T

SPEŠNOS

O U

NJSK

A ŽIVLJE

ANJE Z

SPOSABLJU

DELOVNO MESTO

bel

bel

Izobraževalni

program za

odrasle

Izobraževalni program za odrasle

Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Delovno mesto (UŽU - DM) Leto nastanka programa: 20051

Leto prenove programa: 2011

Leto revizije programa: 2014

Leto posodobitve programa: 20222

Uredile in posodobile3: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS).

Jezikovni pregled: Vlasta Kunej

Oblikovanje: Larisa Hercog

Izdal: Andragoški center Slovenije

Zanj: dr. Nataša Potočnik

Leto in kraj izdaje: Ljubljana, 2022

Izdajo programa sta omogočila: Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Elektronska izdaja: spletna stran https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izobrazevalni-program-za-odrasle-uzu-dm/

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 130627331

ISBN 978-961-7116-38-0 (PDF)

1 Splošni del programa je predlagal, posebni del pa določil Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih na 37.

seji dne 31. julija 2005 in 38. seji dne 4. oktobra 2005. Izobraževalni program je sprejel minister za šolstvo in šport (Pravilnik o izobraževalnem programu Usposabljanje za življenjsko uspešnost – jaz in moje delovno mesto, Uradni list 108/2005). V postopku ugotavljanja enakovrednosti standardov znanja programa UŽU – MDM in ustreznih standardov znanja v programih OŠO, NPI in SPI je bil dopolnjen posebni del programa. Enakovrednost standardov znanj v programu UŽU – MDM in ustreznih standardov v programih OŠO, NPI in SPI je potrdil Strokovni svet za splošno izobraževanje na svoji 112. seji 3. 4. 2008. Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih je na 52. seji dne 30. 3. 2009 obravnaval in sprejel dopolnjen posebni del programa.

2 Besedilo posodobljenega programa UŽU – DM je bilo sprejeto na 114. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, ki je potekala 15. 6. 2022.

3 Načrtovalci prvotnega programa: Prvotni program je med leti 2005 in 2008 zasnovala skupina sodelavcev ACS in zunanjih sodelavcev: mag. Estera Možina (ACS), Olga Drofenik, Natalija Žalec, dr. Angela Ivančič (ACS), Metka Svetina (ACS), Vera Mlinar (ACS), Marjana Komprej, mag. Andreja Jelen Mernik, Jerneja Vraber Jagodic, Janez Dekleva, Barbara Krajnc, Zora Štrucl, Karmen Slana. Prvo prenovo programa so leta 2014 opravili: dr. Petra Javrh (ACS), mag. Estera Možina (ACS) in Manuel Kuran ACS). Program so leta 2022 posodobile: mag. Estera Možina, dr. Petra Javrh, Alja Verdenik in dr. Tina Kompare Jampani (2022).

2

Izobraževalni

program za

odrasle

USPOSABLJANJE ZA

DELOVNO MESTO

ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST

Operacijo delno financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

3

Vsebina

1 IME PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

2 NAMEN PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

3 CILJNA SKUPINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

4 CILJI PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12

5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �12

5.2 Katalog znanja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �13

5.2.1 Poudarjene temeljne zmožnosti v programu UŽU – DM � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �13

6 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

7 IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

8 POGOJI ZA UDELEŽBO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31

10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31

10.1 Didaktično-metodična navodila za izvedbo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �31

10.2 Priporočene vsebine programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �35

10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �36

10.4 Viri za izvedbo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �38

10.5 Priporočeno število udeležencev � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �38

10.6 Časovna razporeditev � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �38

10.7 Evalvacija programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �38

11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

12 POTRDILO O USPOSABLJANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

Literatura in viri za izvedbo programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41

4





1 IME PROGRAMA

Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Delovno mesto, s kratico UŽU – DM. Po vsebini je UŽU –

DM javnoveljavni izobraževalni program za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti (16. člen ZOI-1).

2 NAMEN PROGRAMA

UŽU – DM je javnoveljavni izobraževalni program za odrasle za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti, po katerem se ne pridobi javnoveljavna izobrazba.

Temeljni namen programa je razvijati znanje in spretnosti manj izobraženih in manj usposobljenih zaposlenih, ki so ključnega pomena za njihovo zaposljivost, prilagajanje tehnološkim in organizacijskim spremembam, za nadaljnji poklicni razvoj in izobraževanje/učenje.

V današnjih razmerah negotovosti in spremenljivosti na trgu delovne sile se čedalje bolj poudarja večja prožnost zaposlitve, ki delodajalcem omogoča prožnejše zaposlovanje. To pomeni za zaposlene vse večjo negotovost glede trajnosti zaposlitve na delovnih mestih, posledično pa nujnost pridobivanja vedno novih znanj in spretnosti, ki jim omogočajo konkurenčnost na zunanjem trgu delovne sile. Prvi pogoj za to pa je obvladovanje temeljnih zmožnosti. Učenje ob vsakdanjih izkušnjah na delovnem mestu je lahko pomemben vir učenja, če so delovne naloge raznolike in povezane s pridobivanjem novih zmožnosti. Ob tem je pomembno še to, da imajo zaposleni toliko razvite temeljne zmožnosti, da lahko te priložnosti tudi izkoristijo. Za zdaj pomeni delovno mesto učno okolje predvsem za zaposlene na zahtevnejših delovnih mestih, z višjo stopnjo izobrazbe.

