Celotni dohodek CE VZAMEMO za začetno »disci-plino". kakor smo storili že v prejš-n.ii številki, celotni dohodek, nam iskanje deseterice pokaže nasled-njo lestvico: din 1. Litostro.i 527,530.944 2 Lek 302.581.194 3 TDT 169.245.194 4' Color 141,285.596 5. Donit 141,181.402 6. Avtomontaža 117.3;i4.959 7 Pivovarna Union 115,650.791 8. Tiki 109,821.927 9. ZP Iskra Avtomatika 105,255.603 10. ZP Iskra Elementi 100,782.838 • Če damo za prvo mesto deset točk. za vsako naslednje pa točko manj. dobimo prvo »lestvico«, ki je taka-le: tock • Če primerjamo te podatke s podatki iz prejšnje številke. ko smo iskali deset največjih v celot-nem gospodarstvu, vidimo, da so se nekatere delovne organizacije povzpele za kakšno mesto. Tako je Ivtostroj dobil točko več, Lek dve, TDT šliri, Color tudi itd. Prav ta-ko vidimo, da so prišli v poštev nekateri. ki jih prej ni bilo med dvanajstenco, to pa sta podjetji ZP Iskra — Avtomatika in Ele-rr.e-iti. To je tudi logično, ker so se med deseterico največjih v prejš-nji številki vrinili tudi tisti, ki ne sodijo v industrijo, ampak so iz drugih gospodarskih panog. Dohodek DOHODEK je za vsako delovno organizacijo — po domače pove-dano — glavni cilj. Kako so ta cilj dosegli naši »industrijci«, bomo vidolj iz naslednje tabele: din 1. Lek 124,375.771 2. Litostroj 115.878.937 3. TDT 56,958.098 4. Avtomontaža 50.313.947 5. ZP Iskra Elementi 47.754.358 6. Pivovama Union 45,927.507 7. DonH 43.241.514 8. Tiki 30.485.586 9. Color 28,011.697 10. ZP Iskra Avtomatika 23.841.867 • Ce tudi pri tej »tekmovalni disciplini« uporabimo enako meto-do dodeljevanja točk, potem je vrstni red po »drugem kolu« tak-le: • Če primerjamo ta rezultat z rezultatom iz prejšnje številke. vi-dimo, da je Litostroj tudi tokrat (kakor prej) na prvem mestu. si-cer ne sam, ampak skupaj z Le-kom. Prav tako vidimo, da so se občutno povzpeli Avtomontaža, Pivovarna Union, Donit itd. Zani-mivo je pripomniti, da v prejšnji številki n; bilo med deseterico Co-lorja in Tikija, vtem ko je prvi tokrat na zavidljivem (visokem) mestu, je drugi glede na celotni dohodek padel za eno mesto, pa se je še vedno zadržal med deseteri-co. Bruto skladi NASLEDNJA disciplina je za vsa-ko delovno organizacijo merilo akumulacije, torej tista ekonom-ska kategorija, ki omogoča nadalj-n.ii napredek delovne organizacije, ali kakor temu učeno pravimo — poslovanje na načelu razširjene reprodukcije. Kako je to v naši industriji, bo pokazala naslednja tabela: din 1. Lek 76,450.745 2. Pivovarna Union 29,037.789 3. Litostroj 21.633.018 4. Avtomontaža 19,320.612 5. TDT 16,985.963 6. Tiki 16.930.735 7. Donit 12.561.116 8. Color 9,093.636 9. ZP Iskra Elementi 5.147.720 10. ZP Iskra Avtomatika 3,045.410 • Po enakih merilih kakor prej dobimo po tej »etapi« naslednji vrstni red »tekmovalcev«: točk 1. Lck 29 2. Litostroj 27 3. TDT 22 4. Avtomontaža 19 5. Pivovarna Union 18 6. Donit 11 7. Color 12 8. Tiki 11 9. ZP Iskra Elementi 9 10. ZP Iskra Avtomatika 4 • Po tej razpredelnici viditno, da je Lek po bruto skladih daleč pred vsemi, celo skoraj za trikrat "boljši« od prvega »zasledovalca«. Preseneča tudi (tokrat malce v ne-gativnem smislu) mala »akumula-cija« Litostroja, pa bi od njega že-leli za naslednjo številko slišati nekaj več o vzrokih za tako stanje kakor tudi za mnenja, zakaj je Lek toliko spredaj. Nadalje