
A ker Jugoslavija ni ubrala poti, kakršno za reševanje takšnih vprašanj določa mirovna pogodba, sodijo Združene države, da ta utemeljitev enostranskega koraka jugoslovanskih oblasti ne more držati.
Združene države so zaradi mednarodnega miru in zaradi blaginje prebivalstva na Svobodnem tržaškem ozemlju že poprej priporočile, kako naj bi se tržaško vprašanje rešilo. Zaradi tega obžalujejo sleherno dejanje, ki bi zadrževalo dosego tega cilja.«
Ameriško zunanje ministrstvo je ta protest izročilo odpravniku poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Washingtonu, Filipoviču, ker se poslanik Kosanovič še vedno mudi v Beogradu. Prepis spomenice so poslali tudi glavnemu tajništvu Združenih narodov ter italijanskemu zunanjemu ministru, kakor je ob podobnih prilikah običajno.
Enako kakor Združene države je storila tudi vlada Velike Britanije, s čimer je zadeva za' zdaj uradno zaključena.
»New York Times« pravi k temu, da ameriška in britanska spomenica Titovi vladi ni v Beogradu povzročila zaskrbljenosti ter da jo imajo za čisto navaden dogodek v sedanji diplomatski igri. Gre za trenotno prehodno diplomatsko potezo, ki ne ho nič vplivala na težnjo za splošno izboljšanje odnoša-jev med Jugoslavijo in zahodnimi velesilami.
Tudi v Washingtonu je videti, da omenjena nota, ki je zgolj političnega značaja, ne ovira pogajanj za dodelitev ameriške finančne pomoči Jugoslaviji.
Narodno romanje h Gospe Sveti
Od 11. do 25. julija nepreklicno se vsakdo lahko vpiše v seznam izletnikov v tajništvu SDZ v ulici Machiavelli 22-11. od 9-12 in 4-7 ure. Opozarjamo vse tiste, ki bi se hoteli udeležiti izleta, da je malo mest na razpolago.
Program in pogoji so sledeči: ODHOD iz Trsta v nedeljo 14. avgusta, ob 4. zjutraj s pulmanom do Vrbskega jezera, nato s pulmanom po slovenski Koroški. Kosilo. Nadaljevanje izleta po Koroški. Večerja na Vrbskem jezeru. V ponedeljek zajtrk, nato romanje h
Gospe Sveti s pulmanom. Kosilo. Popoldne ogled Celovca. Večerja. Nato povratek v Trst.
V	teku so prošnje na finančno ministrstvo v Rimu in na Dunaju, da bi lahko uživali popust na taksi za skupni potni list, ki znaša okoli 900 lir. Upamo, da nam bodo takso znižali v znatni meri. Ce računamo v najslabšem primeru, da bomo morali plačati celo takso, bo znašala cena potovanja skupno približno 6.800 lir. Upamo pa, da bomo že v teku julija sporočili, da je cena znatno nižja.
Ob vpisnini mora vsak izletnik položiti 4.000.— lir in se obvezati, da ostali znesek plača do 6. avgusta 1949.
Prijave sprejemamo do 25. t. m.
V	pisarni SDZ bo vsak dobil točna navodila v pogledu potnega lista. Samo italijanski državljani dobijo potni list.
Izletniki iz nabrežinske občine naj se zglasijo pri g. prof. Flori-danu Egonu, kateri je pooblaščen, da sprejme vpisnine in denar in daje tudi vsa potrebna navodila.
Izletnike - pevce naprošamo, da se udeležijo pevskih vaj, ki bodo vsak ponedeljek in petek ob 20.30 v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11.
I Z IAVA
predstavnika demokratskih Slovencev in Slovanov dr. Josipa Agneletta na prvi seji tržaškega občinskega sveta, ki pa je bila z vriščem in vpitjem preprečena
realni ljudje, ne pa trmoglavi šo-
Mislim, da govorim pred občinskim svetom, ki je po svoji ogromni večini ne samo pristaš demokratskih idej, marveč te ideje tudi v praksi uveljavlja in spoštuje. Zato bodete razumeli, da kot zastopnik Slovencev in Slovanov tržaškega mesta in okolice govorim v letu Gospodovem 1949, po zlomu fašizma in nacizma, v mestnem svetu Trsta, ki ni več glavno mesto Italijanske province, ampak glavno mesto Svobodnega tržaškega o-zemlja v slovenskem jeziku.
S tem se poslužujem samo pravice, ki jo daje slovenskemu jeziku mirovna pogodba z Italijo v čl. 7. Tržaškega statuta, ki določa, da sta na STO uradna jezika italijanščina in slovenščina. Kdo bi utegnil oporekati, da ni tržaški statut še v veljavi, ali čl. 2. določil o začasni vladi (Strumento relativo al regime provvisorio del Territorio Libero, Annesso 7) določa, da se sproti uporabljajo vse one določbe statuta že za časa provizorne vlade, ki so uporabljive (man mano che tali disposizioni si riveleranno ap-plicabili).
Ali slovenski demokrati smo
vinisti. Zato se bom posluževal italijanščine, ne da bi se seveda odrekal pravici do enakopravnosti slovenskega jezika, v debatah in diskusijah, kjer bom smatral za potrebno in stvari koristno.
Na tej prvi seji mestnega sveta, odkar je bilo Tržaško ozemlje u-stanovljeno kot samostojno državno telo, si dovoljujem v imenu demokratskih Slovencev in Slovanov podčrtati sledeče ugotovitve in podati sledeče izjave v korist medsebojnega boljšega spoznanja in razumevanja:
1)	Slovenci niso v Trstu od včeraj ali nekaj desetletij, ampak preko 1300 let. Oni so delili skozi ves srednji in novi vek vse zlo in dobro, vse križe in težave tržaškega mesta skupaj z italijanskimi sosedi. Da se je Trst razvil v zadnjih 150. letih, do pred prve svetovne vojne, iz malega mesteca z 28.000 prebivalcev v četrt milijonsko sve-tovnoznano tržišče in pristanišče, gre zasluga v veliki meri tudi Slovencem in Slovanom. In to v posebni meri slovenskim delavcem in obrtnikom, ki so s svojim trdnim
delom tvorno doprinašali skozi stoletja k zgraditvi mesta, kot pomorskega in trgovskega emporija, k premoženju njegovega bogastva in blagostanja. Poleg slovenskih delavcev in obrtnikov moram omenili tudi one iz slovenskega, hrvat-skega in tudi iz srbskega naroda izišle trgovce, industrialce, brodo-lastnike in pomorščake, ki so s svojo energijo in podjetnostjo v trgovini, industriji in pomorstvu povzdignili gospodarski pomen in glas Trsta na stopnjo, ki jo zavidajo svetovna milijonska mesta.
V	teku desetletij so sicer mnogi teh mož slovenskega in hrvatskega porekla sprejeli italijanski jezik kot svoj jezik, ali na velikem doprinosu slovanstva razvoju in veličini Trsta to ne menja ničesar.
2)	Trst je pač nastal na stični točki dveh svetov, slovanskega in romanskega. Zato je od nekdaj njegov položaj narodnostno drugačen kot položaj Genove ali Benetk, ne oziraje se na to, da je Trst geografsko srednjeevropsko mesto in da ima vse Podonavje samo skozi Trst vrata v daljni svet.
Zato je pariška mirovna konferenca 1947. prav ocenila položaj Trsta in ozemlja, ko je ustanovila Svobodno tržaško ozemlje.
Mi Slovenci priznavamo to STO in smo za njegovo brezpogojno o-hranitev, ka jo bomo do skrajnosti branili, ker vidimo le v STO pogoj
za mirno rešitev vseh narodnostnih vprašanj med Italijani in Jugoslovani in poroštvo za ohranitev miru v tem delu Evrope. Želeti bi bilo, da se meje STO razširijo in tako enkrat za vselej reši problem narodnih manjšin pod Italijo in Jugoslavijo, da se zamore posvetiti vse sile gospodarskemu napredku, raje kakor jih absorbirati v večnih narodnih bojih.