Program izhaja iz prvotnega programa UŽU – Moje delovno mesto (s kratico UŽU – MDM), ki je nastajal postopoma med letoma 2005 in 2008, izvajal pa se je vse do leta 2022. Zasnovan je bil kot nekoliko daljši javnoveljavni izobraževalni program, za katerega je Strokovni svet za splošno izobraževanje potrdil enakovrednost standardov znanj v prvotnem programu UŽU – MDM

z ustreznimi standardi v programih OŠO, NPI in SPI. Nacionalna evalvacija programa UŽU – MDM

(2010) je razkrila, da se večina temeljnih ciljev programa – razvijati temeljno usposobljenost za ohranitev delovnega mesta, napredovanje na delovnem mestu in za bolj konkurenčno sodelovanje na trgu dela – zelo dobro uresničuje. Večina udeležencev v prvotnem programu UŽU – MDM je v izvedbah našla nove izzive in zamisli za prihodnost svoje kariere. Zaradi znanja iz programa pa so v veliki večini pridobili nove spretnosti za stike z drugimi. Pridobljeno znanje je za večino v resnici uporabno pri delu, za nekatere celo pri iskanju zaposlitve pa tudi v vsakdanjem življenju. Pogosto (73 %) so udeleženci začeli načrtovati nadaljnje šolanje in pridobitev poklica, čeprav ta motiv sprva ni prevladoval (Javrh, 2011). 97 % udeležencev je odgovorilo, da jim je prvotni program UŽU – MDM

koristil. Učitelji večinoma ocenjujejo, da jedrnih vsebin programa na splošno ni bilo težko izpeljati, še najlažje so ga izpeljali na področju komunikacije in socialnih spretnosti. Po ocenah učiteljev (64

%) udeleženci niso izražali želja, ki jih s tem programom ne bi mogli zadovoljiti. Menijo tudi, da je to, da je znanje, pridobljeno v programu MDM, priznano v drugih programih formalnega izobraževanja, v veliki meri resnični motiv za udeležbo v prvotnem programu UŽU – MDM. Učitelji v praksi pogosto ugotavljajo, da udeležencem primanjkujejo temeljna znanja, predvsem iz strategij učenja in dela z digitalnimi tehnologijami. Pred udeležbo so po njihovem mnenju udeleženci od vseh temeljnih spretnosti še najmanj obvladali delo z digitalnimi tehnologijami (prej IKT) in strategije učenja. Za večino je prvotni program UŽU – MDM prinesel največ koristi za neposredno delo v službi, sicer pa so udeleženci bolje spoznali tudi sebe in svoje potrebe. Dobra polovica udeležencev se zaradi programa zna bolje postaviti zase. Največ manevrskega prostora za izboljšave se je pokazalo 5

pri usklajevanju delovnega časa in izvedbe programa, pri motiviranju zaposlenih za udeležbo v programu in razumevanju izobraževalnih navad kot vrednote, saj v okoljih, iz katerih izhajajo udeleženci prvotnega programa UŽU – MDM, izobraževanje praviloma ni zaznano kot vrednota (Javrh, 2011). Izziv za učitelje in izvajalce je bila tudi dolžina programa, ki je delodajalce odvračala od tega, da bi se odločili za izvedbo programa.

Eden od temeljnih namenov programa, to je spodbujanje zaposlenih k nadaljevanju izobraževanja za pridobitev stopnje izobrazbe z uveljavljanjem enakovrednih znanj in spretnosti, pridobljenih v programu UŽU – DM, pa se ni uresničevala v pričakovanem obsegu. V nadaljnje izobraževanje se je vpisala skoraj petina (19 %) udeležencev programa, in sicer v različne srednje šole (npr. v bolničarsko, strojništvo, zdravstveno-tehnično) in osnovno šolo. Razlogov za to je več, na primer izobrazbena struktura udeležencev programa, premajhen posluh podjetja, nedorečeni postopki uveljavljanja enakovrednosti pridobljenih znanj ipd.

Zaradi tega je bila v postopku posodabljanja programa sprejeta odločitev, da se pripravi krajša različica programa; ta bo sledila področjem temeljnih zmožnosti, ki jih določa evropski okvir ključnih kompetenc. Ker se temeljni namen programa vendarle dobro uresničuje, se deloma ohranja tudi prvotno ime programa, Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Delovno mesto. Program UŽU – DM je tako eden od vrste javnoveljavnih programov za zviševanje pismenosti in temeljnih zmožnosti, ki temeljijo na izvirnem slovenskem modelu izobraževanja ranljivih skupin odraslih in trenutnih potrebah odraslih udeležencev.1 S programom UŽU – DM in drugimi programi iz sklopa programov Usposabljanje za življenjsko uspešnost sledimo uveljavljenemu izvirnemu modelu izobraževanja ranljivih skupin v Sloveniji. Udeleženci v programu v resnici pridobijo tudi temeljno znanje pismenosti (branje, pisanje, računanje in digitalne spretnosti). To so spretnosti, ki se razvijejo ob zadovoljevanju posebej izpostavljene potrebe, poimenujemo jo lahko »izhodiščna potreba«.