je zanimi-vo, da so po akumulaciji »bratje« vsa srednja velika podjetja in da so vsa med »starimi milijarderji«, kar pomeni, da — verjetno — de-lajo v enakih razmerah. Presene-ča »padec« Colorja, ki je bil po celotnem dohodku celo na četrtem mestu, sedaj je pa med tistimi, ki imajo bruto sklade pod eno staro milijardo. • Ce primerjamo dosedanji -tek« s tekom iz prejšnje številke, vidimo, da so industrijska podjet-ja v glavnem zadržala prejšnja mesta in zbrala nekaj več točk. Tako ima Lek dve točki več, Lito-stroj prav tako, TDT in Pivovarna Union po sedem. Avtomontaža pa je sploh tako zelo napredovala. da je prišla na četrto mesto. s tem ko je prej po tej disciplini sploh ni bilo med najboljšimi. ,,Mnogoboj" VSE TRI prejšnje »discipline« do-živl.iajo svo.io pravo vrednost v tem našem »mnogoboju«. To je tudi logieno, ker se vse deli na zaposlenega. To je kajpak novo merilo, ki omogoča še podrobnej-še obravnavanje rezultatov. Tako-le je lo: CELOTNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA Litostroj ZP Iskra Avtomatika ZP Iskra Element; 0.006 0.004 0.002 • Če naštejemo točke po teh treh disciplinah, opazimo velike razlike. tabela pa je taka-le: točk 1. Lek 56 2. Pivovarna Union 47 3. Litostroj 39 4. TDT 36 5. Avtomontaža 35 6—7. Color —Tiki 34 8. Donit 28 9. ZP Iskra Elementi 12 10. ZP Iskra Avtomatika 10 • Ce pogledamo najprej naš »mnogoboj«, so razlike zares veli-ke. V kategoriji »celotni dohodek na zaposlenega« dobimo dve sku-pini. Prva ima nad 30 milijonov starih dinarjev na zaposlenega, kar pomeni, da je storilnost v teh podjetjih precej visoka, medtem ko je v drugi celotni dohodek na zaposlenega skoraj za polovico manjši, toda še vedno tolikšen, da ni zaskrbljujoč. Pod to skupino je samo ZP Iskra Elementi. Velike razlike so tudi pri dohodku na za-poslenega. Tu najdemo nekako tri skupine: prva ima okoli 12 mili-jonov dinarjev (starih) na zapo-slenega, druga od 5 do 8 milijonov in tretja od 2 do 5 milijonov, kar na splošno še vedno ni slabo. Na-sprotno. Za tretjo disciplino pa lahko rečemo, da sta tu dosegla izreden rezultat Lek in Pivovama Union, saj znaša njuna akumula-cija v starih dinarjih okoli 8 mili-jonov na zaposlenega, to pa je iz-redno dobro. Preseneča tudi dober rezultat Tikija, ki ima prav tako izredno akumulacijo. Drugi rezul-tati so — dokaj normalni. Deset najboljših v industriji Šiške Naša »posebna anketa" je spet postregla s presenečenji V PREJŠNJI številki našega čas-nika smo začeli serijo člankov o našem (občinskem) gospodarstvu. Takrat smo obdelali podjetja z na-menom. da dobimo deset največ- jih v gospodarstvu. Tokrat pa si bomo prizadevali. da se po isti metodi dokopljemo do desetih največjih v industriii. Tudi tokrat se nam pokažejo stvari. ki so lah- ko iz več razlogov zanimive. Naj-prej zato. ker opozarjajo na pod-jetja. kj po naši laični logiki niko-li ne b; prišla v ospredje. in dru-gič. da ta podjetja, četudi brez hrupa opravljajo svoje delo, sko-raj vedno skrivajo presenečenja, največkrat prijetna. Tako tudi to-krat. Pa se prepričajmo o tej tr-ditvi! 