3) Mi demokratski Slovenci smo bili vedno in smo za pošten, lojalen sporazum s sosedi italijanske narodnosti. Ta sporazum mora sloneti na principu medsebojnega spoštovanja, jezikovne enakopravnosti ter svobodnega narodnega, kulturnega in gospodarskega razvoja.
4) Skoda, ki jo je fašistični režim povzročil Slovencem z ukinitvijo njihovih kulturnih in gospodarskih organizacij in ustanov, se mora Slovencem poravnati.
5) Tihi bojkot Slovencev, zlasti 'na gospodarskem polju, pri zaposlitvi in pri podeljevanju služb, mora prenehati. Vsi javni uradi morajo biti Slovencem dostopni sorazmerno s številom slovenskega prebivalstva.
6) Prvi mestni svet Svobodnega tržaškega ozemlja je poklican — četudi je izšel iz volitev, ki jih mi smatramo za protizakonite, ker je bila dana volivna pravica ljudem, ki nimajo pogojev, da postanejo tržaški državljani — da dš pobudo
za tak narodni sporazum med obema narodoma, in si s tem v zgodovini postavi trajen spomenik.
Za tak sporazum pa je potrebno, da kot pravi demokrati, ki nosimo odgovornost pred narodom in zgodovino, odvržemo vse one zastarele predsodke, ki so kalili od časa prebujajočih se narodnosti (1848) mirno sožitje med Italijani in Slovani tega ozemlja. Svesti si moramo biti neizpodbitne resnice, da se narodu, ki prebiva in se bori preko 13 stoletij na tržaških tleh, narodu, ki spada po svoji stvarnosti, uravnovešenosti in ustvarjajoči sili ter po svoji popularizirani, v najširše sloje pronikli kulturi med najbolj napredne narode Evrope, ne more odrekati pravica do narodnega obstoja, razvoja in napredka. To velja za STO, kakor velja tudi za vse Slovence v Italiji.
Predsodki o manjvrednosti Slovencev, izvirajoči le iz totalnega nepoznavanja njihove duše, kulture in vrlin, so bili dovedeni do absurda že z onim dinamičnim podvigom in napredkom, ki so ga Slovenci pokazali v Trstu samem od 1. 1895 do 1. 1914 na političnem, kulturnem in gospodarskem polju.
Prišel bo kdo in rekel: »Kaj pa kraške fojbe?«, »Ali ni to barbarstvo?« Jaz pa vas vprašam: ali je združljivo z italijansko kulturo e-nih 300.000 človeških žrtev v sever-
ni Italiji 1. 1945? ali pa to, kar se je delalo z mrtvimi trupli na Piaz-za Loreto v Milanu?
Več je Slovencev po kraških fojbah kot Italijanov! In polniti te fojbe so pomagali tudi sinovi italijanskega naroda!...
Bil bi čas, da se pove italijanski javnosti resnica tudi o Istri. Tam se preganjajo Slovenci in Hrvati, ki so proti komunizmu, ravno tako kot Italijani. Preganjanje v Istri se ne vrši iz narodnih, ampak iz politično-ideoloških razlogov.
Zato ne dolžite slovenskega in hrvatskega naroda za to, kar se
v	Istri dogaja, ampak komunizem, ki ga je med Italijani več kot med Slovenci in Hrvati!
Rekli boste, vse to ne spada na današnjo otvoritveno sejo mestnega sveta. Jaz pa sem smatral, da je ravno ta seja prvega javnega stika po 35. letih med Italijani in Slovenci pravi forum, da vam povem pred vso svetovno javnostjo, da italijanstvu v Trstu ne preti in ne bo pretila s strani Slovencev in Slovanov nikaka nevarnost, n-ko pride do lojalnega sporazuma med obema narodoma.
Iz gornjih ugotovitev sledi kot logična posledica, da bomo mi Slovenci podpirali v mestnem svetu samo ono politiko in ona stremljenja, ki bodo za pravičen sporazum med Italijani in Slovani.
BELEŽKE
Manjšinski urad ZVU
Tržaški Slovenci in Hrvati smo si z drugo svetovno vojno za ceno krvnih žrtev priborili priznanje velikih svetovnih si, da smo enakopravni del v tržaškem narodnostnem sklopu z Italijani. Hrvatom bo sicer začetek poteka enako-pravnostne dobe določila ustavodajna tržaška skupščina, medtem ko uživamo Slovenci to priznanje že od dneva ratifikacije mirovne pogodbe z Italijo.
Glej ga šmenta! Po dovršenem dejstvu sklenitve, podpisa in ratifikacije mirovne pogodbe se nekdo na daljnem »far westu« spomni, da so pozabili vnesti v itak precej razčlenjeno mirovno pogodbo z Italijo še določbe o manjšinski zaščiti, najbrž tržaških Grkov, Judov, Nemcev, Avstrijcev, Armencev, Srbov, Angležev in Amerikancev. Italijanskim »demokratom« namreč nihče več preveč ne zaupa, niti naši zapadni zavezniki, ki jih je štiriletno bivanje v Trstu, zlasti pa bridka volivna izkušnja o moči tržaških kominformistov in fašistov v marsičem neprijetno izne-nadila in izmodrila.
Tako je tržaški neokorni in skrajno dolarsko dragi upravni ši-mel prišel do novega manjšinskega urada, kjer naj bi iskale zadoščenja in pravice tržaške, verjetno zgoraj navedene, narodnostne manjšine. Naši zavezniki so se baje prepričali, da vodijo tržaški Italijani politično nepokorščino do zapadnih demokratičnih načel in kljub raznim plahim svarilom celo diskriminacijsko politiko do drugih narodnosti, ki so priseljene Italijane sprejemale s preveliko zaupljivostjo in si jih kot gade redile na dobro rejenih tržaških prsih!
Hvala Bogu, da že ves svet ve, da smo tržaški Slovenci precej demokratično izločeni iz Zavezniške vojaške uprave, tako da nihče ne more sumiti, da je bil novi manjšinski urad ZVU potreben zaradi slovenske diskriminacijske politike do tržaških narodnostnih manjšin.
Profesor Jelinčič
Prijatelj našega lista nam piše:
V	»Demokraciji« berem večkrat, da se med tržaškimi komunističnimi priskledniki hudo repenči tudi neki prof. Jelinčič. Zelo sem radoveden, če je ta vaš prof. Jelinčič istoveten s prof. Jelinčičem, ki se je počutil spomladi 1. 1944. ve prav domačega v kraljevem jugoslovanskem četniškem taborišču Arnesano (prov. Lecce) v južni I-taliji ter se tam predstavljal kot nekak reprezentant nekomunističnega primorskega tabora in seveda tudi odprtih rok sprejemal denarno podporo, ki jo je dajala tedanja kraljeva jugoslovanska vojna misija v Bariju. Ko so potem Angleži poslali večino taboriščnikov v Egipt, prof. Jelinčiču ni posebno dišalo oditi tja, temveč se je rajši še nadalje »boril za primorsko stvar« med izdajalci v Ar-nesanu, počakal še zadnjega izplačila podpore, nato pa izginil iz taborišča. Govorili so, da je odšel v partizansko taborišče v Bari, ker da partizani dobivajo podpore še vedno, seveda pa vsaj jaz tega nisem mogel verjeti, saj je veljal Jelinčič za neomajni značaj in bi sploh nikoli ne mogel zaiti v Arnesano, ako bi bil komunizant, saj so znali komunisti že pozimi 1. 1943.-44. najti slehernega kalina v južni Italiji, ki bi jim nasedel.
To ni slovenstvo,
to je komunizem!
Rdeči, kaj ste za časa vojne pravili fantom in dekletom?