Zaradi pazljivo strukturiranih dejavnosti v programu udeleženci tudi berejo, čeprav te dejavnosti načeloma v vsakdanjem življenju ne marajo in je ne obvladajo dobro; pripovedujejo in sporočajo svoja stališča, čeprav se težko izrazijo; izračunavajo konkretne podatke, čeprav so pozabili šolsko matematiko in računske operacije; uporabljajo digitalne medije za sporočanje in urejanje zadev –

vse to počnejo zato, ker želijo izpolniti svojo potrebo. Ta je v izhodišču posameznega programa posebej poudarjena, udeleženci pa se ob pomoči učiteljev vedno znova vračajo k njej. Spretnosti branja, pisanja, računanja in digitalne spretnosti se s tem postavijo na svoje pravo mesto – so le orodje, sredstvo za zadovoljitev potrebe. Niso več cilj sam na sebi. Programi so različni, njihovi kurikuli omogočajo obširnejše ali skromnejše urjenje teh spretnosti, vendar nikoli z namenom, da bi udeleženec na koncu dobil oceno, koliko zna brati, pisati ali računati. Oceni se sam, po rezultatu, povezanem z »izhodiščno potrebo«. Posredno ga oceni tudi okolje, iz dosežkov. Spremembo oziroma dosežke mu priznajo soudeleženci, učitelji, družina. S posodobitvijo programov pa se odpirajo še nove možnosti: priznanje naj bi končno udeleženec dobil v tudi izobraževalnem sistemu, in sicer s priznavanjem posameznih delov zmožnosti (javnoveljavna listina, primerjava s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij), (Javrh, 2011).

1 Program Moje delovno mesto je bil eden izmed programov za razvoj temeljnih zmožnosti odraslih v Sloveniji, ki so nastali po letu 2000, in sicer po objavi izsledkov nacionalne raziskave pismenosti. Nacionalna raziskava pismenosti je razkrila, katere so najranljivejše in najštevilčnejše skupine ljudi z neustrezno ravnijo pismenosti. Raziskovalci področja so med letoma 2001 in 2006 izpeljali manjše raziskave, ki so pokazale, kakšne so izobraževalne potrebe posameznih ciljnih skupin ter njihove možnosti in priložnosti za izobraževanje v okolju, kjer živijo. Ugotavljalo se je, kakšne so njihove pisne prakse ter možnosti za razvoj in ohranjanje pismenosti. Na podlagi teh raziskav ter ob upoštevanju nekaterih izkušenj pri izvajanju programov UŽU v devetdesetih letih se je postopoma začela razvijati paleta javnoveljavnih programov za razvoj pismenosti odraslih, med njimi program UŽU –

Moje delovno mesto (Možina v Javrh, 2011, str. 29).

6

Pri opredeljevanju področij temeljnih zmožnosti udeleženih v programu UŽU – DM in v drugih programih UŽU smo se v Sloveniji oprli na Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc, ki je bil januarja 2018 revidiran, junija 2018 pa je bilo izdano Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje2. V Sloveniji se je uveljavil nekoliko drugačen prijem pri izboru temeljnih možnosti kot v evropskih političnih pobudah. Izbor izhaja iz dvajsetletnih izkušenj slovenskih strokovnjakov pri izvajanju programov izobraževanja za ranljive skupine. Izbranih in v model umeščenih je osem temeljnih zmožnosti: sporazumevanje v maternem jeziku (tudi jedrna pismenost), sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, matematične zmožnosti, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske zmožnosti, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. Za razvijanje konkretnega procesa učenja pa sta tako opredelitev modela temeljnih zmožnosti kot sam izbor osnovnih in prečnih temeljnih zmožnosti presplošna. Zato je pri razvijanju in še posebno pri izpeljevanju izobraževalnih programov nujno izhajati iz spoznanj o izobraževalnih potrebah in interesih posamezne ciljne skupine. Tako sta v programu UŽU – DM

najbolj poudarjeni temeljni zmožnosti vseživljenjsko učenje (učenje učenja) ter samoiniciativnost in podjetnost. Nekoliko manj poudarjeni temeljni zmožnosti sta digitalna pismenost ter matematična zmožnost in osnovne zmožnosti v znanosti in tehnologiji. Sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost), sporazumevanje v tujih jezikih ter socialne in državljanske zmožnosti so najmanj izrazite. Druge temeljne zmožnosti se v programu sicer prav tako krepijo, a se razvijajo ob obravnavi posameznih vsebin.

Potrebe po pridobivanju tovrstnih znanj in spretnosti pri nekaterih skupinah odraslih so bile ugotovljene z nacionalnimi raziskavami pismenosti (2000) in spretnosti odraslih (2016) ter z nacionalno evalvacijo javnoveljavnih programov (2010). Utemeljene pa so tudi v nacionalnih in nekaterih evropskih dokumentih. S programi za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti in s tem tudi s programom UŽU – DM podpiramo uresničevanje 5. člena Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1)3, ki določa cilje javnega interesa, predvsem pa tehle ciljev: 1/ omogočanje dostopa do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti; 2/ omogočanje splošnih in poklicnih zmožnosti za osebno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela; 10/ spodbujanje nižje izobraženih in drugih ranljivih skupin na trgu dela za izobraževanje in učenje. Pa tudi uresničevanje prednostnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–20304: 1/ povečati udeleženost odraslih v vseživljenjskem učenju; 2/ zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost; 5/

izboljšati in okrepiti podporne dejavnosti za učenje in udeležbo v izobraževanju.