00MEVI TRl VPRAŠANJA UREDNISTVU, odnosno avtorju članka »Klub deseterice največjih v Siški«, ki je bil objav-ljen v Vašem glasilu št. 2/72 (88) postavljam naslednja vprašanja: 1. Ali so v prikazu podana vsa najpomemb-nejša merila za oceno gospodarjenja? Ali izvoz izdelkov ni eden na.jpomembnej-ših kriterijev za oceno dobrega gospodarjenja? Zakaj je izpadel ta kriterij, ki bi podal re-alnejši prikaz rangiranja delovnih organizacij. Splošno znano je, da delovna organizacija, ki je svojo prodajno politiko usmerila v izvoz, ima sicer za določeno obdobje relativno slabše finančne rezultate kot delovna organizacija. ki planira svoje proizvode samo na domačem tr-gu. Delovna organizacija, ki sistematično usmerja prodajo v izvoz. si ustvarja zdrave te-melje za svoj razvoj, kakor tudi za širšo druž-beno skupnost. Zato je potrebno to merilo upoštevati v oce-ni uspešnosti gospodarjenja delovnih organiza-cij z dveh vidikov odnosno meril: a) izvoz na konvertibilno področje b) izvoz na vzhod in klirinško področje in mu dodati korekcijski faktor z ozirom na vpliv. ki ga ima na vsa ostala upoštevana me-rila v omenjenem članku. Ce upoštevamo kriterij izvoza v sistemu rangiranja delovnih organizacij dobimo na-slednji vrstni red (neuradni podatki). Ostala predlagana merila pa nisem mogel prikazat; v skupni tabeli ker nimam ustreznih podatkov. 2. Ali so prikazani podatki v okviru dolo-čenega merila korigiran; na skupni imenova-lec? Na dohodek vpliva tudi način vrednotenja zalog izdelkov in polizdelkov. Delovna organi-zacija. ki ima ovrednoteno zalogo izdelkov po lastni ceni, ki je zastarela in ne povsem pri-kladna, ima prikazan večji dohodek v primer-javi z delovno organizacijo, ki ima te zaloge ovrednotene po variabilnih stroških. Ali je omenjeno vrednotenje zalog upošte-vano v prikazu rezultatov delovnih organiza-cij? Dohodek »Donita« v lanskem letu znaša 44.400.603 din po vrednotenju zalog po kriteriju polne lastne cene, medtem ko znaša dohodek »Donita« prikazan v članku 43.241.514 din ali 2.7 % manj. 3. Zakaj je primerno vzporejati industrijo in trgovino istočasno? Za odgovor se Vam vnaprej toplo zahvalju-jem. Tovariški pozdrav! Direktor plan. org. sektorja .._..- .ing. Ivan Gor.jup • Če pogledamo našo novo ta-belo, vidimo, da je Lek še povečal naskok, ki znaša zdaj že 9 točk, skoraj toliko, kolikor jih je zbrala Iskra Avtomatika. Tu sta zanimi-va skok Pivovarne Union in »maj-hen padec« Litostroja. Vsi drugi rezultati pa so ostali »normalni«, kei' ne odstopajo. • Ob tem je zanimiva primerja-va z enako tabelo v prejšnji šte-vilki. Vidimo, da je Lek vodil s tremi točkami manj pred Pivovar-no Union in Slovenija-avtom. V tisti tabeli je bil Litostro.i na pe-tem mestu, tu je na tretjem (ker nj dveh trgovskih podjetij). Tudi v tej tabeli je Tiki zelo visoko. Zaposleni ZADNJA disciplina. ki je prav ta-ko pomembna. morda bolj za obči-no kakor za delovno organizacijo (ker rešuje vprašanje zaposleno-sti), je število zaposlenih. Ta di-sciplina je nedvomno taka, da da-je delovni organizaciji razsežnost. Tega laktorja ni mogoče izpustiti iz nobene kombinacije. Vrstni red pa je takle: KONČNO RAZVRSTITEV: točk 1. Lck 63 2.