PoStnina plačana v gotovini.
Štev. 1.
V Ljubljani,
dne 14. januarja 1928.
1Y
Posamezna številka X Din.
Leto L
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Kaj hočemo
List nosi ponosen naslov »Delo«. Namenjen je borbi za pravno zaščito in gospodarsko povzdigo ter osamosvojitev širokih delovnih vrst ročnega in duševnega delavstva, borbi za zaščito dela. Delo mora v demokratični družbi postati enakovredna dobrina z drugimi materijelnimi dobrinami tega sveta.
List hoče 'biti svobodno glasilo predvsem naših narodnih delavskih strokovnih organizacij, v enaki meri pa tudi glasilo interesov delavstva sploh. Vsebina listu bo strogo strokovnega značaja, sloneča na načelih narodnosti, naprednosti, demokratičnosti in socijalnosti. Vemo, da se naše delavsko giba-nje izgublja v doktrinarstvu, v teoretičnih razpravljanjih, katere so daleč od realnosti dneva, in zato ni uspehov. Usodno je, da je baš radi teh pojavov delavstvo razcepljeno na nebroj skupin, katere so si med seboj radi tankočutnih teoretičnih razlik v ostri in neprestani borbi na veselje reakcije. Ni važno, kdo hoče in more doseči največ koristnih uspehov za delavstvo, važni so predvsem popolnoma nebistveni momenti. Nikjer ni toliko modrovanj, demagogije in nemoralne agitacije, kakor baš med delavstvom, vsaka glava hoče delavstvo v svojo smer voditi.
Zvesti svojim osnovnim načelom, hočemo v listu voditi borbo za pravice ročnega in duševnega delavstva na tleh realnosti in iz nje izbiti kolikor mogoče največ. To ni oportunizem in ne mlačnost, to je ekonomija naših sil.
Malo je pri nas realnega socialno političnega udejstvovanja in še to je do skrajnosti površno, napravljeno na brzo roko, brez temeljitih predpriprav in predpogojev za praktično izvajanje. Zato se naša socialna politika skoro v vseh vprašanjih kar čez noč pogrezne v močvirje in tam zastane. Hočemo raznim aktualnim zahtevam delavstva dati vsestransko teoretično razčiščenje in poglobitev ter iz vsakega problema izluščiti zdravo jedro, ki mora prinesti sad. V listu hočemo biti pozitivno ustvarjajoči, neprestano delovni na ustvarjanju pozitivnega delovnega prava, katero ne sme biti balkansko, ampak evropsko. Kar bo na tem polju našega državnega zakonodavstva ustvarjenega, mora imeti avtoriteto in brezpogojno spoštovanje pri uradih, ob-lastvih in pri zasebniku. Na ta način bo dosežena vsesplošna poglobitev in razširitev znanja delovnega prava v prvi vrsti med delavstvom samim, pa tndi med delodajalci, v uradih in pri oblastih. Borba in delo gresta za tem, da delovno pravo dobi mesto na desnici vsakega drugega materijelnega prava, kajti ono niti z gospodarskega, niti s socialnega, moralnega in etičnega stališča ni manjvredno.
Delo je lastnina. Ker je že po naravnih pojavih izpostavljeno največ nevarnostim, je delo zato najsvetejša lastnina. Tej lastnini je dati pravno-zaščiteni okvir, da se v družbi ustvari pravni red in socialni mir. Anglija, druka najmočnejša gospodarska sila sveta, je v svoji stvarni miselnosti resno spoznala, da nudi najuspešnejše jamstvo za gospodarski napredek socialni mir. Zato se trudi, da ga ustvari. Socialni mir je mogoč le tam, kjer je delo enakovreden faktor kapitalu. Na pravni zaščiti dela kot lastnine človeka, ki je gospodarstvu gonilna sila, je in mora mn zato zainteresirano tudi naše mla-00 mgoslovensko gospodarstvo in v svojih dejanjih in nehanjih mora Stremeti za resničnim socialnim mirom. Brez tega ne bo napredka. Naše gospodarstvo mora borbo za pravice dela pozdravljati in podpirati. Razvoj gospodarstva ne sme plezati po ramah
Delaustou sovražna vlada
Nečuvenojobdavčenje privatnih nameščencev — Nezakonito tolmačenje čl. 79. finančnega zakona — Prazne obljube Generalne direkcije davkov.
Privatnim nameščencem se predpisuje davek po določilih čl. 79/VI. finančnega zakona za leto 1927/28. Upravičeno ugovarjajo privatni nameščenci proti temu davku, ker je eksistenčni minimum vzet prenizko in ker je obdavčenje za one, ki imajo nizke plače, sorazmerno veliko višje, kot pa za one, ki imajo visoke plače.
Delavci so dosedaj plačevali davek na telesno delo, ki znaša 3.3% od mezde, zaslužene tekom osmih ur na dan. Tudi ta davek je krivičen, ker obdavčuje dohodke, ki ne zadoščajo za eksistenčni minimum. Prav od svojih ust si mora delavstvo pritrgati, da plača davek od svojih nezadostnih zaslužkov.
Nekoliko nižji je pa vendarle davek na telesno delo, kakor pa davek za privatne nameščence. Posebno se pozna razlika pri nizkih prejemkih.
Sedanja davčna politika v državi zasleduje namero, čim najbolj obremeniti predvsem reveže. Vladajočim v Beogradu ni bilo dovolj, da plačuje delavstvo 3.3% od svojih prejemkov. Pb mnenju site gospode naj plačuje delavstvo še več kot dosedaj.
Generalna direkcija davkov je izdala odlok, v katerem tolmači čl. 79/VI. finančnega zakona tako, da morajo plačevati davek za privatne nameščence tudi vsi izučeni obrtniški delavci. Ključavničarji, mizarji, stavci, strojniki, čevljarji itd. bi naj bili uvrščeni med privatne nameščence in plačevali davek, ki je znatno višji od davka na telesno delo. Da navedemo konkretne slučaje: Pri mezdi 6200 Din letno se plačuje davka na ročno delo 204.6 Din letno, davka za privatne nameščence pa 328 Din letno; pri mezdi 10.800 Din letno se plačuje davka na ročno delo 356.4 Din letno, davka za privatne nameščence pa 564 Din letno, pri mezdi 30.000 Din letno se plačuje davka na ročno delo 990 Din letno, davka za privatne nameščence pa 1917 Din letno. Izučeni delavci bi morali torej odslej plačevati za 60 db 110% več davka kot so ga plačevali doslej.
Generalna direkcija davkov nezakonito tolmači 'čl. 79/VI. fin. zakona, da uvršča vse izučene delavce med privatne nameščence. Proti tej nezaslišani krivici je delavstvo ogorčeno protestiralo na shodih. Klerikalni poslanci, ki so dobili tudi veliko delavskih glasov, so se prestrašili upravičenega odpora delovnega ljudstva in so intervenirali pri Generalni direkciji davkov, da prekliče svoj odlok, s katerim tato zelo obremenjuje izučene delavce. S svojo intervencijo pa klerikalci niso uspeli. Generalna direkcija davkov jim je v lepih besedah obljubila, da prekine s svojo
bede naroda navzgor, narodno gospodarstvo moremo ceniti in podpirati le, ako je sposobno dvigati ves narod, kateri dela. V tem znamenju je zmaga.
Socialna politika je res tudi politika. Žalibog so socialne težnje najpriljubljenejši objekt politike v tem smislu, da se hočejo politični uspehi dosezati z demagoškim zlorablianjem socialnih teženj. To je nemoralno in izdaja nesposobnost pozitivnega reševanja teh teženj. Zato bo naša dolžnost, da socialno politične probleme depolitiziramo ter da branimo in zagovarjamo le to, kar je objektivno dobro in koristno.