Usmeritve nacionalnih razvojnih dokumentov na področju zviševanja ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti izhajajo iz ugotovitev zaporednih raziskav pismenosti (2000) in spretnosti odraslih (2016). Če pobliže pogledamo izsledke aktualne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) o stanju spretnosti v populaciji, ugotovimo, da se Slovenija se umešča med države z največjim deležem aktivnega prebivalstva (od 16 do 65 let) na najnižjih ravneh spretnosti, večje deleže nizko usposobljenih kot Slovenija imajo v Evropi samo še Španija, Grčija in Italija. Pri tem poudarjamo, da je raziskava z mednarodno primerljivo metodologijo merila tiste spretnosti odrasle populacije, ki so nujno potrebne za uspešno vključevanje na trg delovne sile in za participacijo v družbi. Med drugim je bilo v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC ugotovljeno, da ima tretjina oseb, starih od 16 do 65

let, v Sloveniji – to pomeni skoraj 400.000 odraslih – tako nizko raven besedilnih in matematičnih spretnosti, da jih to ovira pri delu in vključevanju v družbo. Še bolj zaskrbljujoče dejstvo je, da bo 2 Priporočilo sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, z dne 22. maja 2018, 2018/C 189/01.

3 Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1), Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20-ZFRO.

4 Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 (ReNPIO 2022-2030), Uradni list RS, št. 49/22.

7

polovica teh oseb morala biti na trgu dela še vsaj 10 let, nadaljnjih 140.000 oseb pa vsaj še 20 let.

Po rezultatih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so ti odrasli zmožni brati le kratka in preprosta besedila in uspešno uporabljati le preproste matematične operacije. Med temi sta dve tretjini starejših od 45 let in nižje izobraženih (OECD, 2017). Pokazalo se je tudi, da namenjajo v Sloveniji branju pri delu posebno malo časa tisti z nižjo izobrazbo (29. mesto od 33 držav). Čeprav Slovenci med vsemi državami pri delu veliko uporabljamo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (drugo mesto), namenjamo zelo malo časa reševanju kompleksnih problemov (komaj šestindvajseto mesto), (Pavlin v Javrh, P. in dr., 2017)5 .

Nadaljnje analize in študije podatkov iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so pokazale, da je višja raven spretnosti tesno povezana z višjo ravnijo produktivnosti, zaposlovanja in prihodkov.

Spretnosti so temeljnega pomena tudi pri spodbujanju družbenega sodelovanja in vključevanja, saj ljudje z višjimi spretnostmi bolj zaupajo institucijam, so dejavnejši v državljanskem in političnem življenju ter so bolj zdravi (Javrh, 2017). Najnovejša študija, opravljena med skupino zaposlenih z nizkimi dosežki (Javrh idr. 2020, str. 9), je tudi pokazala, da »skupino z nizkimi spretnostmi določajo številni dejavniki, med njimi tudi nekatere specifike v njej sami (starost, migrantsko ozadje, kakovost zdravja), lokalno okolje, kjer prebivajo osebe iz te skupine, družinske razmere, delovno sodelovanje v delovnem okolju, priložnosti za udeležbo v izobraževalnih aktivnostih in drugi. /…/

ta skupina je glede na bralne navade v zelo slabem položaju, življenjski partnerji oseb iz nje so redkeje delovno aktivni, osebe iz te skupine kar za petkrat več ocenjujejo, da so slabega zdravja, v primerjavi s skupino z visokimi dosežki. Skupina z nizkimi dosežki pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju je nezaupljiva in ima nizko delovno avtonomijo. Oboje je v Sloveniji izrazitejše kot v primerljivi evropski skupini. /…/ Delo je pomemben dejavnik, ki vpliva na udeležbo v izobraževanju, vendar je ta (udeležba) pri različnih kategorijah zaposlenih različna. Več se izobražujejo in usposabljajo zaposleni z višjimi bralnimi spretnostmi kot tisti z nižjimi. Najbolj so prikrajšane osebe iz skupine z nižjimi spretnostmi, ki delajo v zasebnem sektorju in v mikropodjetjih, je pokazala analiza Neenake priložnosti in možnosti za udeležbo zaposlenih v izobraževanju.

Potrdila je zelo nizko motiviranost delavcev z nižjimi dosežki, da bi z izobraževanjem izboljšali svoj delovni položaj. Poudarila je, da je za vse delovno aktivne prebivalce v Sloveniji ugodnejše, če delajo v srednje velikih ali velikih gospodarskih in negospodarskih sistemih, če so zaposleni v javnem sektorju; glede izobraževanja pa je najspodbudnejša oblika zaposlitve zaposlitev za nedoločen čas.«

Zdaj ni nobenega dvoma več, da neustrezno razvite temeljne zmožnosti in šibka pismenost odraslih najbolj prizadenejo socialno prikrajšane. Pri tem ni največji osebni in družbeni problem to, da so posamezniki za svoje delo slabo plačani in živijo na robu družbe, temveč da so bili prikrajšani za možnost, da bi se osebnostno razvili in primerno izobrazili, zato ne morejo izkoristiti priložnosti, ki jim jih ponuja okolje. V Sloveniji je pojav neustrezno razvitih pisnih spretnosti odraslih množičen, zato ga je mogoče reševati samo z množičnim izobraževanjem ter usklajenimi ukrepi na osebni, socialni in politični ravni (Drofenik, v Javrh, 2011, str. 133). Čas, v katerem živimo, zahteva od posameznikov ne le soočanje z nenehnimi spremembami v vsakdanjem in delovnem življenju, temveč tudi pripravljenost in zmožnost sooblikovati spremembe za razvoj demokratičnih družb in blaginjo ljudi.