»V borbo za slovenski jezik, za svoj narod« — tako ste pravili nam Primorcem, prav tako, ker ste dobro vedeli, kako Primorec hrepeni po svojem materinem jeziku. Prav dobro se spominjam, da je uporabljala isto parolo »tovarišica«, ki je organizirala mladino po vaseh. Ta parola nas je spremljala do konca vojne in še kasneje. Ce bi poprej Primorci vedeli to, kar danes vemo, ne bi črna gomila pokrivala izmučena trupla naših slovenskih ljudi! Za slovenstvo j'e na Primorskem bilo požganih veliko vasi, in ne samo na Primorskem, tudi v širni Jugoslaviji! Za slovenstvo je bilo interniranih v taborišča smrti ogromno slovenskih ljudi. Pod krinko slovenstva ste vi rdeči teroristi vabili v gozdove naše najboljše sinove in brate. Priznali ste na mnogih študijskih komunističnih tečajih, da je resnica, da ste z nacionalnimi parolami vabili ljudi v boj. In Vi, za kaj ste se borili, Vi, ki ste odgovorni za tako strašno gorje? Za tako krasen sistem, s katerim nas mučite vsak dan na vse mogoče načine. Se tukaj, kjer je cona A, čutimo strašno težo Vašega sistema, kaj pa naši bratje onstran železne zavese? Ni bilo dovolj krinke »slovenstva«, obljubljali ste kmetom zemljo in še marsikaj drugega. Danes jo imajo, a niso z njo zadovoljni, ker morajo zanjo plačevati velike davke in si želijo na-
zaj gospodarja, ker so pod njim mnogo bolje živeli. Tepli ste ljudi in jih zapirali. zato, ker so bojkotirali jugolire in danes, Vi sami nočete, saj ne pustite ubogega kmeta, da proda v cono A niti en liter mleka! Vi pa z Vašimi zadrugami in tako zvanimi privatnimi podjetji lahko izvažate blago za metro-lire v Trst in potem prirejate bankete in kupujete vse mogoče stvari na račun ubogega ljudstva, ki ga izkoriščate na vse mogoče načine. Ce ne bi nas bili varali na tako podel način, ne bi imeli Primorske v borbi z Vami! Na tako svobodo mi nismo niti od daleč mislili! Pravite, da vlada v coni B demokracija — lažnjivci, to ni res! Zakaj ste zaprli Flego Marjana iz Loparja? Bil je zaprt prvič, ker je hotel razorožiti nekega zaščitnika. Drugič pa ste naročili tajniku odbora, naj napravi prijavo za neke izjave, ki jih je Flego podal še leta 1946. ali 1947. kot n. pr., da v Istri ni niti 10 odstotkov ljudi za ljudsko oblast in slično. Seveda tajnik Vas je ubogal, ker je ubog neizobražen kmet in verjame vse, kar mu nabijate v glavo. Flego Marjan pa je precej inteligenten' in bi utegnil Vam škodovati, zato ste ga zaprli, Vsaj tako je nekje izjavil nek komunistični funkcionar. Ubogi človek, ki pride v koprske zapore! Taka je demokracija »B«, če človek izrazi svoje mnenje o neki stvari in ker Vam to ni prav, ga zaprete in daste na razpolago oddelku za notranje zadeve.
Pismo iz cone Tržačanom
B«
Sloga jači, nesloga tlači!
Sicer je res, da nima smisla »zvoniti po toči«, ali za danes začnem ravno s tem zvonenjem. — In ker sem že začela s pregovorom, naj nadaljujem:	»Kdor ne
spoštuje se sam, podlaga je tujče-
vi	peti!« in da bo dobrih reči tri po običaju, še »sloga jači, nesloga tlači!« Malo satiričen nasmeh vzklije na marsikaterih ustnicah, ko či-ta te vrstice. — Ali meni so prišli v spomin ti trije pregovori, posebno zadnja dva, ravno ker so se mi zasolzile oči, ko sem prebirala podatke o volitvah in komentarje v tujih listih. Solze žalosti in sramu, ko sem opazila, da nas je tako malo, Slovencev-Slovanov v Trstu. Kje je tisti slavni izrek: »Biti slovenskih starišev otrok, bodi Slovencu ponos!« — In vendar nas je v Trstu toliko in toliko, ki smo slovenskih starišev otroci! Ali smo postali janičarji? In janičarji — še iz šolskih let se spominjam, da so nam pravili, da so janičarji hujši kot Turki sami! — Kateri dedni greh nas zasleduje, katere očetovske napake so povzročile, da nas je sram biti Slovenec? — Res je, fašistična vihra nas je premlela, komunistični internacionalizern nas je omrežil, ali da nas je res tako malo ostalo tužna nam majka1...
A da bi to bilo le v sredini mesta, kjer se šopirijo včeraj privan-drani Italijani — »pazienza« ali predmestje, okoliške vasi, ki so bile vedno slovenske in kjer še sli-
šiš slovensko govorico, da je tudi tam premagal narodno zavest pri-vandranec, to je tembolj hudo, to tembolj boli in tembolj sramoti naše slovenstvo.
Zavedajmo se, da smo se rodili na svoji zemlji kot Slovenci! Kaj je treba strankarstva, saj strankarstvo rodi sovraštvo. Ob rojstvu smo bili Slovenci in Slovenci ostanemo vedno. Slovenec bodi Slovencu brat in ne glej, ali je tega ali onega mišljenja; kadar gre za to, da potrdimo našo narodnost, smo vsi le Slovenci. Ne zanašajmo se na bratstvo drugorodcev, ki ob dani priliki le privlečejo svojo narodnost v prvo vrsto in nimajo smisla za janičarje, ki so le dobri, kadar je treba kje »kostanj iz žerjavice pobirati«, da si prste ožgejo in
—	kake osmojene skorje grizejo. In končno, kdor zataji svoj rod, postane izdajalec, izda najsvetejša čustva, ker izda očeta in mater in takemu niti Bog sam ne more več zaupati.
Moja vzgoja je bila verska in med šolanjem sem se učila molitve v kakih 3. - 4. jezikih, molitve v tujih jezikih so pozabljene, ali »Očenaš«, ki me ga je mama naučila »po slovenski«, tega nisem pozabila.
»Slovenka sem, Slovenka sem, tako mi je mati djala...«
Rozandra
(Članek je bil napisan tik pred zamenjavo denarja v coni B; zato ga objavljamo, ne da bi jugolir spremenili v dinarje, kar lahko opravi sam čitatelj!)
Z velikim zanimanjem smo sledili volitvam v vaši coni, ali kakšno je bilo naše razočaranje ob izidu istih! Nočemo učiti politične modrosti Slovence, ali po našem skromnem mnenju je tudi tu večina skočila s tira, katerega zahteva današnji čas. Mi Slovenci iz »B« cone smo bili trdno prepričani, da se po štirih letih neprestanih političnih neviht na našem ozemlju in sedaj, ko se je vsaj vam nudila prilika, posebno še, ker so bile volitve res svobodne, predstavite svetovnemu mnenju v drugi obliki, kar se pa na žalost ni zgodilo.
Iz volivnega izida opažamo, da se vaše politično mnenje po izobčenju Tita ni nič izpremenilo ter da še vedno verujete ljudem, kateri s propagando, da se borijo za svobodnega človeka, obetajoč še na tem svetu sveta nebesa (mislimo na KP, katera je kot takšna nastopila le v Trstu in v Miljah, medtem ko je v slovenskih občinah nastopila pod firmo UAIS in povsod — izvzemši občino Repenla-bor - odnesla večino). Danes je še vsakemu našemu otroku znano, da so titovci in kominformisti isto maslo, mogoče so samo drugi ljudje (v coni »A« niti to ne, ker so še pred letom dni skupaj bili in iz-gleda, da ste vi na to pozabili!) — katerih cilj je, ne osvoboditi ljudi iz krempljev kapitalizma, nego jih zasužnjiti.
Mi Slovenci smo za časa vojne sodelovali in se žrtvovali v OF, da se osvobodimo italijanskega imperializma in v tem smo zaradi prilik tudi uspeli, nismo pa uspeli uničiti ali vsaj zmanjšati vpliv in delež na vodstvu, katerega so si komunisti z zvijačo in tudi šiloma pridobili za časa vojne in zadržali tudi po končani vojni.