S temi mislimi gre list v javnost. Delo mu je naslov, delu hoče služiti. In kdo ni dolžan delu izkazovati čast in pomoč?
protiljudsko davčno prakso. Obljubi pa niso sledila dejanja. Kajti Generalna direkcija davkov še do danes ni preklicala svojega odloka, s katerim uvršča izučene delavce med privatne nameščence, ampak je le izdala podrejenim davčnim oblastem navodilo, da naj pri odmeri davka za privatne nameščence nastopajo čim širokogrudnejše in naj samo v dvomljivih slučajih odme-rijo davek na telesno delo onim, ki bi jih sicer lahko obdavčili z davkom za privatne nameščence. Z drugimi besedami se pravi to, da 'bodo še naprej davčne oblasti odmerjale delavcem davek, ki je bil uzakonjen samo za privatne nameščence.
Klerikalci so se v svojem časopisju že postavljali z »uspešno« intervencijo, a v resnici niso dosegli ničesar, če izvzamemo prazno obljubo Generalne direkcije davkov, od katere pa delavstvo ne bo imelo ničesar. Zopet se je pokazalo, da so klerikalci nezmožni varovati interese delovnega ljudstva.
Še vedno je torej možnost dana, da bodo davčne oblasti predpisovale delavcem davek za privatne nameščence. Delavstvo pa teh krivičnih predpisov ne sme mimo vtakniti v žep. Vsak posamezni delavec, kateremu bi bil predpisan davek za privatne nameščence, se
Obratni
Ministrstvo za socialno politiko je izdalo navodila za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva (v industriji, obrti, trgovini, prometu in rudarstvu).
Obratne zaupnike voli vsako podjetje, ki šteje najmanj deset delavcev in sicer 1 do 16 zaupnikov. V podjetjih, kjer je poleg delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, volijo nameščenci posebne zaupnike. Volitve se vrše z neposrednim, tajnim glasovanjem po kandidatnih listah. Volilni rezultat se ugotovi po čistem proporčnem sistemu. Aktivno volilnoi pravico imajo vsi delavci obojega spola, ki so ob času volitev zaposleni v podjetju in so ddvršili 18. leto starosti. Pasivno volilno pravico imajo ob pogoju, da uživajo državljanske pravice, vsi polnoletni in pismeni' volilci obojega spola, zaposleni v podjetju. Volitve se vrše meseca januarja vsakega leta in jih je izvesti tako, da se s tem nikakor ne ovira obratovanja. Stroške za volitve nosijo pristojne Delavske zbornice.
Naloge delavskih zaupnikov so:
a)	da delujejo na zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, zaposlenih v podjetjih;
b)	da vplivajo na vzdrževanje dobrih odnošajev med delavci in delodajalci;
c)	da sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb;
č) da skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže vseh kolektivnih in individualnih delovnih pogodb;
d)	da posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa v onih, ki se tičejo dnevnih mezd (plač), da se poravnajo taki spori izlepa; kjer se jim to ne 'bi posrečilo in kjer bi zaradi tega pretila stavka, morajo zahtevati zaupniki posredovanje državnih pristojnih oblasti.
e)	da posredujejo pri določanju akordnih tarif, povprečnih in minimal-
naj proti predpisu pritoži. S številnimi pritožbami moramo prisiliti Generalno direkcijo davkov, da izda svojim podrejenim organom točna navodila, da plačujejo vsi ročni delavci še naprej davek na telesno delo. V pritožbah se naj delavstvo sklicuje na to, da govori člen 79/VI. le o kvalificiranih obrtniških in trgovskih pomočnikih, ne pa na splošno o v s e h pomočnikih. Le oni pomočnik spada med privatne nameščence, ki izvršuje le duševno delo, ne pa vsi pomočniki — ročni delavci.
Delavstvo mora (biti v današnjih re-akcijonarnih časih kar najbolj čuječe pri obrambi svojih pravic. Toliko bolj, ker se tudi s proračunom za 1. 1928/29 obetajo nove, še višje davčne obremenitve. Delavstvo zavrača davčno politiko, ki obdavčuje na eni strani le čiste dobičke pridobitnih slojev, na drugi strani pa obdavčuje bruto dohodke delavcev in nameščencev, ki segajo pod eksistenčni minimum. V Franciji, Avstriji in Italiji znaša neobdavčen eksistenčni minimum nad 11.000 Din, v Angliji pa celo od 30.000 do 60.000 Din. Naš neobdavčen ekisistenčni minimum v iznosu 5000 Din nima primere v davčni politiki nobene države. Še prav posebno pa ne najdemo nikjer na svetu slučaja kot pri nas, da se sorazmerna najhujše obdavčuje reveža, dočim je za boljše situirane sloje na razpolago vse polno davčnih olajšav. S tako nesocialno davčno politiko se ubija kupna moč delavstva in nameščenstva, veča gospodarsko krizo^ širokih mašah se pa ubija zaupanje v državo.
zaupniki
I nih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektvnimi pogodbami, ob sodelovanju delavskih strokovnih organizacij in delodajalcev, istotako posredujejo pri deljenju akordnega dela;
f)	da stremijo za tem, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in administrativna oblastva za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja, ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabljanje veljavnega zako-nodajstva o zaščiti delavstva;
g)	da stremijo za tem, da se vzdržuje v podjetjih red in disciplina;
h)	da podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela in odpustu delavcev iz obrata in da stremijo za tem, da se izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnajo izlepa;
i)	da sodelujejo po možnosti pri upravi raznih delavskih dobrodelnih naprav in sicer po navodilih ministrstva za socialno politiko;
j)	da vročajo delodajalcem vloge za izboljšavo organizacije dela v podjetjih.
Delokrog obratnih zaupnikov je torej izrecno posredniškega značaja in zaupniki niso upravičeni z lastnimi ukrepi posegati v obratovanje podjetja.
Obratni zaupniki ne dobe za svoje opravilo nobene plače ali nagrade. Svojo dolžnost morajo opravljati če le mogoče izven delovnega časa. V posebnih slučajih lahko vrše svojo dolžnost tudi med delovnim časom; podjetje jim pa mora za ta čas izplačati mezdo, oziroma plačo.
Delovanje obratnih zaupnikov nadzorujejo pristojne inšpekcije dela.
Delodajalci ne smejo odpuščati, niti preganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti po odredbah o zaščiti delavcev in navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov.
Za uvedbo institucije obratnih zaupnikov so dobili delavci in nameščenci v obratih zakonito interesno zastopstvo. Naloga delavcev in nameščencev bo, da izvolijo za svoje zaupnike trezno misleče, poštene in zaupanja vredne to-
variše. Že danes opozarjamo vse svoje strokovno organizirane somišljenike, da budno slede predpripravam za volitve obratnih zaupnikov, da bo povsod v podjetjih tudi naša volja prišla do popolnega izraza.
Krivično zapostavljanje
nižjih javnih
Mnogo se je že govorilo in pisalo zoper škodljivo mrcvarjenje uradniškega zakona z vsakoletnim finančnim zakonom in v skrajno krivičnem in nekulturnem reduciranju poduradnikov in služiteljev na dnevničarje, sem tudi jaz že pisal v »Našem Glasu« št. 19 in 24. Tudi pri zadnjem izrednem občnem zboru »Zveze« organizacij državnih nameščencev v Ljubljani se je odločno ugovarjalo proti tej krivici in se je upravičeno zahtevalo, da vsaj v prihodnjem finančnem zakonu ne sme biti ta najnovejša krivična in sramotna določba za nižje državne uslužbence in da se morajo poravnati vse krivične posledice, ki so nastale med letom na podlagi te določbe. Toda pomagalo ni nič. V osnutku za novi finančni zakon se zopet ponavlja v členu 66. krivična določba o dnevničarjlh.