5 Javrh, P. (ur.). (2018). Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016 . Tematske študije: raziskovalno poročilo. 2., posodobljena izdaja. [Elektronski vir] Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

8





3 CILJNA SKUPINA

Ciljno skupino predstavljajo manj izobraženi odrasli, ki želijo pridobiti oziroma obnoviti znanja in spretnosti, ki želijo izboljšati temeljno usposobljenost za delo, ohraniti staro ali poiskati novo zaposlitev ter pridobiti izobrazbo (dokončati osnovno, poklicno ali srednjo šolo). Skupno jim je to, da imajo praviloma nižjo stopnjo izobrazbe, da jih delodajalci praviloma ne spodbujajo k učenju pa tudi sami niso motivirani za učenje, saj nimajo primernih informacij in priložnosti niti ne zaupajo v izobraževanje kot sredstvo, ki bi lahko zboljšalo njihov poklicni položaj in njihovo prihodnost.

V prvotni zasnovi programa je bilo predvideno, da se bodo programa udeleževali delavci na enostavnih, manj in srednje zahtevnih ter zahtevnih delih6, delavci na delovnih mestih, ki se zapirajo zaradi spremembe tehnologije in prenosa proizvodnje na območja s cenejšo delovno silo, ter delavci, ki želijo pridobiti osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo. Nacionalna evalvacija programa (2010)7 je pokazala, da so se za program v večjem obsegu odločale zaposlene ženske, povprečno stare od 41 do 60 let, s končano poklicno šolo, po končani osnovni šoli so se izobraževale od enega leta do pet let. Pogosteje so opravljale delo v proizvodnji, v kuhinji ali strežbi. V prihodnje bo izziv v program pritegniti tudi druge skupine manj izobraženih zaposlenih, ki potrebujejo zvišanje temeljnih zmožnosti za ohranjanje zaposljivosti ter za uspešno prilagajanje tehnološkim spremembam in spremembam v organizaciji dela .

V praksi pa se pojavljajo tudi nove ciljne skupine, ki jim program koristi, na primer brezposelni mladostniki in mlajši odrasli na zavodu za zaposlovanje, brezposelni, ki bi si želeli pridobiti splošna znanja, ter tudi posamezniki, ki ne sodijo med slabše izobražene, in zaporniki, ki ne morejo opravljati plačanega dela.

V nacionalni evalvaciji (2010) se je tudi pokazalo, da so bile največje ovire za udeležbo v prvotnem programu UŽU – MDM delovni čas in nizka motivacija zaposlenih za izobraževanje pa tudi pomanjkanje izobraževalnih navad in to, da izobraževanje zanje ni posebna vrednota. Ovire so tudi pri oblikovanju skupine iz enega samega podjetja, težko je dobiti dovolj udeležencev iz enega podjetja, pridobivanje temeljnih zmožnosti in poklicnih kompetenc potrebujejo tudi delavci iz malih in srednje velikih podjetij.

4 CILJI PROGRAMA

Temeljni cilj programa UŽU – Delovno mesto je razvijati temeljno usposobljenost za ohranitev delovnega mesta, za uspešno prilagajanje tehnološkim spremembam in spremembam v organizaciji dela ter za napredovanje na delovnem mestu in za bolj konkurenčno sodelovanje na trgu dela.

V nacionalni evalvaciji prvotnega programa UŽU – MDM je 97 % udeležencev je odgovorilo, da jim je program koristil. Udeleženci so večinoma menili, da so zaradi programa postali vsestransko uspešni, si pridobili nove spretnosti za stike z drugimi, se znajo bolje izražati in zastopati svoje 6 Enostavna dela: delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje končana osnovna šola. Manj zahtevna dela: poleg osnovne šole se zahtevajo še krajši eno- ali večmesečni tečaji. Srednje zahtevna dela: zahteva se do 2 leti javno priznanega in strokovnega izobraževanja. Zahtevna dela: zahteva se najmanj 2 leti in pol javnoveljavnega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

7 Evalvacijska študija Javno veljavni programi Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU) in Programi temeljnega usposabljanja za učitelje v programih UŽU, Andragoški center Slovenije, Ljubljana, 2010.

9

mnenje, našli so nove izzive in zamisli za prihodnost. Večini je prvotni program UŽU – MDM prinesel največ koristi za neposredno delo v službi, sicer pa so udeleženci bolje spoznali tudi sebe in svoje potrebe. Dobra polovica udeležencev se zna zaradi programa bolje postaviti zase.

Širši cilji programa so:



⊲ Spodbujanje razvoja temeljnih zmožnosti pri zaposlenih za kakovostno opravljanje dela oziroma izpolnjevanje zahtev in nalog na delovnem mestu, ki ga zasedajo.