Po končani vojni, kakor se spominjate, smo pri nas imeli volitve in vsaka vas si je izvolila v svoje narodne odbore svoje najboljše ljudi in bili smo zadovoljni. Ali, glej vraga, komunisti so nam v vsaki
odbor vrinili tajnika, kateri, četudi ni bil partijec, je bil njihov simpatizer, kateri je delal in dela vse po navodilih vodstva iz Kopra. V začetku narodni odbori niso vedno soglašali s temi navodili, danes si pa ne upajo upirati se, ker se boje represalij in tako skupina 50 -60 partijcev drži celo »B« cono v svojih kleščah, kjer izvajajo leninsko - Stalinovo teorijo v praksi. Leninsko - Stalinovo prakso izvajajo komunisti pod lažnim imenom ljudske oblasti, kateri je predvsem največ pri srcu trgovina in ustanavljajo tako zvane nabavno-pro-dajne zadruge v vsaki vasi in diktirajo cene, ki so v današnjem času sramotne. Odkar svet stoji ni kapital diktiral takšnih cen in tako izkoriščal svojega bližnjega!
Letošnji pridelek češenj je bil izvanreden; morali smo ga pa oddati po 25 lir kg in je zato mnogo kmetov pustilo sadje raje na drevesih. Mladi krompir moramo oddati po 20 lir, za zelenjavo nam plačajo tako nizko ceno, da ne dobimo niti za seme in gnojila. Podjetje pod imenom »Fructus« pa pošilja večinoma vse te stvari v Trst in kaj ono zasluži vidite sami, ako primerjate tržaške cene z našimi. Kmetje, ki pridelujemo žito, si po novem zakonu — zakone, katere moramo strogo izpolnjevati, ker nas sicer ljudska oblast za najmanjšo kršitev pošlje na prisilno delo! — lahko zadržimo 200 kg pšenice na glavo v družini za leto dni, kar oddamo pa nam plača zadruga po 12 lir za kg. Ce pa imamo koruzo, si zadržimo 300 kg na leto, zadruga pa plačuje ostanek po 9 lir kg. Kmet ima pravico, da si zadrži za svojo letno uporabo ali pšenico ali pa koruzo, ne pa oboje skupaj. Iz razgovorov, ki jih imamo z vojaki, ugotavljamo, da imajo v Jugoslaviji isti zakon. Ali nam kmetom in vsem onim, ki imajo kakšno obrt, trgovino, gostilno ali prost poklic so nam že zdavnaj odvzeli tako živilske izkaznice, kakor tekstilne nakaznice: cene nekaterih stvari v prosti prodaji so pa sledeče: n. pr. 1 kg mesa stane 600 lir! Torej, če si hočemo kupiti en kg mesa, moramo prodati 30 kg krompirja ali pa 24 kg češenj.
En kg pšeničnega kruha stane
120 lir, beli kruh z dodatkom sladkorja 500, kg koruzne moke pa 90 lir.
En žepni robec stane 575 lir (robce boljše kvalitete dobiš v Trstu za 80 lir!)
Za 3 metre .sukna za obleke plačaš 26.000 lir (ali paziti je treba, da obleke ne nosiš v deževnem vremenu!).
En par čevljev stane 5.000 do
6.000 lir.
In kako ljudska oblast skrbi za naše zdravje, evo sledeči primer, katerega smo večkrat opazili minulo zimo v obalnih mestih. Pšenica je prihajala iz Jugoslavije do Rovinja z vlakom ,od tu z jadrnicami v druga obalna mesta. Navedene jadrnice pa se uporabljajo za prevoz • raznih stvari: oglje iz Ra-še, pesek, cement in kamenje. Kadar so prevažali pšenico, niso bile ladje predhodno niti pometene ali oprane od ostankov oglja, peska, cementa, nego so napolnili trup ladje s pšenico. In od obalnih mest Piran, Izola, Koper, kjer so -izkrcavali to pšenico, je bila ista prepeljana na konjskih vozovih in kamionih v mline, ali niti ta prevozna sredstva niso bila za to priliko očiščena od raznih ostankov oglja, gnoja, peska, cementa, ki jih dnevno prevažajo. Mlinarjem, četudi imajo naprave za čiščenje pred mlatvijo, so strogo prepovedali, da bi isto prečistili. In tako smo imeli kruh, ki je bil večkrat bolj podoben oglju nego pšenici in okus takšen, da ga mnogo ljudi ni jedlo: oni pa, kateri so ga jedli, so imeli razne želodčne bolezni. In še danes je kruh zelo slab, skoro neužiten.
Kako pa je delavec nagrajen za svoje delo, delavec, kateremu komunizem govori o diktaturi proletariata nad celim svetom, čeprav ga enako izkorišča kakor nas kmete in sploh vsako bitje, kateremu ta komunistična diktatura zavlada?	j
Nekvalificiran delavec ima na uro 56 lir, na dan 448, na teden 2.688 lir.
Kvalificiran delavec ima 72 lir na uro, 576 na dan in na teden 3.956 lir.
Uradnik prejema mesečno od
10.000 do 18.000 lir, upravitelji podjetij in tvornic 22.000 lir. To so čiste plače, katerim je treba odbiti 32 odstotkov za bolniško blagajno in drugo. Ker pri nas na trgu in v trgovini ne dobiš nič izvzemši sadja ali zelenjave, in še to, kadar je sezona, smo primorani, da stvari, katere so nam najpotrebnejše za vsakdanje življenje, kupuje-
, /'V
■ ■
m.
Jr
Promet v tržaški luki se naglo bliža predvojni višini. Velik del tega prometa tvorijo E.R.P. dobave za Avstrijo, opaža se pa tudi velik napredek trgovinske izmenjave med vzhodom in zapa-dom na splošno. Dežele tržaškega zaledja, zlasti pa Češkoslovaška, Jugoslavija, Madžarska in Avstrija se tržaške luke vedno bolj poslužujejo pri svoji izvozni in uvozni trgovini s prekomorskimi državami.
Zgodovinski razvoj narodnostnega stanja v Trstu
UVOD :
Najnovejše politične razmere so znova načele vprašanje našega narodnostnega obstoja na tem ozemlju. Z velikimi in debelimi črkami se je pisalo, da so po volitvah Slovenci v Trstu le nepomembna narodna manjšina, ki je poslej skorajda bolj potrebna policijske in anagrafske pozornosti, kot pa politične. To stalno in zavestno poudarjanje nepomembnosti Slovencev kot odločilnega faktorja v tržaškem političnem gibanju ima nedvomno le ta cilj, da z ene strani ie vnaprej prikaže čim bolj neutemeljeno sleherno slovensko zahtevo, z druge strani pa da poudarja italijanstvo Trsta ter da so Slovenci le »priseljenci«, samo gostje, ki se zato morajo zadovoljevati s tem, kar dobe. Naslednja
poglavja pa bodo pokazala, da je stvar v resnici drugačna, pa naj je prenapetim piscem protislovenskih člankov v italijanskih listih všeč ali ne. Narod, ki živi na tem ozemlju že tisoč tri sto let, ne more biti kar tako izbrisan v teku nekaj mesečne volivne propagande, še manj pa je trenotna razcepljenost slovenskih sil na tem ozemlju in njihova navidezna šibkost zaradi protinarodne fratelančne politike gotov znak, da Slovencev ni. Šibkost Slovencev pri volitvah je bila le rekonvalescenten pojav, prihodnjost pa bo pokazala, da so se Slovenci po trenotni zmedi, ki so jo zanesli v njihove narodne vrste komunisti in s katero so se o-koristili iredentistični elementi nedomačega izvora, znova znašli na svojih domačih tleh, katera bodo branili tako, kot so jih branili sko-
zi trinajst stoletij Romanom, O-brom, Madžarom, Germanom in Turkom v brk!
I. TRST PRED PRIHODOM SLOVENCEV
Italijani radi zagotavljajo, da so Trst ustanovili Rimljani in zato iz tega sklepajo po svoji nacionalistični logiki, da mora že zaradi tega nujno pripasti Italiji. Pustimo ob stran dejstvo, da bi po isti pravici lahko zahtevali tudi Španijo, Francijo, Veliko Britanijo in sploh vse dežele, ki so spadale pod rimski imperij z balkanskim polotokom vred. Oglejmo si način, kako so Rimljani prišli do teh ozemelj, ki jim gotovo niso padla v naročje kot jabolka z zrelega drevesa. O-mejimo se samo na primer Trsta, ki je v svojem bistvu enak vsem drugim.