'Naravno, dajetoprizadetenižjeusluž-bence hudo razburilo in so sklenili braniti se z vsemi svojimi močmi. In kdo bi jim to zameril in jim štel v zlo! Saj se še brezumna žival brani pred svojimi brezsrčnimi zatiralci, zakaj bi se ne branili naši nižji državni uslužbenci, ki imajo prav tako pravico živeti in služiti svoji državi po primernih pogojih kakor višji! Sklicali so torej javen protestni shod in nanj povabili tudi poslance in časnikarske poročevalce. Ne bom tu navajal in popisoval, kako so na shodu opravili prvi in drugi svojo stanovsko in človečansko dolžnost, ker so o tem že poročali politični časopisi. Ne morem in ne smem pa tu prezreti dejstva, kako se je poročalo in pisalo o zborovanju in o stvari v glasilu naših zvestih pomočnikov povzročiteljev vsega dobrega in slabega, ki prihaja iz naše državne prestolice in vsega zla, ki tlači vedno hujše državo in njene nameščence, posebno pa še nižje uslužbence. Namesto da bi sokrivci molčali ali se potrkali na prša rekoč: »Nostra culpa, nostra maxima culpa!« ter vsaj obljubili, da bodo skušali stvar pravično in nepristransko poravnati, pa so urno ozmerjali s »strankarskimi hujskači« zborovalce in ljubljanskega poslanca dr. Kramerja, ki se je pošteno zavzel za ogrožene pravice naših nižjih državnih uslužbencev, zagovarjali so določbo o 'dnevničarjih v osnutku za novi budžet in vso stvar tako preobrnili in zavili, da mora nerazsoden in kratkoviden človek misliti, da dotična določba res nima nobene nevarnosti, ampak je še nekaka potrebna dobrota za nižje uslužbence.
nameščencev
Imamo žalostne izkušnje, ki nam narekujejo previdnost Tudi po uveljavljenju sedanjega finančnega zakona so nas tolažili, da se ne bo prevajalo poduradnikov in služiteljev v dnevničarje, a potem smo morali večkrat slišati ustmene pritožbe in poročila v časopisih, kako so te in one tovariše potisnili med dnevničarje, jim odvzeli železniške legitimacije itd. Zato nas upravičeno navdaja bojazen, da se tako ali pa še strožje namerava izrabljati določba o dnevničarjih tudi v bodoče, drugače bi ne bilo vredno staviti te določbe v osnutek za novi finančni zakon. Ako pa je določba res tako nedolžna in neškodljiva, kakor to trdijo njeni zagovorniki, zakaj pa delajo z njo take krivične in neumestne razlike z izjemami?! Zakaj so nekatere stroke nižjih uslužbencev izvzete, a druge niso? Premisli naj se, kakšno delo, odgovornost in službene dolžnosti imajo te in one stroke! Zakaj niso izvzeti tudi davčni izvrševalci, ki morajo izvrševati za državo tako važne in težavne službene posle, da upravičeno zahtevajo, da se jih po gotovem številu službenih let pomakne v tretjo uradniško kategorijo.
Tudi druge prizadete stroke so upravičene zahtevati, da se jih izvzame in tako morajo biti končno izvzeti iz določbe za pretvarjenje v dnevničarje vsi nižji državni uslužbenci, nakar mora ta določba brezpogojno izginiti iz finančnega zakona. In zakaj tudi ne! Saj služijo vsi nižji uslužbenci eni državi in sicer vsak po svoji službeni dolžnosti in zmožnosti. Zato se ne sme delati med njimi takih krivičnih in neumestnih razlik, ampak morajo imeti vsi enake pravice za stalno nameščenje, kakor to določuje nepopačena službena pragmatika!
Še enkrat apeliramo na vse skupščinske poslance, da se z vso odločnostjo zavzamejo za naše ogrožene pravice in nam pripomorejo do izpolnitve naše zahteve, da se zanaprej izpušča dosedanja določba o dnevničarjih iz finančnega zakona in da se naši nižji državni uslužbenci, ki so bili na podlagi te določbe reducirani na dnevničarje, zopet postavijo na prejšnje službene položaje. V podkrepitev te prošnje pa si še usojamo izreči željo, da naj poslanci, posebno slovenski, vendar dobro premislijo, da so bili izvoljeni in poslani v Beograd zato, da tam delajo za dobrobit vse države in vseh stanov naroda in da tam ščitijo vse slovenske rojake pred krivičnim izkoriščanjem in gmot-
nim ubijanjem, a ne zato, da koristijo le svojim bližnjim strankarskim interesom! Ako se po takem premisleku resno zavedo svojih poslanskih in člove-
čanskih dolžnosti, jim gotovo ne bo težko ugoditi naši skromni in upravičeni zahtevi.	Fr. Rojec.
Delovni čas o drugih državah
Že v sredtajem veku se je vršil boj za znižanje delovnega časa. Kolikor je znano, je bilo v tistem času v navadi 10. do 12. urno delo na dan. Z razvojem kapitalizma se je pa ojačil interes izrabiti stroje z podaljšanjem delovnega časa. V začetku 19. stoletja ni bila nobena redkost, da se je delalo v Angliji po 14 db 16 ur dnevno.
Leta 1848. je izšel v Angliji prvi zakon, ki predpisuje za žene in mladoletne v tekstilni industriji deseturni delavnik. Približno v isltem času se je pričel v Angliji boj stanovskih organizacij za osemurno delo. V sedemede-setih letih je doseglo to gibanje uspeh, da se je leta 1871. izrekla v Londonu Trade-Union za splošno vpeljavo osem-urnika in je s tem otvorila novo poglavje v boju za znižanje delovnega časa. V osemdesetih letih je bila v Združenih državah ameriških posebno glasna zahteva po osemurnikU.
S srditim bojem so v poznejših desetletjih dosegli delavci postopno znižanje delovnega časa. Pred svetovno vojno je bil položaj ta, da je bilo preko deseturno delo v Nemčiji redko in da je štel v poletju .delovni teden 52 do 60 ur in v zimskem času ne preko 54 ur. 'V Angliji so delali leta 1913. kovinarji od 48 do 54 ur in obrtniški delavci od 48 do 56 ur tedensko. Na' Francoskem je veljal 1. 1904. deseturni delovni dan za vse obrate, ki zaposlujejo žene in mladoletne. Ta odredba je zadela dve tretjini francoske tovarniške industrije. Leta 1909. je bil za rudarje uveden 8-umi delavnik.
V	veliki industriji je Ml večinoma 10-umi delavnik razširjen, dbčim se je v obrtnih obratih delalo do 12 ur na dan.
V	Italiji je v splošnem prevladoval deseturni delovni dan. Značilno pa je, da so bile žene dalje zaposlene kot moški in mladostni delavci še dalje kot žene.
Vojna doba je prinesla znatno podaljšanje delovnega časa. Utemeljevalo se je potrebo po skrajnem naporu delovnih moči' z nalogami vojne. Po vojni se je takoj znatno skrčil delovni dan. Vzrokov je dvoje: prvič je nastopila splošna demobilizacija vojne industrije, ki je oprostila množice delovnih moči dela; drugič pa je oživelo politično in strokovno gibanje delavstva, katero je znalo uveljaviti zahteve po osemurniku.
Oktobra 1919. je sklicala. Zveza narodov v MVashingtonu konferenco, na kateri se je poskusilo mednarodlnim zakonodajnim potem enotno urediti vpra-
šanje osemurnega delavnika. Ta poizkus je bil dalekosežnejši od onega, ko je bila na delavskem kongresu 1. 1889. v Parizu postavljena zahteva, da se uvede osemumik. Kajti takrat je bilo mišljeno, da se uvede osemumik z za-, konodajo v posameznih državah, dočim je bilo sedaj postavljeno vprašanje, da se za osemumik izdela enoten zakon za vse države.
Po sklepih washingtonsk*e konference 'Se določa za vse države osemurni dnevnik ali 48-umi tedenski delovni čas. Ako se kateri dlan med tednom dela manj kot ose mur, se lahko podaljša delovni čas drage dni v tednu, vendar samo pod pogojem, da ne presega skupino število delovnih ur na teT den 48 ur. Izjeme so dovoljene le v slučaju katastrof, defektov pri strojih itd. Vlade vseh držav sveta so bile pozvane, da ratificirajo washingtonsko konvencijo o delovnem času vsaj do L julija 1921.