⊲ Usposabljanje zaposlenih za nenehno izboljševanje/izpopolnjevanje temeljnih zmožnosti za samostojno in dejavno opravljanje delovnih nalog ter zahtev, ki jih prinaša razvoj dela in delovnega mesta (razvoj tehnologije, organizacijske spremembe, poslovne spremembe).



⊲ Spodbujanje zaposlenih za ustvarjalno, inovativno in odgovorno opravljanje dela ter skrb za njihov poklicni in osebni razvoj.



⊲ Ustvarjanje razmer za ohranjanje in zviševanje ravni temeljnih zmožnosti v delovnem okolju in za osebni razvoj.



⊲ Spodbujanje zaposlenih za nenehno učenje.

Cilji programa zajemajo razvijanje tehle temeljnih zmožnosti: učenje učenja, samoiniciativnost in podjetnost, digitalna pismenost, matematične zmožnosti ter zmožnosti v znanosti in tehnologiji, sporazumevanje v slovenskem jeziku (jedrna pismenost), sporazumevanje v tujem jeziku ter socialne in državljanske zmožnosti.

Z osvojitvijo temeljne zmožnosti učenje učenja bo odrasli dosegel tele cilje:



⊲ zmožen bo zavestne odločitve, da bo zapustil znano okolje in se prepustil novim izkušnjam;



⊲ sebe bo pripravljen videti tudi kot odraslega učenca;



⊲ svoj osebni napredek bo povezoval tudi z učenjem in ob tem razumel pomembnost te zmožnosti za osebno življenjsko uspešnost;



⊲ določil bo učne cilje in poti, kako jih bo dosegel, pridobil nova znanja in okrepil že pridobljena;



⊲ zavedal se bo rezultatov svojega učenja;



⊲ naučeno bo uporabil v novih okoliščinah;



⊲ pridobil bo splošno poučenost o procesih učenja, pomnjenja, motivacije, koncentracije ipd .

Z razvijanjem temeljne zmožnosti samoiniciativnosti in podjetnosti bo odrasli:



⊲ odkrival osebne potenciale in potenciale delovnega okolja;



⊲ opredelil (projekte) in postavil cilje;



⊲ opredelil potrebne vire, postavil prioritete in razvijal zamisli;



⊲ uravnotežil vire, ki so potrebni za posamezne izbrane cilje;



⊲ spremljal napredek in učenje na podlagi izkušenj;



⊲ predstavljal in utemeljeval projekte, širil splošno poučenost o vidikih trajnostnega gospodarjenja v podjetju.

Z razvijanjem temeljne zmožnosti digitalna pismenost bo odrasli:



⊲ samostojno uporabljal informacijsko tehnologijo ne glede na starost;



⊲ poznal različne (največ uporabljane) informacijske vire;



⊲ kultiviral potrebo po informiranosti;



⊲ se izuril v strategijah iskanja informacij;



⊲ ovrednotil informacije in razvil kritičen odnos do njih (npr. pri navezovanju stikov, iskanju informacij ter tudi pri komunikaciji zna izkoristiti prihranek časa in denarja); 10



⊲ razširil znanje o standardih komuniciranja v e-okolju;



⊲ pridobil splošno poučenost o pomenu sodobne digitalne pismenosti za odraslega ne glede na starost in izobrazbo .

Z razvijanjem matematičnih zmožnosti in zmožnosti v znanosti in tehnologiji bo odrasli:



⊲ zmožen samostojno, pravilno in učinkovito uporabiti osnovno matematično znanje v množici vsakodnevnih okoliščin;



⊲ obvladal številsko predstavljivost (npr. poznavanje številk, razmerij in sklepanje o razmerjih, merjenje, oblika in prostor, geometrija, obdelovanje podatkov);



⊲ razumel položaje v resničnem življenju, v katerih je potrebna matematična dejavnost, na primer osmišljanje številk, uporaba matematičnega jezika, razumevanje in uporaba preprostih formul, ocenjevanje in izpeljevanje natančnih izračunov, uporaba orodij za računanje (npr. kalkulator, digitalne tehnologije);



⊲ pripravljen sprejeti nove matematične informacije;



⊲ pridobil splošno poučenost o prisotnosti matematike v vsakdanjem življenju in pomenu poznavanja temeljnih matematičnih operacij za življenjsko uspešnost;



⊲ prepoznal materiale, s katerimi se srečuje, ovrednotil njihovo ustreznost z okoljskega vidika ter prepoznaval okoljske probleme na poklicnem področju;



⊲ uporabljal znanje o varovanju okolja za njegovo aktivno varovanje ter načine varčne uporabe snovi in energijskih virov;



⊲ oblikoval odnos do lastnega telesa in narave, pridobival in razširjal znanje o varnosti in zdravju pri delu;



⊲ poznal in razumel standarde ISO.