Trst in Istro so Rimljani zasedli po dveletni krvavi vojni, v kateri so pobili cvet domačega prebivalstva in ga tako oropali pravice do svobode, ki jo je prav tako imelo, kot oni. Na razvalinah teh naselbin in gradišč so potem Rimljani postavili svoje vojaške kolonije,
da so lahko krotili uporne pod-jarmljence. Tem svojim postojankam so dali bodisi rimska imena, ali pa so samo polatinili stara domača imena, ki niso imela ničesar skupnega z latinščino. Delali so nekako tako, kot so počeli dva tisoč in še več let pozneje njihovi namišljeni potomci, ki so iz slovenskih vasi in trgov delali laške trdnjave raznarodovanja in potujčevanja. V obeh primerih je torej šlo za iste postopke in cilje.
Narod, ki je prebival na tem o-zemlju pred prihodom Rimljanov ni z njimi v jezikovnem in političnem pogledu imel nobene skupnosti. Etnografsko je pripadal Srednji Evropi, tako kot pripada še danes tržaško prebivalstvo, o čemer pa bo govora kasneje. To prebivalstvo je bilo*keltsko-ilirska mešanica, ki se je delila v več plemen in ki so naseljevala velik del Balkanskega polotoka in Srednje Evrope. Zadnji ostanki Ilirov so ravno Albanci.
To ljudstvo so si torej Rimljani podvrgli z ognjem in mečem. Med drugimi vojaškimi kolonijami, ki so jih ustanovili, je bil tudi Trst,
katerega so imenovali Tergeste. Ravno koren te besede pa kaže, da je nerimskega izvora. Mnogi zgodovinarji so iskali koren temu i-menu v številnih jezikih, toda če upoštevamo, da so na tem ozemlju bivali pred prihodom Rimljanov Kelti, potem je pač najverjetnejša razlaga ta, da izvira to ime iz keltščine in bi v keltski spojenki TWRGESTE pomenjalo »mesto ob morju«, kar tudi je.
Seveda ljudstvo, katerega so si Rimljani podvrgli, ni mirovalo in si je v večkratnih uporih skušalo spet priboriti svojo izgubljeno svobodo. Zato pa so tudi Rimljani morali dovažati v svoje trdnjave vedno več vojaštva, da so lahko vzdrževali red in varnost na svojih mejah. To z apeninskega polotoka doseljeno prebivalstvo se je sčasoma udomačilo in se tudi krvno povezalo z domačim avtohtonim prebivalstvom. Tako je polagoma prihajalo na obeh straneh do izginjanja prvotnega etnografskega in antropološkega tipa prebivalstva. Podjarmljen« so zlepa ali zgrda sprejemali romansko kulturo, Romani pa kri svojih podlož-
nikov. Tako se je zgodilo, da ob razpadu rimskega imperija v teh krajih ni bilo več slišati čiste latinščine razen med višjo rimsko gospodo, niti ne prave stare kelt- -ščine, pač pa je romansko-keltska mešanica govorila jezik, ki je predstavljal nekako spačem> latinščino, pomešano s keltskimi besedami in izrazi. Tako je nastala ladinščina, iz katere se je pozneje razvil samostojni furlanski jezik, katerega so govorili še pred sto leti v Trstu in ga je šele v novejšem času spodrinilo beneško narečje. Slovenci so torej ob prihodu v te kraje naleteli na ljudstvo, ki je duhovno in kulturno bilo romansko, etnografsko in jezikovno pa že precej oddaljeno od čistega romanstva, ki • je kot »romanitd purissima« dejansko obstojalo le v prvih generacijah rimskih doseljencev z apeninskega polotoka.
Iz vsega tega je razvidno, da o kakem pristnem romanstvu v Trstu sploh ne more biti govora, ker je to predstavljalo le nasilno in proti volji domačega prebiva ' priseljeni narodnostni element o-kupatorjev.	(Se nadaljuje)
mo v Trstu. Kurz pri zamenjavi jugolire v metrolire je danes 3 za 1; zato kmet zaradi slabo plačanih pridelkov in delavec zaradi slabe plače si ne moreta privoščiti ta luksuz, da bi zamenjavali te z znojem zaslužene jugolire. In tako si vsak pomaga, da pride kakor more do metrolir. Zene in hčerke nam gredo kakšen dan v tednu v Trst, da pomagajo pri raznih hišnih delih in tu z enodnevnim delom zaslužijo več, kakor naši cel teden
v	tovarni in tako nam zvečer pri-neso ono, kar nam ljudska oblast ne da, ker tega nima.
Tako, dragi Slovenci iz cone A! Na kratko smo vam opisali, kako živimo Slovenci v coni, upravljani od komunistov, to je tistega komunizma, kateremu ste pri volitvah tako nepremišljeno oddali ve-
! čino svojih glasvo! Čudimo se, kako ste morali po štirih letih, ko j vsak vidi cilje komunizma, tako | postopati! Rekli bi, da ste še vedno ! lahkoverni. Ce to, odgovarja resni-| ci, potem nimate daleč do nas, da J se prepričate, da je lahkovernost s komunisti usodepolna, pa naj gre za jugoslovanski ali pa italijanski komunizem...
! Da se malo bolje spoznamo, bi vam priporočali, da ob nedeljah | pridete k nam na izlete in vsaka kmečka hiša, ki ima vino, vas bo postregla z našim dobrim vinom, katerega vam že vnaprej nudimo po 40 metrolir za liter, ali za pod zob prinesite s seboj!
Medtem pa:
Smrt komunizmu —
suoboda Slovanom!
Vesti s Tržaškega
Kadar pišejo „suhi“ možje
444
Gospod Andrej Budal je v »Soči« od 16. t. m. in v »Primorskem dnevniku« od 17. t. m. napisal pozdrav in voščila slovenskemu pisatelju humoristu g. Damiru Feiglu za njegov sedemdeseti rojstni dan (18. VII. 1879 - 18. VII. 1949). Najprej opisuje g. Andrej Budal točno in vestno slavnostni večer, ki so mu ga njegovi prijatelji in častilci priredili v Grljanu »26. velikega srpana leta 1939 po Kr.« Med temi prijatelji — navaja g. Andrej Budal — so bili tudi dr. Avgust Sfiligoj, dr. Vesel, dr. Josip Agne-letto in drugi. Kar naenkrat pa se gospod Andrej Budal spomni, da je sedaj on prav za prav »tovariš«, in glej, njegovo pero se zalije, pred očmi se mu zalesketajo rdeči oblački, spomni se na »tovariško« dolžnost in doslednost in ti napiše sledeči stavek: »Ondan so ga (»tovariša« Feigla, op. ur.) obsodili na pravljično visoko globo, kakor da je milijonar, in to po zaslugi nekaterih »pravih« Slovencev, ki so sedeli pred desetimi leti med njegovimi častilci v Grljanu, danes pa so zašli globoko v »tuje vrtince«.
»Tovariš« Andrej Budal, ki se v »Soči« od 16. t. m. sam imenuje »suhega«, namenoma pozablja, da je bil lani obsojen »tovariš« Fei-gel, ne pa gospod slovenski pisatelj Feigel, in to po zaslugi »tovarišev«, ki so mu naložili mesto odgovornega urednika rdeče »Soče«. Obsojen pa je bil, ne zaradi kakega njegovega humorističnega dela,
katerega bi se ves slovenski narod prav srčno veselil, ampak zato, ker je teta »Soča« klevetala in žalila res prave demokratične Slovence, ki niso klonili niti pred fašizmom, niti pred komunizmom, prav zato ne, ker nimajo niti »suhe« hrbtenice, niti »suhega« lažnivega besedičenja, vrženega tja-vendan, zato da bodo visoki »tovariši«, katere »suhe« hrbtenice rade ubogajo, zadovoljni s podložnikom. Ti pravi Slovenci ne poznajo, »suhi« tovariš Budal, »tujih vrtincev«. Oni so stali, stojijo in bodo stali vedno trdno na straži za blagor slovenskega naroda, njegove blaginje, kulture in omike. »Tuj vrtinec« pa je le komunizem, kateremu se je, žal, tudi pisatelj gospod Andrej Budal udal, namesto da bi Slovence učil, kakor je začel, po pravih načelih in izročilih, in jih s kakim lepim slovstvenim ali zgodovinskim delom tolažil, da ni bil slovenski narod nikoli komunističen.