Pred potekom določenega termina za ratifikacijo washmgtonske konvencije je pa ponehala odporna sila delavskega gibanja. Demobilizacija industrije je bila končana. Sklepi \vashingtonske konference so ostali v zraku.
Do leta 1925. je washingtonsko konvencijo ratificiralo le pet držav: Če-škoslovaška, Rumunija, Grška, Bolgarija in Britska Indija. V drugih državah se je urejeval delovni čas z zakonodajo, katere duh je pa bil mnogokrat nasproten duhu sklepov washkig-tonske konference. Temeljno načelo washingtOinskega dogovora je bilo, doseči največjo enotnost v delovnih pogojih za različne obrtne panoge in za različne države. Nasprotno ima pa zakonodaja o delovnem času, kakršno so v zadnjih letih uveljavile posamezne države, obiležj e individuali-s tične ideje, upoštevajoč pri tem vse posebnosti poedinih obratnih skupin. Ne misli se toliko na zakonito u p e 1 j a v o osemumika, kakor pa na dovoljevanje novih izjem, ki kršijo načelo o popolnem osemurnem delavniku.
'Naj navedemo nekatere države in ugotovimo razmere glede delovnega časa:
Nemčija. V revolucijskih dneh je bila dne 23. novembra 1918. izdana naredba, ki predpisuje za industrijo osemurni delavnik. Dne 18. marca 1919. se je naredba razširila na vse državne nameščence, vendar z dostavkom, da je izjemoma čezumo delo dovoljeno,
Mezdne borbe.
Ker tudi prav sedaj stojimo v težki borbi za zboljšanje plač in mezd, ni morda neumestno, ako podamo splošni pregled o temeljnih idejah in dejstvih, ki že več desetletij vplivajo na mezdno borbo.
V prvih desetletjih razvoja moderne industrije ni bilo še organizirane plačilne borbe. Po vseh poročilih, ki so nam na razpolago iz drugih dežel, so bile za ta čas značilne izvanredne nizke plače. Ta nizka plačila so v gotovem smislu odogovarjala takratnemu kulturnemu in civilizacijskemu položaju delovnih slojev. Ljudstvo je bilo siromašno in navajeno bede. Ni imelo velikih zahtev do življenja. Izza časa fevdalne države so bile zahteve prav pičle; a mezde niti za te niso zadostovale. Prav posebno mizerne mezde so bile v tekstilni industriji, kjer so morali delavci delati preko časa in so bile pritegnjene k delu tudi žene in otroci. Plačilo onega časa bi lahko označili kot »izstradalno mezdo«.
Sčasoma je med delojemalci prodrla želja po boljšem življenju. Prvič se
pojavi misel; »organizacija«. Že v začetku tega časa je slišati med delavstvom zahtevo po »minimalni mezdi«. Plačilo naj ne zadostuje edino le v kritje najnujnešega, naj ne zadostuje edino le, da se ubrani največji bedi in siromaštvu — temveč naj nudi tudi še nekoliko več za življenje. Ker takrat bolniška in druga zavarovanja še niso obstojala, se je zahtevalo, da mora plača zadostovati za prihranek, ki bi bil potreben v slučju bolezni ali starosti oziroma da mora zadostovati za kritje zavarovalne premije prostovoljnega zavarovanja za bolezen in starost. To zahtevo najdemo že v vzornih statutih, ki sta jih sestavila 1. 1808. ustanovitelja nemških strokovnih organizacij dr. Maks Hirsch in Franc Drucker. Vse gibanje strokovnih organizacij do vojne in še preko nje temelji na tem principu minimalne mezde.
Čim večje so postajale duševne živ-Ijenske zahteve, tem večje so postajale tudi mezdne zahteve. Pojavila se je sčasoma ideja »življenske mezde«. Temeljna ideja je ta: mezda naj ne zadostuje več le zasiguranju življenskega minimuma, temveč naj zasigura mož-
nost življenja v modernem smislu. Praktično povedano pomeni to; zahteva po »življenski mezdi« vsebuje že tudi delavčevo zahtevo po udeležbi mnogih pridbbnin civilizacije in kulture, ki same ob sebi niso nujno potreune za navadno življenje. Vsebujejo kulturne zahteve, morda redko posedanje gledališč, kinematografov, mala počitniška potovanja ali pa letni dopust itd. Današnja mezdna borba govori le o tej »življenski mezdi«, ne več o minimalni mezdi. To odgovarja našemu času. Moderno veleindustrijelno in kapitalistično gospodarstvo ne more obstojati, ako more velika masa ljudstva zadostiti edinole najnižjim zahtevam življenja.
To gospodarstvo je zgrajeno na naraščajoči porabi, na stopnjevanju potreb in je s svojo možnostjo udejstvovanja odvisna od zadostitve teh potreb. V Ameriki sega to že tako daleč, da je postal za široke sloje delavstva avtomobil življenska potreba; ako smo mi tudi še daleč od takih razmer, zahteva vendar tudi pri nas najmanjši delavec zase in za svojo družino gotove ugodnosti, ki se ne dado kriti z minimalno mezdo. V Zedinjenih državah je dose-
žena že četrta stopnja mezdnega razvoja. Tudi v Evropi se že oglaša in bo v vedno večji meri vplivala na mezdno borbo. Na letnem zborovanju ameriških strokovnih organizacij v Atlan-tic-City 1. 1925 se je pojavila zahteva po superpower-wages, kar bi mi označili kot produktivitetno mezdo. To se pravi: višina mezde naj se ravna po produktiviteti v raznih obratih in obr-tih. Obrati z višjo produktiviteto naj plačajo večje mezde, kot iih je možno povprečno plačati. Delojemalcu, ki dela v obratu, ki se dobro rentira, naj se razmere izboljšajo s stopnujočo se produktiviteto obrata. To je ideja, ki služi Fordovemu mezdnemu principu kot temelj. Ta četrta stopnja mezdnega razvoja je pri nas še toliko kot neznana; toda nekega dne bo tudi tu obvladala socijalne borbe.
Ako si predočujemo te štiri stopnje ideelnega temelja mezdne borbe, lahko spoznamo, da ima vsak stopnja svojo posebno tehniko določevanja mezde. Prva stopnja je, kakor že omenjeno, istovetna z neorganiziranimi delojemalci in ima sicer željo po višji mezdi, a nima sredstva, da bi to svojo željo
;kar ne pomeni praktično drugega, kot da se stalno podaljšuje delovni čas.
Anglija. Zakon iz leta 1901. omejuje delovni čas na 55 in pol tedenskih Pr. Nadaljne omejitve delovnega časa vo navezane na tarifne pogodbe.
Francoska. Oseimumik je bil predpisan za industrijo dne 23. aprila 1919., vendar so pa možna dalekosežna prekoračenja zakonitega delovnega časa.
Italija jez zakonom z dne 10. esptembra 1923. uvedla osemurno delo ne-le za industrijo, ampak' tudi za poljedelske in druge obrate. Zakon je pa tako elastičen, da dopušča tudi 60 oziroma 72 ur dela na teden.
Češkoslovaška še najbolj do-siedno izvaja osemumik, ki je bil uzakonjen 19. decembra 1918. za industrijo, obrt in poljedelstvo. Povsod je še danes v veljavi osemumik, le za poljedelstvo so se dovolile izjeme na podlagi sporazuma med delodajalci in delojemalci.
A v s t r i j a je uvedla osemumik v industriji in obrti z zakoni z dne 19.
decembra 1918. in z dne 17. decembra 1919.
V	Združenih državah ameriških vprašanje delovnega časa ni zakonito urejeno. Delovni čas predpisujejo tarifne pogodbe. Po statistiki pa dela v Ameriki komaj 2 odstotka delavstva več kot osem ur na dan. Velik odstotek delavstva dela le 40 do 44 ur tedensko.