Z razvijanjem zmožnosti sporazumevanja v maternem jeziku (jedrne pismenosti) bo odrasli:



⊲ dajal informacije in po njih spraševal, izražal mnenja, potrebe po pomoči, predloge;



⊲ sprejemal in sestavljal ustna ter pisna besedila s področja delovnega procesa, odnosov s sodelavci, poznavanja položaja podjetja ter načrtovanja lastne kariere;



⊲ sistematično razvijal pragmatične, pomenske, slovarske, slovnične in pravopisne zmožnosti v slovenskem jeziku;



⊲ razumel umetnostna besedila, jih podoživljal in vrednotil ter pri tem spoznal temeljne literarne pojme;



⊲ razvijal pozitiven odnos do slovenskega jezika kot maternega jezika, razumel bo vlogo državnega jezika in jezika okolja ter poznal položaj drugih jezikov v Sloveniji.

Z razvijanjem zmožnosti sporazumevanja v tujem jeziku8 bo odrasli:



⊲ razumel zamisli drugih;



⊲ predstavljal svoje zamisli;



⊲ razvijal spretnosti pogovarjanja in dogovarjanja;



⊲ upošteval kontekst in kulturo sogovornika;



⊲ pridobival znanja o splošni poučenosti o pomenu znanja tujih jezikov za vključevanje v sodobno družbo.

Z razvijanjem socialnih in državljanskih zmožnosti bo odrasli:



⊲ usposobljen za dostop do institucij, saj bo poznal temeljne elemente državljanstva (npr.

8 Tuji jezik je praviloma angleščina, udeleženci in podjetje se lahko v skladu z interesi in potrebami dogovorijo za drugi tuji jezik sosednjih držav (nemščina, madžarščina, italijanščina itn.).

11





pripadnost, temeljne pravice in svoboščine);



⊲ navezoval stike z drugimi ter s tem vse življenje prepoznaval različne okoliščine in kulture;



⊲ sodeloval v javnem življenju ter sprejemal aktivno vlogo državljana na osebni in medosebni ravni,



⊲ zmožen sporazumevanja v različnih okoljih, strpnosti, izražanja in razumevanja različnih pogledov, pogajanja z ustvarjanjem zaupanja in sočustvovanja;



⊲ spoštoval različnost drugih ter bo pripravljen premagovati predsodke in sklepati kompromise;



⊲ se zavzemal za spoštovanje človekovih pravic, enakost, ki je podlaga za demokracijo, spoštovanje ter razumevanje razlik v prepričanjih ali etnični pripadnosti;



⊲ razumel in utemeljil aktivno sodelovanje v razvoju delovne organizacije ter sodeloval z javnimi ustanovami in organizacijami pri urejanju položaja zaposlenih;



⊲ poznal in razumel temeljne pojave v sodobni družbi (globalizacija, migracije zaposlenih);



⊲ razumel vlogo medijev in znal vrednotiti medijska sporočila.

Temeljna zmožnost kulturna zavest in izražanje se razvija v sklopu vsebin, ki so predvidene v programu, vendar ni posebej poudarjena.

5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA





5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa


Program UŽU – DM je zasnovan enovito po vsebinskih sklopih, ki izhajajo iz poudarjenih in manj poudarjenih temeljnih zmožnosti. Obsega obvezni in odprti del, ki ga določi izvajalec programa.

Program ne obsega izbirnega dela. Odprti del programa izvajalec programa opredeli v izvedbenem načrtovanju programa in ga prilagodi posebnostim ter potrebam ciljne skupine in konkretnega delovnega okolja. Pri pripravi kataloga znanja za odprti del programa izvajalec upošteva Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle (ACS, 2020), sprejme pa ga strokovni organ pri izvajalcu programa.

Preglednica: Vsebinski sklopi programa UŽU – DM

P R O G R A M S K A E N O T A

Š T E V I L O U R

A – Obvezni del programa

Vseživljenjsko učenje (učenje učenja)

20

Samoiniciativnost in podjetnost

20

Digitalna pismenost

10

Matematične zmožnosti in zmožnosti v znanosti in tehnologiji

10

Sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost)

10

Sporazumevanje v tujih jezikih

5

Socialne in državljanske zmožnosti

5

Skupaj A

80 ur

B – Izbirni del programa

Skupaj B

0 ur

C – Odprti del programa

Skupaj C

20 ur

Skupaj A + B + C

100 ur

12





5.2 Katalog znanja

5.2.1 Poudarjene temeljne zmožnosti v programu UŽU – DM

Udeleženci v programu UŽU – DM razvijajo vse temeljne zmožnosti, vendar ne vseh enako. Program se poudarjeno osredinja na temeljni zmožnosti učenje učenja ter samoiniciativnost in podjetnost.

Nekoliko manj poudarjene temeljne zmožnosti so digitalna pismenost, matematične zmožnosti in zmožnosti v znanosti in tehnologiji. Najmanj poudarjene temeljne zmožnosti so sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujem jeziku ter socialne in državljanske zmožnosti.

UČENJE UČENJA

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Priprava na učenje,



⊲ Izvajanje učenja,



⊲ Spremljanje učenja.

SAMOINICIATIVNOST IN PODJETNOST

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Razvoj in vodenje poslov in projektov,



⊲ Razvoj in vodenje ljudi.

DIGITALNA PISMENOST

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Digitalno okolje,



⊲ Informacije in komuniciranje,



⊲ Digitalno ustvarjanje,



⊲ Varnost,



⊲ Umetna inteligenca in robotizacija .