In še to: zgodovini na ljubo — katero je »tovariš« Budal zamolčal — bodi povedano, da se je le po zaslugi »pravega« S'ovenca literat (in ne »tovariš«!) Damir Feigel rešil kazni in zadrege, v katero so ga spravili tuji komunistični vrtinci.
Domačemu zaslužnemu literatu Damiru Feiglu za njegov rojstni dan prav iskrene čestitke in voščila, kakor smo mu jih že izrazili leta 1939!
Učitelji z Gopišitega nam pišejo
Od raznih učnih moči na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem smo prejeli pisma, v katerih se pritožujejo, da se jim godi krivica. Gre za ocenjevanje učiteljstva ob zaključku šolskega leta, ki se je letos vršilo po navodilih okrožnice, za katero se utegnejo skrivati tajni nameni. Vsakomur je znano, da se tudi učitelji med letom in ob zaključku pouka ocenjujejo, da se ugotovi njihova sposobnost in u-speh. Na to oceno dajo učitelji in učiteljice posebno važnost, ker se jemlje v poštev pri napredovanju in podelitvi mest. Oceno napravijo in dajo didaktični ravnatelji po navadnem kriteriju in običaju, da pregledajo snov, ki jo je učitelj v šolskem letu učil, način kako je učil, njegovo požrtvovalnost in prizadevanje, da se učenci mnogo naučijo ter uspeh razreda. Ravnatelji in tudi šolski nadzorniki, pa tudi šolski skrbniki se o vsem tem najlaže prepričajo tako, da često obiščejo razrede in tudi sami izprašujejo učence.
Letos tik pred zaključkom šolskega leta pa sta obe goriški didaktični ravnateljstvi za slovenske osnovne šole izdali enako okrožnico sledeče vsebine: »Glede ocen u-čiteljstva prevladuje splošno mnenje, da so bile lansko leto v precejšnjih primerih previsoke. Vzemite to na znanje. Za tekoče šolsko leto bodo pravičnejše in primernejše.«
Okrožnica je enaka za obe didaktični Ravnateljstvi, zato vsakdo verjame, da jo je prav za prav izdalo, odnosno naročilo nadrejeno šolsko skrbništvo, in prav zaradi tega se mnogi vprašujejo: kakšen skrit namen naj bi ta okrožnica imela? Posledice okrožnice so namreč sledeče: da so mnoge učne moči, ki so v prejšnjih letih imele vedno odlično oceno, ali »deset«, in so poznane kot požrtvovalne in resne, v mnogih primerih s številnimi razredi, 'ki so tudi pokazali dober uspeh, prejele letos oceno »o-sem«.
Drugi so dobili »deset« (odgovornost za tako trditev prepuščamo zatrjevalcem!), ne da bi take odlične ocene zaslužili, zlasti ker so imeli maloštevilni razred, ki ni dal (trdijo!) zadovoljivega uspeha.
So namreč učitelji, ki imajo skozi vse leto večrazredne šole in mo-
rajo vršiti pouk dvakrat na dan, drugi pa enorazredne samo z jutranjim poukom. V takih primerih je gotovo nujno, da se jemlje pri ocenjevanju v poštev tudi to dejstvo, sicer je krivica gotova stvar.
In zopet se drugi pritožujejo, da ni bil njihov razred nikoli med letom obiskan in izprašan od ravnateljev ali od nadrejenih oblastev, pa so vendar dobili slabo oceno. Kako to, in zakaj? Ali je okrožnico povzročilo pisanje znanega šovinističnega, Slovencem nenaklonjenega tednika, »Lunedi-ja«? Ali hoče okrožnica koga ščititi na škodo drugih? Težko je ugibati, ker nočemo delati krivice nikomur!! Prizadeti imajo seveda možnost priziva proti nezadovoljivi oceni in mnogi so to že storili. Najbolje pa bi bilo, in ta želja je med učiteljstvom skoro splošna, da bi šolsko skrbništvo samo zadevo kot tako, temeljito pregledalo in krivico popravilo.
Poleg tega pa smo mi mnenja, da je že skrajni čas, da se vlada odloči za objavo zakona za slovenske šole, da bo tudi učiteljstvo sprejelo službo po zakonu in ne po trenutnih vidikih in bolj ali manj osebnih ozirih.
Za naše šole želimo izkušene in požrtvovalne moči, da se bodo u-čenci res učili in napredovali. UČITELJE ZA SOLE, IN NE SOLE ZA UČITELJE! Takim učnim silam naše iskreno priznanje in zadovoljstvo, z voščilom tudi za njihov napredek.
Opicina - Trieste
Nemalo je nas Opence pred dne-
vi	presenetil rdeči neonski napis nad tramvajsko postajo: OPICINA -TRIESTE.
Mnenja smo, da bi bila tramvajska uprava lahko toliko uvidevna, da bi postavila vsaj dvojezičen napis, saj je večina potnikov •— z izjemo policije in raznega uradni-štva ter laške gospode, ki si čez poletje hodi zdravit živce na naš Kras — slovenskih Kraševcev, ki jim je openski tramvaj važna prometna vez z mestom.
Ce tramvajska uprava tolerira, da je večina potnikov z Opčin slovenske narodnosti, da isto velja tudi za njeno lastno osebje in da so v tramvaju izobešeni trojezični — takoj po vojni nekaj časa celo štiri jezični — napisi o prepovedi kajenja in pljuvanja, potem mislimo, da bi tudi tramvaj še naprej funkcioniral kljub dvojezičnemu napisu nad postajo.
Pa še majhno vprašanje: kaj bi rekli gospodje Lahi, če bi jim kje slovenska manjšina postavila napis v — slovenščini? Kar velja zanje, naj velja tudi za nas!
Javna čitalnica - kinematografske predstave
Javna čitalnica brezplačno organizira kinematografske predstave na prostem pri sedežih društev, u-stanov, podjetij itd. Pričetek predstav ob 21. uri.
Za te programe je na razpolago približno 20 dokumentarnih filmov v italijanščini z naslednjimi vsebinami: vzgoja, znanost in tehnika, industrija, zemljepis, zgodovina, državna uprava, zdravstvo in higijena, poljedelstvo, kakor tudi 11 kinematografskih revij.
Zainteresirancem so na razpolago tudi dokumentarni filmi v angleščini.
Zaradi izbire sporeda in določitve dneva predstave, naj se zainteresirani obrnejo na Javno čitalnico v ulici Trento št. 2, telefon 5709.
Šopek cvetja učiteljstu in mladini nabrežinske občine
V	soboto zvečer poslušam oddajo postaje Trst II. Po vesteh čujem vabilo nabrežinskih osnovnošolskih otrok* na njihovo zaključno prireditev. Napovedali so nič manj kot Ribičičevo glasbeno sliko: »Kraljica palčkov«.
Osnovna šola na deželi ima pogum uprizoriti to sliko? Poročilo je povedalo, da je ta igra uprizorjena kot nadaljevanje v lanskem letu igrane igre »V kraljestvu palčkov«. Uprizoritev te prve igre sem videl že na mnogih odrih, nadaljevanja pa so se ustrašili skoro vsi odri! Le redki mestni odri so se upali s tem nadaljevanjem na dan. Zato me je gnala radovednost v nedeljo v Nabrežino.
Imel sem srečo, da sem se pre-ril do blagajne in dobil še enega izmed zadnjih razpoložljivih sedežev. Za menoj še cele gruče ljudi, dvorana pa že polna! Udeležba me je prepričala, da moja bojazen o dobrem izidu te igre ni bila utemeljena. Prepričan sem bil, da tu ne bo šale. Saj domače ljudstvo pozna najbolje svoje razmere, pozna svojo šolo in taka udeležba je le znak brezpogojnega zaupanja do onih, ki imajo njihovo mladež v rokah.