V	Jugoslaviji je uredil delovni čas zakon o zaščiti delavstva z dne 28. februarja 1922. Zakon predpisuje za vse obrate osemumik' in dopušča izjeme, da se podaljša dlelovni čas v nekaterih obrtnih obratih na deset ur dnevno. V splošnem se zakon glede osem-urnika ne izvaja.
Z zaključki washiugtonske konference je bilo delavstvo lahko zadovoljno, kot je danes nezadovoljno, da je wa-shingtonska konvencija o osemurnikh ostala le na papirju. Stabilizacija svetovnega gospodiarstva in omilitev ostre konkurence zahteva, da se delovni čas v vseh državah enotno uredi.
Kdo ima pravico do brezposelne podpore?
Po novem pravilniku o organizaciji posredovanja dela imajo do podpore v slučaju brezposelnosti pravico vsi oni delavci in nameščenci, ki so najmanj •pet dni prijavljeni pri pristojni borzi dela in o katerih se ugotovi:
1.	da so bili najmanj sedem dni brez-poselni in da niso odklonili dela, ki jim je bilo ponujeno po njih znanju in sposobnosti ;
2.	da so bili v poslednjem letu najmanj štiri mesece, ali v poslednjih dveh letih najmanj osem mesecev za-varovani prt Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ali pri Trgovskem bohiiškiem podpornem društvu in
3.	da nimajo nikakršnih drugih dohodkov, ki bi jim zadoščali za življenje.
Opozarjamo, da rudarji in sploh vsi ■ delavci, ki so zavarovani pri Bratovskih skladnicah, nimajo pravice do podpore v slučaju brezposelnosti pri borzah dela. Kajti podpore za slučaj brezposelnosti plačujejo borze dela iz sredstev, ki jih zavarovanci OUZD in Trg. bol. blagajne plačujejo z bolniškimi prispevki za borze dela. Teh prispevkov ne plačujejo zavarovanci Bratovskih skladbic, zato tudi ne dobivajo podpor v slučaju brezposelnosti pri borzah dela.
Kdor reflektira na podporo v slučaju brezposelnosti, izpolni vprašalno polo, ki jb dobi pri pristojni borzi dela,
ali pri strokovni organizaciji. Najboljše je, če si vsak prosilec sam preskrbi tudi potrdilo, koliko časa je bil bolniško zavarovan. Če tega potrdila sam ne more dobiti, naj prosi svojo strokovno organizacijo, da mu preskrbi potrdilo.
Denarne podpore izplačujejo borze dela za največ šest tednov v enem koledarskem letu in sicer za brezposelnega delavca ali delavko 10 Din dnevno ter za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka brezposelnega delavca po 3 Din do največjega skupnega zneska 18 Din na dan. 'Poleg tega izplačujejo borze dela potne podpore brezposelnim delavcem, če je verejtno, da dobe v kraju, kamor se odpravljajo, posel ali pa, če se odpravljajo domov iz izdravstvenih ali rodbinskih 'razlogov. Potna podpora obstoji iz polovične vožnje III. razreda po državnih železnicah in iz dnevne podpore za največ štiri dni. Končno se dovoljujejo pri borzah dela brezposelnim delavcem in nameščencem v skrajni sili enkratne podpore, ki se pa lahko podele največ dvakrat na leto in znašajo največ 150 Din za delavca in nameščenca in po 30 Din za vsakega nepreskrbljenega otroka, največ do 150 Din.
'Priporočamo, da brezposelni tovariši točno ugode vsem formalnostim, ki jih predpisuje pravilnik, da se izognejo neprijetnemu zavlačevanju v pogledu izplačila podpor.
Narodno strokovna zveza.
U
9
uresničila. Druga stopnja minimalne mezde odgovarja prvemu stadiju strokovnih organizacij. Strokovna organizacija še ni dovolj močna, da bi izvedla splošno določanje mezd, je pa vendar dosti močna, da zahteva in deloma tudi izvede z moralnimi sredstvi in potom javnega mnenja najnižjo mero živ-Ijenskega obstoja za delojemalca. Ob koncu polstoletja, v katerem se je razvila strokovna organizacija, obstoji že tarifna pogodba; prvotno le v posameznih obratih, odtod pa se je razširila na vse obrate. Na tretji sopnji se uveljavi tarifna pogodba, tarifni mezdni dogovor potom oblastnih razsodišč. In v vseh teh borbah za take dogovore ni več govora o vzdrževanju najnujnejšega življa, temveč o meri kulturnih zahtev, do katerih ima tudi delojemalec pravico. V tem smislu je skrajšanje delovnega časa seveda kulturna zahteva, istočasno pa tudi mezdna zahteva: kajti skrajšani delovni čas mora zadostovati za zaslužek, ki je potreben za življenje. Ta sistem povzroča gotovo neko usta-Ijenje mezd. Pravzaprav so tarifno dogovorjene mezde le minimalne mezde. Vsak podjetnik ima pravico, mezdno
ali akordno izplačati več, nego predvideva tarifna pogodba. V istini pa so te kot minimalna mezda mišljene tarifne določbe normalne mezde, skoroda maksimalne mezde, kajti le malokdaj se izplača mezda, ki bi presegala dogovorjeni postavek. To je seveda v škodo izučenemu, posebno marljivemu, posebno zmožnemu delavcu, in se prav malokdaj napravi poizkus, da bi se posebno zmožnim močem tudi v okviru tarife izplačale višje mezde. Ta s tem omenjeni problem bo postal zlasti tedaj aktualen, ko bodo temeljne ideje produktivitetne mezde v večji meri obvladale mezdno borbo; kajti produkti-viteta raznih obratov je povsem različna. Dobro vpeljano, moderno organizirano podjetje ima vendar vedno izven kartela cen še diferencijalno rento. S tem nastane vprašanje (kot zahteva produktivitetne mezde), ima li tudi delojemalec pravico do diferencijalne mezde, to se pravi do mezde, ki se razlikuje po produktiviteti obrata ali podjetja. To vprašanje bo postalo nekega dne centralni problem mezdne borbe in bo omajalo marsikatero ustaljeno prepričanje deJojemalstva.
Narodno-strokovna
zveza
VSEM PODRUŽNICAM IN ČLANOM NARODNO - STROKOVNE ZVEZE.
IZa novo leto je Izvrševalni odbor razposlal obširno okrožnico, v kateri je dal navodila o delovanju v tem letu. Posebno važnost je polagati letos pobiranju članarine. Vsi člani so dolžni točno in redno plačati članarino,, podružnični blagajniki imajo pa dolžnost članarino pobirati od vseh članov in jo redno odpošiljati centrali. Po sklepu Izvrševalnega odbora bodo odslej prejemali novi strokbvni list »Delo« samo oni člani, ki redno plačujejo članarino. Kakor hitro kdb ne bo naveden v seznamu plačujočih članov, ne dobi več lista.
Ta sklep Izvrševalnega odbora se bo izvajal z vso strogostjo in je zato v interesu vseh naših članov, da redno in točno plačujejo članarino. Vse podružnice nujno prosimo, da seznanijo člane z zadnjo našo okrožnico, člane pa prosimo, da se za okrožnico zanimajo in po njej ravnajo.
UPRAVNI ODBOR NARODNO-STRO-KOVNE ZVEZE.
bo imel svojo sejo v nedeljo, dne 22. januarja 1928 ob 2. uri popoldne v tajniških prostorih NSZ, Šelenburgova. ul. 7/II (hiša Jadranske banke), hodnik na desni.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsedstva.
2.	Poročilo stokovnega tajnikla.
3.	Razprava o članskih prispevkih in podporah.
4.	Strokovno glasilo.
5.	Naše stališče k rudarskemu pravilniku in reorganizacija socialnega zavarovanja.
6.	Naše prosvetno delo.
7.	Strokovni tečaji.
8.	Slučajnosti.
Vabimo vse tovariše člane upravnega odbora, da se te važne :seje udeleže sigurno in točno.