-3. Litostroj — Pivovarna Union 49 4. TDT 43 5. Avtomontaža 41 6. Color 37 7. Tiki 35 8. Donit 32 9. ZP Iskra — Elementi 21 10. ZP Iskra — Avtomatika 15 • Komentar je odveč. Toliko bolj. ker za to tekmovanje ne za-doščajo samo dobri rezultati v eni disciplini, ampak na vsej črti. To je imel samo Lek, ki v vseh disci-plinah nikoli ni padel pod četrto mesto. Ta takorekoč absolutni »dobrotnik« naše občine je vreden še večje pozornosti, pa ga bomo zato prav kmalu povprašali, kdo je »kriv« za take uspehe. Zanimi-vo je tudi, da so tista podjetja, ki imajo več kakor 1.000 zaposlenih, med prvimi na tabeli (izjema je Iskra Elementi), medtem ko so ti-sta s srednjim številom zaposlenih v sredini tabele. Castna izjema s «pozitivnimi posledicami« je samo »prillikavec« po številu zaposle-nih, Tiki. Toda zato ima celo vrsto dobrih rezultatov v prejšnjih »di-sciplinah«, pa je prodrl v sredino tabele. Komentar KO SE JE to tekmovanje pojavilo v prejšnji številki Javne tribune, so mnogi z začudenjem pogledali in vprašali, kakšen šport je to. Spet drugi pa so z odobravanjera prebrali vse. ker smo jim omogo-čili. da vidi.io. kako dela.io naša podjetja. Bili so ka.ipak tudi taki. ki so s posmehom gledali na vse. ker so vse jemali kot »preveliko poenostavl.jan.je« dejstev. Vendar se nanjo nismo jezili. kakor se ni-smo preveč veselili tudi zaradi onih drusih. Preprosto smo menili, da jc taka infnrmacija dobrodošla vsem. celo tudi članom delovnili kolektivov, ker omogoča obvešča-nje o osnovnih podatkih in razsež-nostih delovnih organizacij. Se-veda bi lahko vse dobro zapletli. začinili z znanstvenimj dodatki, obogatili s tujkami. Toda kdo bi nas potem razumel in komu bi vse skupaj bilo namenjeno. Zato smo se odločili. da »poenostavijamo« še naprej in da poleg tega zahtc-vamo ocene tud; od drugih. • Tako bomo za naslednjo šte-vilko zbrali mnenja. komentarje in pogovore o tem: Kaj mislijo o tej naši igri, o tem našem »kvizu-% in to od predsednika občinske skupščine prof. Danila Sbrizaja, direktorja Litostroja inž. Marka Kržišnika in sodelavca ekonom-skega centra iz Maribora Ermina Kržičnika. ki ga mnogi v naši re-publiki štejejo za »največjega vi-zionarja« in poznavalca razvojnih tokov. Anketa PO »PRVEM KOLU« te naše »igre« smo mnoge vprnšali. kaj mislijo o njej. Ka.ipak po lelefonu ali neposredno. Nekaj značilnih odgovorov: • »Ugaja mi ta igra. Prvikrat imam priložnost. da zvem. kako sto.ij naše gospodarslvo in kdo ,ie na prvem mestu. Mislim. da gre za posrečeno obliko obveščanja in izobraževanja. Menim. da je po-trcbno »igro« nadaljevati. Morda bi bilo dobro. ko bj svoje mnenje javno povedali tud; tisti. ki se jih ti podatki tičejo. predvsem odso-vorni iz delovnih organizacij.« To je dejal delavec. • »Ne vem. kai na,i rečem. Zdi se mi. da je v vsem preveč šport-nega obeležja. Gospodarstvo ni za-bava. ampak resna stvar. Vendar menim, da niti tako obveščanje ni slabo. Saj pozitivno izziva in sili k razmišljanju. Kar zadeva mojo de-lovno organizacijo. se mi zdi. da je igra pokazala. kaj je v n.je.j dob-rega. kaj pa je slabo ...« Tako je dejal vodja sektorja v tovarni. • »Vsekakor zanimiva igra. Z znnimanjem sem prebral vse. kar je bilo napisano« — je odgovoril prosvetni delavec. »Dvakrat dobro. prvič zato. ker se piše o gospodarstvu, drugič pa zato, ker so njeni podatki prcd-stavljeni tako. da jih bodo vsi ra-zumeli«. je menil družbenopolitič-ni delavec. • Na splošno torej vsi menijo. da je to ena izmed dobrih oblik seznan.janja javnosti z gospodar-skimi problemi. Zato ankete tudi ne mislimo komentirati. Namesto tega POZIVAMO bralce. naj nam pomagajo v tej igri s sodelovanjem in komentarji. V. K. V naslednji številki Javne tribune bomo na tem mestu govorili o trgovini v naši občini.