Kar me je ob mojem prihodu najbolj iznenadilo, je bil kmečki voz s približno 35 otroki in duhovnik med njimi. Pred dvorano mi povedo, da so to otroci iz Ja-melj z njihovim veroučiteljem. Prišli so tudi oni iz Italije gledat nadaljevanje lanske igre. Blagor o-trokom in vasi. ki ima takega dušnega pastirja. V prVih vrstah sem opazil kar celo skupino naše častite duhovščine. Vsi so bili iz nabrežinske občine.
Točno ob napovedani uri, bilo je vroče - a ljudstvo neverjetno mirno, se dvigne zastor. Prvi je nastopil nabrežinski otroški vrtec z raznimi točkami. Štiri do šestletni otroci, sicer s šibkim glasom, prvenci na odru, so krasno izvajali svoje točke. Posebno ljubek je bil balet. Pri končni zahvali za ude-
PRISPEVKI ZA SKLAD
IN VOLIVNI FOND:
N. N. za Uršičev sklad dne 15. V. 1949	.	.	Lir	1.000.—
N. N. za Uršičev sklad dne 24. V.	1949	.	.	»	300.—
Kobariški rojak svoji »Demokraciji« za Uršičev sklad ...	»	5.000.—-
Narodnjak iz Sv. Križa za Uršičev	sklad	.	»	220 —
Tržačan
za Uršičev	sklad	.	.	»	225.—
Revni delavec iz Nabrežine za Uršičev s. . »	300.—
Gosp. K. iz Trsta po p. č. r. dne 4.VI.49 za volivni	fond	.	.	»	500.—
Skvarč M. za Uršičev s. »	480.—
Gosp. Kalin iz Opčin po pok. Sosič Karlu daruje za Uršičev s. » 1.000.— Gosp. S. I., Boršt za Uršičev sklad . .	»	200.—
Skupaj . . . . Lir 9.525,— Vsem najlepša hvala!
NASE CENJENE NAROČNIKE, katerim jfe bila dostavljena položnica in ki niso do danes še poravnali zaostale naročnine, napvošamo, naj to store čim-prej. Denar lahko položijo pri vsakem poštnem uradu.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
ležbo je bila g. vrtnarica za njen trud lepo poplačana. Dobila je lep šopek cvetja, najbrž od strani staršev.
Kratek odmor. Kljub vročini, ki se opaža v poletnih dneh v nabito polnih dvoranah, je bilo občinstvo neverjetno mirno in disciplinirano. Celo otroci, običajno najnemirnej-še gruče, čakajo mirno in polni pričakovanja.
. Po kratkem, zelo značilnenl pozdravu in zahvali za udeležbo, prečita druga deklica kratko vsebino lanske igre »V kraljestvu palčkov«. Zelo pametna misel. Nato sledi či-tanje vlog in imena mladih igralcev. Naštel sem jih krog štirideset. Kam jih bodo spravili na deželnem odru, da bi igra zaradi tega ne trpela? Zastor se dvigne.
Ne, kaj takega pa ne! Oder predstavlja neverjetno sliko. Speči palčki v prijetnih skupinah v bajni podzemski jami, polni prekrasnih kapnikov, razsvetljenih v bajnih lučih. Scenerija, obleke, vsa oprema - vse je vredno vsakega mestnega odra. Bojazen za uspeh je izginila, tu bo res užitek! Razvoj prvega dejanja je kar kipel. Prinos mrtve kraljice v zlati prozorni rakvi je spravil ljudi v tako zadivljenje, da si čul po vsej dvorani en sam »ah«. Vrhunec prvega dejanja je bil prihod res jezične čarovnice. Kuhanje leka, brezgib-nost mrtve kraljice, skrivajoči se norček, obujenje kraljice - vse je bilo dovršeno bodisi v izvajanju, kot tudi v opremi. Zbori palčkov in njihovo neprisiljeno kretanje po odru so me kar prevzeli. Vsak palček je določno vedel, kaj naj dela, kaj naj počne, kam naj se dene in čeprav je bila gneča na premalem odru včasih prevelika, se v izvajanju tega sploh ni opazilo zaradi temeijlte priprave otrok.
Med prvim odmorom sem se prikradel za oder, da vidim te male umetnike tudi od blizu. Pojedina in kronanje, ki se vršita v drugem dejanju, sta bili popolni in zelo o-
kusno prirejeni. Ne vem katerega igralca bi bolj občudoval. Zal mi je, da ne poznam otrok, ker zaslužili so, da bi se jih imensko imenovalo. Ce primerjam resnost kraljevo in učenjaka iz sosednjega kraljestva z živahnostjo in rafinirano igro norčka in kuharčka, se moram le čuditi, kje najde podeželska šola tak material! Posebno zadnja dva sta bila sijajna.
Krono predstavi pa sta postavili v tretjem dejanju kraljica s hrepenenjem po svobodi in kraljica vil v končnem baletu s svojimi vilami. Obe sta bili neprekosljivi. To je dokazalo občinstvo z gromovitim ploskanjem in s klici za ponovitev. Po triurnem programu se je mo-'ral zaključek igre z baletom vil ponavljati... in občinstvu še ni bilo dovolj.
Priznam, da sem bil po tako lepem uspehu iznenaden. Igralci so res bili poplačani za njihovo mojstrovino, toda čudim se, da na u-čitelistvo, ki je bilo in ostane glavni umetnik cele prireditve, ni nihče pomislil... kot ne morem odobravati tudi popolno odsotnost gotovih krogov pri takih prireditvah. Na tej prireditvi ni bilo znamenja znanih tržaških obrazov. Ce take prireditve ne tvorijo vezi med mestom in deželo, kje naj potem iščemo mostove bratstva in medsebojne pomoči?
Kritik
»Jadranski koledar"
Obveščamo naše čitalce in somišljenike, da izide jeseni »JADRANSKI KOLEDAR« z bogato leposlovno, politično, gospodarsko, strokovno in običajno koledarsko vsebino.
Koledar bo pravi družinski prijatelj našega podeželana in meščana, zlasti v dolgih zimskih večerih, in mu bo varen vodnik pri vsakodnevnem gospodarskem in strokovnem udejstvovanju.
Prepričani smo zato, da ne bo zavednega Slovenca, ki ne bi smatral za svojo dolžnost, seči po »JADRANSKEM KOLEDARJU«!
Vesti z Goriškeora
Osebne vesti
Ker sta prekoračila po zakonu predvideno starost, sta bila upokojena Slovenca, gospoda dr. Herman Ferjančič in dr. Peter Zink, oba višja sodna svčtnika pri prizivnem sodišču v Benetkah. G. dr. Ferjančiču in g. dr. Zinku, ki sta srečno in častno dovršila svojo sodno službovanje, v katerem sta se izkazala kot odlična in vestna pravnika, želimo, da bi srečno in v iriiru uživala zasluženi počitek.
Nova doktorica
Gospodična Slavica Brezigar, u-čiteljica v Podgori, je dne 8. t. m. na vseučilišču v Benetkah dosegla doktorski naslov za tuje jezike. Obravnavala je tezo iz ruske literature. Gospodični Slavici Brezigar čestitamo k uspehu.
Diplomski izpit iz klavirja
Na državnem Konservatoriju v Benetkah je 30. junija napravil diplomatski izpit iz klavirja g. Gabrijel Devetak iz St. Mavra pri Gorici. G. Devetak je vojni invalid, ki je po prvi svetovni vojni zaradi nesreče popolnoma oslepel. K njegovemu uspehu mu zato tembolj toplo čestitamo.
Novi begunci
Dne 12. t. m. s opribežale v Italijo tri družine iz Robedišča na Kobariškem, vsega skupaj 16 oseb. Na beg so šle kar ob svetlem soncu ob 10. uri zjutraj. Med temi begunci je petinsedemdesetletna stara Roža, ki je izjavila, da se je v Titovem raju bala umreti brez duhovnika.