NARODNI KLUB DELAVSKE ZBORNICE.
je imel v torek 10. t. m. svojo sejo pod predsedstvom načelnika tov. dr. Joža Bohinca in je razpravljal o proračunu Delavskte Zbornice. Napravil je nekaj važnih sklepov, ki bodo predloženi upravnemu odboru in skupščini Delavske Zbornice. Narodni klub se zelo aktivno udeležuje vsega dela, ki ga Delavska Zbornica vrši v prid delavstva.
LOGATEC.
Podružnica Narodno strokovne zveze je imela v nedeljo 8. januarja ob 2. uri popoldne svoj občni zbor, katerega je vodil njen dosedanji predsednik tov. Hodnik. Po poročilih odbornikiov, ki so bila vsa sprejeta, se je blagajniku tov. Ciril Lenarčiču podal absolutorij, na kar je zastopnik centrale tov. Kravos poročal o nalogah, ki jih imamo izvršiti v tem letu. Po poročilu strokovnega tajnika so sledile volitve novega odbora in je z velikim navdušenjem in soglasnostjo bil izvoljen predsednikom ‘tovariš Valentin Muschet, eden najagil-nejših delavcev v strokovni organizaciji. Poleg njega se je izvolil tudi ostali odbor, katerega imena priobčimo prihodnjič. Občni zbor, ki je trajal tri ure, je pok&zal, da bo logaška podružnica v tem letu sigurno izvršila vse težke naloge, ki jo še čakajo. — Po občnem zboru se je vršilo v gostilni Šmuc ski-optično predavanje. Predaval je strokovni tajnik tov. Kravos o temi: »Grozote svetovne vojne.» Z veliko napetostjo so mnogoštevilni poslušalci sledili predavanju, ki je razkrilo vso grozo z bojnih poljan. Po predavanju je tov. Bajec nabral 50 Din za vojne invalide, žrtve vojnih grozot. — Knjižnico si je ustanovila naša logaška podružnica in prosi vse njene prijatelje, da ji darujejo knjige, katere lahko pogrešajo. Tudi bo podružnica zelo hvaležna za darila v denarju, katerega bo porabila za nakup knjig.
SMRTNA KOSA. '
Med časom, ko ni izšel naš list, je smrtna kosa zadela več naših tovarišev, katere se tukaj spominjamo. V St. Pavlu je umrl naš bivši odbornik in član Joško H a n i s c h, v Sladkem vrhu tovarišici A1 o j z i j a iM a j h e -nič in Jožefa Mlasko, na Jesenicah pa tovariš Luka Javorsky. Vsem pokojnikom naj bo lahko domača gruda, preostalim naše iskreno sožalje!
JESENICE.
Podružnica Narodno strokovne zveze je v zadnjem času spopolnila svojo knjižnico s celo vrsto novih leposlovnih knjig in vabi članstvo, naj pridno sega po lepi knjigi. Najboljše naše orožje je .dobra knjiga. Oborožujmo se ž njo in spopolnjujmo svoje znanje, da bomo vsi dobro oboroženi, ko nastopi naš čas.
SV. BIROKRACIJ.
'Pokojna Avstrija je v vseh svojih uradih posebno goreče častila tega svetnika in je zato veljal kot specialiteta propadle države. Zal pa, da se ga tudi v novi državi, v SHS, nismo mogli znebiti in nam dela preglavice. Narodno strokovna zveza je vložila že v letu 1926. svoja centralna pravila, ki so romala po zaslugi tega svetnika po vseh mogočih in nemogočih pisarnah. Po preteku enega leta, ko se je že par-krat urgirala rešitev potrditve pravil, je NSZ dobila poročilo velikega župana, da se je vloga za potrjenje pravil, ki je bila poslana v Beograd kot denarno pismo, izgubila. In sedaj, ko smo že v letu 1928., še nimamo potrjenih v letu 1926. vloženih pravil in naše podružnice ne morejo vsled krivde sv. Birokracija vložiti svojih pravil. Upajmo, da se bo denarno pismo našlo in da dobimo vsaj v tem letu potrjena pravila.
TRBOVLJE.
V posledhjem času se je pričela pri nas prav lepo razvijati podružnica Narodno strokovne zveze. Vršilo se je že več sestankov in sej, na katerih se je 'sklenilo pričeti z rednim delom, ker se je pokazala nujna potreba po močni napredni strokovni organizaciji. V nedeljo 15. t. m. se je vršil članski sestanek, na katerem je poročal tudi strokovni tajnik tov. Kravos o nalogah, ki jih imajo izvršiti v tem letu vse naše organizacije. O tem sestanku poročamo v prihodnji številki.
NAPRAVITE RED!
Dan za dnem prihajajo pritožbe o nadutosti nekaterih inozemcev, ki so se vgnezdili pri nas in pozabljajo, da jedo naš kruh. Posebno često se pritožujejo delavci papirnice v Vevčah proti nastopom tamkaj uslužbenih Nemcev.
Še nedavno je »Nova Pravda« prinesla notico, da je uvedel neki tak inoze-mec nemške plačilne listke in pozvala, naj se taki listki odpravijo. Notica doslej ni pomagala.
Te dni se je zopet dogodil zelo neljub incident, da so bili slovenski delavci ozmerjani po nekem nemškem mojstru z »windische Hunde«. Zadevo ima v rokah orožništvo in bomo po končani preiskavi govorili o tem jasnejše.
Slovenske delničarje te papirnice prosimo, naj uvedejo potrebni red, ker bomo sicer nastopili brezobzirno. Škandal je, če mora naš delavec v svoji zemlji slišati in požreti psovko »windi-scher Hund«.
LITIJA.
V tukajšnji podružnici Narodno strokovne zveze se je ustanovil pred nedavnim časom dramatični odsek pod vodstvom br. Jelnikarja in s. Cilke Trampuševe. Odsek prav lepo napreduje in ima že naštudirano igro, s kla-tero nastopi v kratkem pred javnostjo. — Tudi podružnica sama je v živahnem razvoju in bo prihodnji teden zopet pričela z predavanji, ki so doslej vsa prav dobro izpadila. Eno prihodnjih predavanj bo že prihodnjo soboto in sicer o »Grozotah svetovne vojne«.
Socijalni razgled
Delavska kultura
Zapuščena deca. Troje vrst zapuščene dece imamo: popolne sirote, delne sirote (brez enega roditeljev) in de-oo revnih starišev z velikim številom otrok, ki jih stariši iz enega ali drugega razloga ne morejo preživljati. Dobe se tudi zanikarni stariši. ki ne skrbe zadostno za svoje otroke, ako-ravno bi to lahko storili. Razume se, da tudi vse sirote ne moremo šteti med zapuščeno deco, ako jih vzdržujejo sorodniki ali varuhi. Zaklon o zaščiti dece z dne 28. februarja 1922 določa, da vživa vsa. deca državno zaščito in se pri tem prav posebno ozira na vojne sirote. Zakon je sam po sebi zadovoljiv, a je vsled demointiranja socialne politike le na papirju. Na podlagi zakona o zaščiti dece je bilo v
Sloveniji organiziranih dvoje oblastnih, četvero okrožnih in nad sto krajevnih zaščit dece. Veliko dobrega se je napravilo za zaščito dece; podžgalo se je tudi privatno incijativo, da se je nabralo precej sredstev za hvalevredne akcije mladinskega socialnega skrbstva. Iz državnih sredstev so bile organizacije zaščite dece najboljše datirane v času, ko je bil minister za socialno politiko dr. Žerjav. Po njegovem odstopu je pa pri centralni državni upravi stalno padal interes za zaščito dece, d'a niso slednjič usahnile vse državne dotacije. Ukinjene so bile oblastne in okrožne zaščite dece. Od krajevnih zaščit dece delujejo le še nekatere, ki so poslovale že pred organizacijo državne zaščite kot društva za mladinsko skrb. Nerazumljivo je, da državna uprava ne čuti nobene potrebe, obdržati inicijativo za skrbstvo zapuščene in siromašne dece. Kamor pogledamo, povsod revščina m zanemarjena mladina. Izven vsakega dvoma je, da je posebno socialno skrbstvo za deco potrebno prav tako sedaj, kot je bilo takoj po vojni.
Znanstvena organizacija dela. V Ženevi posluje urad, katerega naloga je propagirati znanstveno 1 organizacijo dela. Pri znanstveni organizaciji dela sodelujejo trije činitelji in sicer delavec, vodstvo podjetja ter racijonaliza-cija v ožjem smislu besede. Delavec je gospodarski činitelj, brez katerega si ne moremo zamisliti proizvodnje. Naloga vsake znanstvene organizacije dela je, da prouči delavsko gibanje, preišče delovno možnost, kdaj pade interes do dela in nastopi utrujenost. Nemci imenujejo ta način proučavanje delovnih razmer — psiho tehniko. Drugi činitelji raćijonalne organizacije dela je podjetje, katero se mora preurediti tako, da je proizvodnja čimvečja in popolnejša, stroški tem manjši in da je čimboljše organizirana razdelitev dela. Končno je tretji činitelj znanstvene organizacije dela racijonalizacija v ožjem (smislu, kjer govorimo o koncentraciji in o grupiranju podjetij na kartele, truste in koncerne. Ko je izvedena grupacija podjetij, je dana možnost pocenitve pri nakupu sirovin, prodaji produktov in pri transportu. Znanstveno organizacijo dela se ne izvaja samo v industriji, ampak tudi v obrti, poljedelstvu in v državni administraciji. Imeti moramo dobre organizatorje, strokovno in inteligentno delovno moč; pri poljedelstvu je treba posvetiti pažnjo knjigovodstvu in računovodstvu, kar se dosedaj navadno ne godi. — S stališča delavcev in nameščencev je v pogledu znanstvene organizacije dela opozoriti na posledice racijonalizacije, ki so gospodarske, socijalne in individualne (fizične). Cilj racijonalizacije je, da se zveča produkcija. Ta povoljni ekonomski efekt ima pa v današnjih gospodarskih prilikah za posledice nepovoljni efekt v socialnem pogledu, ker povečava brezposelnost. Delavstvo se pa ne bo protivilo zvečanju in zboljšanju produkcije, ker povečava brezposelnost, ampak bo zahtevalo, da se najdejo druga sred-stva, da se to socialno zlo odpravi. Racionalizacija povzroča večje fizično in psihično izrabljanje delavstva. Postaviti se mora mejo, kako daleč sme iti to izrabljanje. Daties že se zahteva od delavstva prekomerne fizične in psihične dajatve. Ako bi se z racionalizacijo zahtevalo še več, bi ne bilo ničesar drugega ustvarjenega, kakor da se vrši še večja eksploatacija delovne sile. Absolutni zagovorniki raci-Ijonalizacije odgovarjajo na te pomisleke s tem, da se racionalizacije, od-
nosno znanstvene organizacije dela ne more nazvati s tem imenom, ako se obenem ne upošteva delovno moč in ako se izrablja fizično in psihično delavstvo preko meja mogočnosti.
Proračun Delavske zbornice za Slovenijo. Upravni odbor Delavske zbornice je izdelal predlog proračuna za Obdobje od 1. avgusta 1928 do 31. julija 1929, o katerem bo še definitivno sklepala zbornična skupščina. Redni izdatki obsegajo: I. Račun Inventarja Din 30.000; II. Račun upravnih stroškov Din 442.240; III. Račun stroškov za samoupravno organe Din 140.800; IV. Račun stroškov za publikacije in zbiranje statistike Din 40.000; V. Račun stroškov za ljudsko vzgojo in izobrazbo Din 516.720; VI. Račun stroškov za socialno politiko Din 370.24U; VII. Račun stroškov za posle v prene-šenem delokrodu Din 340.000; VIII. Račun za odkup stavbe Din 120.0O0. Vsi izdatki so proračun jeni na 2,000.000 Din; dohodki pa na Din 2,450.000. Prebitek v znesku Din 170.000 se pripiše stavbenemu skladu.
Mednarodni kongres tiskarnarjev
je zboroval v pretečenem letu v Parizu. Zborovanja so se udeležili zastopniki iz 22 držav. Kongres se je predvsem pečal z ureditvijo potovalnih podpor za potujoče in brezposelne tiskarnarje in s problemi racijonalizacije dela.
Mednarodna konvencija glede brez-poselnil podpor
je bila Sklenjena med Poljsko in Nemčijo tako, da je brezposelna podpora brezposelnim1 delavcem obeh držav vzajemno zajamčena.
Brezposelnost v Avstriji
je po uradih podatkih od aprila do konca junija 1.1. padla od 191.000 na 145.000 oseb, ki so uživale podporo, do čim je število prijavljenih brezposelnih delavcev sploh padlo od 236.000 na 167.000. V tem času je država v smislu produktivnega brezposelnega skrbstva sezidala 195 novih stavb. V teh številkah se zrcali vsa kriza avstrijskega gospodarstva in velika socialna bremena, katera nosi država.
Koliko Nemčija prispeva za socialno zavarovanje.
Vlada je odboru za socialno politiko predložila zanimive številke iz socialnega zavarovanja. Dohodki zavarovanja iz prispevkov so znašali leta 1913. 1312, v 1. 1924. 1850. v I. 1925. 2496 in v 1. 1926. 2882 milijonov zlatih mark. V 1 19z7. se dohodki cenijo na 3238 milijonov mark. Izdatki za brezposelno' zavarovanje so v 1. 1926. znašali 1300 milijonov mark. Ta svota presega za eno petino celokupno svoto davkov na zaslužek.
Skrb za duševne delavce.
Mesto Berlin je organiziralo' posebno pomožno akcijo za podpore najrazličnejših vrst duševnim delavcem. Ta ustanova občine je pokazala krasne uspehe. Podpore so bodisi dajatve v denarju ali v naravi. Slednje so običajno takega značaja, da kulturnim delavcem omogočajo udejstvovanje (dobava materijala. delovnih prostorov, odkup iznajdb).
Zavarovanje svobodnih poklicev,
Prusija je uveljavila zakon o zdravniških zbornicah im v njem ustvarila temelje za zavarovanje zdravnikov in svojcev, v Avstriji pa je v veljavi zakon o zavarovanju notarjev in notarskih kandidatov za slučaj bolezni, starosti in smrti. Nosilec zavarovanja je posebni zavarovalni urad na Dunaju.
Dnevna zavetišča za dojence.
Poljski delavski minister je izdal odlok, s katerim predpisuje, da morajo podjetja, ki zaposlujejo več kot 100 delavk. zgraditi dnevna zavetišča za dojence. Gradbene stroške za zavetišča mora plačati podjetje. Zavetišča se morajo nahajati v bližini podjetij, da delavke - matere lahko v odmorih doje svoje otroke. V zavetišča se sprejemajo le otroci do 15 mesecev stari. Za vsakega otroka mora biti na razpolago posteljica in potrebno posteljno perilo. V sobi ne sme biti več kot 15 otrok. V slučaju -bolezni se mora otrok takoj izolirati in preiskati od zdravnika.
Pregled dela Vidovićevega pokreta v letu 1927.
Vidovičec pokret je v letu 1927 izvršil naslednje delo;
1.	) Priredil je 1756 javnih predavanj po vseh krajih naše države, v mestih in vaseh. Predavalo se je iz vzgoje-slovja, prosvete, filozofije, poljedelstva in etike. Na vsakem predavanju je bilo povprečno po 160 poslušalcev (bilo pa je tudi predavanj z nad 1500 poslušalci), vsega skupaj je torej bilo na predavanjih 280.960 poslušalcev.
2.	) Ustanovil je 83 tečajev za analfabete v različnih mestih ter se je naučilo pisanja in branja v vsakem tečaju približno po 30 oseb, skupno tedaj 2490 oseb.
3.	) razposlal je med ljudstvo nad
250.000	zvezkov, brošur, etičnih revij in drugih prosvetno-etičniih publikacij, katere je mnogim siromašnim razdelil brezplačno.