Ze prve dni meseca maja t. 1. je iz Robedišč pribežalo 19 oseb. Takrat so se titovci maščevali in odpeljali iz Robedišča 19 oseb neznano kam. Septembra 1947 so Robe-dišče štele 300 duš, danes pa samo še 110.
Položaj tujcev na Goriškem
Goriška kvestura je izdala okrožnico, v kateri pravi, da je notranji ministrstvo s svojo okrožnico štv. 443-126136 od 1.6.1949 odredilo izgon iz države: a) tujcev, ki so prišli nepravilnim potom v Italijo in imajo dovoljenje na papirju rumene barve; b) tujcev, ki jim je dovoljenje za bivanje poteklo; c) tujcev, ki sploh nimajo kake veljavne izkaznice, t. j. dokumenta.
To določilo pa ne velja za begunce, ki so optirali za italijansko državljanstvo in za begunce, ki jih podpira mednarodna organizacija za begunce (IRO). Ta druga vrsta beguncev se mora vpisati pri tem uradu IRO v Gorici, ulica Mo-relli 37, in sicer do 15. julija
1949. Urad IRO jim izda posebno izkaznico, ki jo bo kvestura vidi-rala.
Do tu okrožnica goriške kvesture, ki jo je treba vzeti resno na znanje.
Pozanimali smo se pri merodajnih oblasteh za zadevo kot tako in prosili za tujce, zlasti za begunce, ki bi radi ostali v Italiji. Prejeli smo zagotovilo, da bodo oblasti vzele v pretres primer vsakega posameznika in tozadevno odredile. Zato svetujemo vsem, ki so od kvesture že prejeli ukaz, naj se izselijo iz Italije v roku treh mesecev, da vložijo proti tej odredbi priziv, v katerem naj obrazložijo svoj položaj in prosijo dovoljenje za bivanje v Italiji, v kraju, ki so si ga izbrali na Goriškem, ali drugod.
Tistim pa, ki resno mislijo izseliti se, svetujemo, da dvignejo izkaznico IRO, ker bodo v nasprotnem primeru lahko izgubili vse u-godnosti in pomoč te organizacije.
Na uradu IRO so nam rekli, da bodo rok za prijavljanje podaljšali dc 25. t. m.
Goriški mestni preračun
Občinski odbor in posebna komisija občinskih svetovalcev pretresata v zadnjih dneh občinski proračun, ki bo prišel v razpravo na prihodnji občinski seji. Proračun je porazen in bi morala v normalnih gospodarskih razmerah občina napovedati konkurz, kajti proračun predvideva 380 milijonov lir izgube, .za katero brez izdatne državne pomoči ni kritja.
Natečaj za uradniška mes a
Pred kratkim so bili uradno razglašeni trije natečaji za sledeča mesta:
1) za 89 mest podtajnikov na po-skušnji v notranji civilni upravi,
2) za 32 mest nadomestnih računovodij v isti civilni službi,
3) za 44 mest kot gojenci na po-skušnji pri isti upravi.
Za prosilce v prvo skupino je potrebna doktorska diploma, za one pod točko 2 srednjetehnična, za one pod točko 3 pa nižja srednja šola.
Prošnje z vsemi listinami je treba predložiti na prefekturi do 5. avgusta. V kabinetnem uradu na prefekturi (Ufficio Gabinetto della Prefettura) dobijo interesenti tudi vsa potrebna pojasnila.
V DANAŠNJI ŠTEVILKI PRILA-
GAMO POLOŽNICE VSEM TISTIM, KATERIM DOSTAVLJAMO »DEMOKRACIJO« NA OGLED.
V KOLIKOR ZELE POSTATI NA-
ROČNIKI JIH PROSIMO, DA NAM NAKAŽEJO NAROČNINO, V NASPROTNEM BOMO NADALJNO DOSTAVITEV U-STAVILI.
CITAJTE » DEMOKRACIJO « !
Kdaj deželne volitve?
Meseca decembra 1948 je notranji minister izjavil v poslanski zbornici in zagotovil, da se bodo deželne volitve vršile letos in bodo končane do 31. oktobra. Prav ta minister pa je zadnje dni na veliko začudenje komunistov povedal, da se je vlada odločila razpisati volitve v deželni zbor šele spomladi leta 1950. Kot vzrok za ta odlog navaja notranji minister dejstvo, da se bodo prihodnje leto morale vršiti skoro po vseh občinah države tudi upravne občinske volitve, zato je boljše počakati, da se bodo oboje volitve vršile hkrati in na ta način prištediti na stroških. Pravi vzrok odlogu deželnih volitev pa je ta: vlada skuša odlašati z deželnimi volitvami, ker upa, da bo sčasoma padla premoč komunistov tudi v tistih deželah, kot n. pr. v Emiliji in Toskani, kjer imajo oni možnost, da odnesejo večino glasov.
Bolni na sladkorni bolezni, pozori
V	goriški bolnici (pri Rdeči hiši) je bil vzpostavljen antidiabetični center, ki bo pregledoval in zdravil vse v poštev prihajajoče bolnike.
Vsi oni, ki jih bo bolniški center priznal kot bolne na sladkorni bolezni, bodo mogli kupiti zdravi-
lo	insulin po državni ceni v bolniški lekarni dnevno od 9. do 12. ure na podlagi izkaznice, ki jo izdaja zdravstveni pokrajinski urad na prefekturi.
Antidiabetična ambulanta deluje v delavnikih od 8. do 9. ure.
Št. Maver pri Gorici
Selveg je začela pred dvema tednoma z deli za napeljavo električne luči v našo vas. Na križišču v Pev-mi, kjer se odcepi od glavne ceste pot, ki pelje proti St. Mavru in Pod-sabotinu, so začeli graditi kabino za transformator, na ostali progi proti šentmaverski šoli pa postavljajo drogove. Sedaj rešujemo vprašanje, kako izvesti napeljavo po vasi in posameznih hišah. Obrnili smo se na županstvo in na vodstvo družbe Selveg, da bi nam šli na roko in nam pomagali pri napeljavi, ker je med nami mnogo revnih hiš. Upamo, da naš korak ne bo brezuspešen in bo nam kmalu zasvetila prepotrebna električna luč, zlasti še, ker smo našli za naše potrebe mnogo razumevanja pri g. županu ' in pri ravnatelju inž. Perku.
Števerj
an
V	nedeljo 17. t. m. smo imeli pri nas birmo in praznik našega zaščitnika sv. Mohorja. Birme se je udeležilo kakih sto dečkov in deklic. Kolačev in bombonov ni manjkalo, da so bili birmanci in še drugi otroci prav veseli. Tudi slikarje je bilo videti, pa so se vendarle nekateri šli slikat v Gorico. Slovesno sv. mašo je opravil čg. dekan Novak iz Gorice.
V	Steverjanu imamo letos sedem samostojnih gospodarjev več. Veliko Fabrisovo posestvo je šlo naprodaj in pokupili so ga domačini. Novi gospodarji so začetek svojega samostojnega gospodarstva praznovali na lep način. Naročili so zahvalno sv. mašo, katere so se udeležili vsi člani vseh sedmih družin in potem vsi držali praznik. Čutimo, kako veliko, neizmerno veselje so ti naši žilavi in pridni poljedelci doživeli, ko se jim je ponudila lepa prilika, da so se osamosvojili. Rod za rodom so morali delati trdo, da so se preživljali. Sedaj naj uživajo rod za rodom kruh, ki si ga bodo sami pridelovali, a tudi sami uživali, brez velikih skrbi in duševne more. Da bi tem sedmim sledilo še veliko število novih svobodnih gospodarjev v Steverjanu. Vse je mogoče, le obupati nikoli!
II
IZLETNIKI
in vsi, ki želite priti na počitnice „A1 Lago di Cavazzo" se priporoča Elvira Zupančič Albergo Belvedere Sam p lago (Udine)
Mizarji I kmetovalci V podjetnihi •
Deske smrei hooe, mdcei snone in trt dih l e s o o, trame, oez<f ne plošče, furnir, parkete in drna nudi najugodneje
CALEA
| t,L, ■
90441 TRST
Viale Sonnino, 2 4