4.	) Ustanovil je 63 klubov za ljudsko prosveto v različnih mestih in vaseh.
5.	) Pripravil je za izpite v državnih gimnazijah :s pomočjo svoje Dopisne šole in sicer s polnim uspehom 420 odraslih oseb, ki so imele zato talent, pa jim ni bilo mogoče radi siromaštva dokončati študije.
6.	) Ustanovil je akcijske dneve, ko ima vsak pristaš pokreta delati na razširjenju etičnih in prosvetnih idealov med ljudstvom s posebno nalogo, da se dvigne morala.
7.	) Pridobil je 93.000 novih pristašev.
8.	) Izdal je v karitativne in etične svrhe, posebno v podpiranju siromašnih književnih in prosvetnih delavcev Din 110.000.
9.	) Razširil je svoje delovanje s pomočjo zvezkov, brošur, predavanj, klubov, lista »Novega človeka«, biblioteke »Vzgajatelj« in Dopisne šole na preko
800.000	oseb, vse to v namenu moralnega in etičnega dviga našega ljudstva.
10.	) Napravil je sklep, da se v letu 1928 skliče v Split kongres za etično kulturo, na katerega bodo pozvana tudi etična društva drugih držav Evrope in Aiperike.
★
Čitalnica Del. zbornice v Gradišču št. 2 bo v zimskem času odprta vsak delavnik od 10—12 ure dopoldan in od 4—9 ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa kakor doslej od 9—12 ure dopoldan. Za dijake je dovoljen obisk čitalnice samo ob delavnikih dopoldan in popoldan od 4. do pol 6. ure. Izven teh ur je dovoljen obisk čitalnice samo delavcem in nameščencem. To omejitev za dijaštvo smo morali napraviti radi prevelikega prometa. Dijaki itak lahko . obiskujejo čitalnico po dnevi in pustijo ob večerih in praznikh prostor delavcem in nameščencem. Knjižnica pa bo kakor doslej odprta ob delavnikih od 10—12 ure dopoldan in od pol 6—9 ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9—12 ure dopoldan.
Knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice je v decembru 1927 zopet napredovala napram novembru 1927. Številke v oklepajih pomenijo napredek napram prejšnjemu mesecu: Knjižnico je (Obiskalo 1649 (+267) članov. Vpisalo se je 125 novih članov. Izposotdilo se je 3512 (+703) knjig, izmed teh slovenskih 2113 (+488), srbo-hrvatskih 204 (+70) in nemških 1195 (+145), odnosno 3127 (+649) leposlovnih in 385 (+54) znanstvenih. Denarnih dohodkov je bilo 5740.40 Din (+421.30). Med novimi člani prevladujejo absolutno delavci. —• 31. decembra je štela knjižnica 1017 rednih članov, dočim jih je bilo 1. oktobra 600. V treh mesecih je torej pristopilo 417 novih članov. Vsekakor razveseljiv napredek*.
Po poklicu je 90 kovinarjev, 62 tipografov iti knjigovezov, 47 mizarjev, 46 kroj. pomočnikov, 28 čevljarskih pomočnikov, 36 železničarjev, 27 trgovskih pomočnikov, 23 brivskih po-močnikbv, 13 ži vile e v, 9 zidarjev, 6 strojnikov, 29 raznih strok, 40 vajencev, 95 (nekvalificiranih del., skupa!j, 551 delavcev. Privatnih nameščencev (brez trg. pom.) je 180, dijakov 173, profesorjev in učiteljev 15, državnih uradnikov 21, raznih poklicev (igralcev, godbenikov, novinarjev, inženjer-jev itd.) 77. Po organizaciji jih pripada 361 Strok, komisiji in «Svobodf», 63 »Krek. Mladini« in JSZ, 62 savezu grafičarjev, 22 Nar. Strok, zvezi, 36 raznim organizacijam, neorganiziranih je 474. Po spolu je 187 žensk' in 830 moških.
Vežbaj si duha!
Pariški zdravnik za duševne in živčne bolezni dr. Bertrand je začel v francoskih listih živahno pisati o potrebi duševne gimnastike. Kakor je telesu potrebno gibanje in smotreno utrjevanje mišic, tako moramo tudi duha vež-bati za trenutke, ko nam bo posebno treba njegove čilosti in prožnosti. Sicer pa čujmo oznanjevalca duševne gimnastike samega:
Po vojni in slabih letih, ki so ji sledila — piše dr. Bertand — je izredno veliko ljudi izgubilo duševno ravnotežje. Obupancev, histerikov in hipohondrov je toliko, da tudi drugim zastrupljajo življenje. Večno so nezaupljivi, nič jim ni prav, nobenega dela se ne morejo resno lotiti in ga pošteno opraviti. Ko so se v svoji notranjosti docela izgrizli in izčrpali, jim življenje preseda in se ukvarjajo z mislijo na samomor. Mnogi imajo premalo moči za to obupno dejanje; koliko pa jih je, ki se odločijo zanj, nam zgovorno pričuje statistika samomorov v velikih mestih. Strahotne številke!
Nikdar ni bilo tako potrebno, da dvignemo skrite duševne sile vsakega člana človeške družbe in ojačimo njegovo duševno odpornost, kakor je to potrebno v naših dneh. Kar pa je mogoče telesu, je — v duševnem življenju tudi duhu. Energije je treba človeku. Današnja vzgoja se na to veliko premalo ozira; narobe: skuša svobodno voljo utesniti, kolikor se le da. Mladega človeka dobesedno pitajo z »znanjem«, t. j. z že gotovimi spoznanji, tako da mu ni treba napenjati moči, če si jih hoče pridobiti. Poglavitno so možgani. V njih pa se nakopiči toliko balasta in toliko pravil, predpisov in formul ravna človekovo vsakdanje življenje, da sploh nima možnosti za • razmah energije in odločnosti. Povprečnemu človeku venomer plava pred očmi življenski vzor: I biti uradnik ali rentijer!
Naša doba pa zahteva bolj kot prejšnje dobe duševno čilih, hrabrih in odločnih ljudi. Seveda ne moreš popraviti vsega, kar je zanemarila vzgoja, še manj pa lahko izkoreniniš napake, ki te morda dedno obremenjujejo. Vzlic temu pa lahko vsak človek s smotre-nim duševnim vežbanjem veliko doseže. Loti se duševne gimnastike po sledečem načrtu:
Za ojačanje svoje volje in svojega duha žrtvuješ vsak dan dvajset minut: deset zjutraj, deset zvečer. Predvsem si moraš zjutraj razgnati vse poklicne in zasebne skrbi in si trdno vbiti v glavo, da se je z novim dnem začelo za te novo življenje. Že stari Grki so trdili, da je .vsak dan življenje zase; ko te omami sen, tako rekoč umrješ in se zjutraj predramiš v novo življenje. Tako se torej vsako jutro pripravljaj 10 minut za novo življenje. Ce si trgovec, razmišljaj, kako bi storil, ako bi bil sto-prav trgovski pomočnik; nič ne de, ako si že cela desetletja vpisan v trgovski register. Začenjaj vsak dan iznova! Ako si nastavljenec, začni pri praktikantu; kaj za to, če si že slavil časten jubilej svojega službovanja. Vedno znova in vedno od začetka? Boš videl, koliko moči in prožnosti ti bo to dalo.
Zvečer pa posveti deset minut kritiki dela, ki si ga bil opravil čez dan. Bodi strog presojevalec in ne prizanašaj samemu sebi. Strogost nasproti samemu sebi se je vedno izplačala. Pomni: če si devetindevetdeset-krat prostovoljno skočil z brvi v vodo, ne boš stotikrat, ako se brv po naključju prelomi, klavrno utonil, marveč bos čilo in sveže stopil na obrežje.
Tako pravi učeni francoski zdravnik. Priznati je treba, da ima prav in da je duševna gimnastika človeku prav tako potrebna kot telovadba.
Izdajatelj: Konzorcij .Dela*. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.