MATEMATIČNE ZMOŽNOSTI IN ZMOŽNOSTI V ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJI

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Števila in računske operacije,



⊲ Obdelava podatkov,



⊲ Odnosi med količinami,



⊲ Geometrija in merjenje,



⊲ Ekologija,



⊲ Medicina in zdravje,



⊲ Dom in prosti čas.

SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST)

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Branje,



⊲ Pisanje,



⊲ Poslušanje in govorjenje.

SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH IN JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Branje,



⊲ Pisno izražanje,

13



⊲ Govorno razumevanje in izražanje,



⊲ Učenje učenja tujega jezika.

SOCIALNE IN DRŽAVLJANSKE ZMOŽNOSTI

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Moje in tvoje pravice in dolžnosti,



⊲ Pridobivanje in preverjanje informacij,



⊲ Dobro zame in za družbo,



⊲ Sodelovanje z drugimi,



⊲ Spoštovanje sebe in drugih,



⊲ Skrb za prihodnje generacije.

5.2.2 Opredelitev znanja in spretnosti v programu UŽU – DM9

Znanje in spretnosti v programu UŽU – DM so opredeljeni na dveh ravneh zahtevnosti, na minimalni in optimalni ravni. Znanje in spretnosti so pripravljeni v obliki opisnikov, ki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, to so opisniki, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih (Javrh, 2013, str. 6).

To tudi pomeni, da je raven znanja in spretnosti, ki jih odrasli pridobijo v programu UŽU – DM, neposredno primerljiva s Slovenskim okvirom kvalifikacij (SOK).

UČENJE UČENJA10

Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago, ki odraslemu še omogoča »preživetje« z uporabo temeljne zmožnosti učenje učenja v vsakodnevnem življenju.

Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito temeljno zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, katerih sestavni del je učenje učenja.

P O D R O Č J E

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

M I N I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I

O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I

Z M O Ž N O S T I

U Č E N J E U Č E N J A , I Z K A Z U J E T A L E

U Č E N J E U Č E N J A , I Z K A Z U J E T A L E

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

PRIPRAVA NA UČENJE

Ciljno učenje

Ve, kaj je ciljno učenje.

Zmožen je učno gradivo razdeliti na smiselne

učne enote in jasno določiti korake do cilja.

Premagovanje

Zaveda se pomembnosti in koristnosti

Uči se zaradi svoje motivacije in išče

odpora do učenja

vseživljenjskega učenja za osebno uspešnost priložnosti za nadgradnjo že pridobljenega v življenju.

znanja .

Učni slog

Pozna večsenzorno učenje.

Zmožen je izbrati sebi najustreznejši učni

slog (vizualni, slušni itn.) in učenje prilagoditi

izboru.

9 Tu so navedena znanja in spretnosti za (v tem programu) poudarjene temeljne zmožnosti. Znanja in spretnosti smo praviloma povzemali po Opisnikih temeljnih zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

10 Znanja in spretnosti za temeljno zmožnost učenje učenja so vzeti iz Knjižice z opisniki Učenje učenja. Glej Literatura in viri za izvedbo programa .

14

Oblike učenja

Pozna različne vrste učenja (individualno,

Glede na potrebe izbira ustrezne oblike

v dvojici, skupinsko), njihove prednosti in

učenja za čim večjo učinkovitost.

pomanjkljivosti .

Utrjevanje znanja

Pred novim znanjem s pomočjo učitelja ali

Pred učenjem z uporabo različnega

mentorja obnovi že pridobljeno znanje.

gradiva samostojno sistematično preveri že

pridobljeno znanje .

Tehnike pomnjenja

Spozna in preizkuša različne tehnike

V vsakodnevni praksi uporablja

pomnjenja .

najučinkovitejšo tehniko pomnjenja.

Časovni okvir

Se zaveda pravočasnosti učenja in s tem

Učenje načrtuje tako, da lahko predela snov

povezane učinkoviti učenja.

do roka, ko je predvidena uporaba tega

znanja v praksi .

Iskanje virov

Uporablja literaturo kot poglavitni vir učenja.

Zna poiskati ustrezne vire vsebin za učenje

z uporabo različnih pripomočkov in metod

(literatura, splet, mediji itn.).

Samoocena znanja

Dobro oceni količino svojega znanja na

Zna predvideti oceno svojega znanja za

izbranem področju.

vsakdanjo prakso, hkrati ve, kako nadgraditi

že pridobljeno znanje na določenem

področju.

IZVAJANJE UČENJA

Različna orodja za

Za potrebe učenja pozna in uporablja različna Z uporabo tehnološko podprtih orodij skuša –

različne namene

tehnološko podprta orodja (računalnik,

poleg učenja – zadovoljiti tudi druge potrebe

telefon, kalkulator itn.).

(denimo socialne, terapevtske itn.).

Tehnike učenja

Pozna in uporablja različne tehnike učenja

Ugotovi, katere tehnike mu najbolj ustrezajo,

(hitro branje, priprava miselnih vzorcev,

jih pogosteje uporablja in tako naredi učenje

izpisovanje pomembnih pojmov itn.).

prijetnejše in zabavnejše.

Izkušenjsko učenje

Zaveda se, da učenje ni samo sebi namen, in

Uči se z razumevanjem, novo znanje

išče primere iz vsakdanjega življenja.

neposredno povezuje z že pridobljenim

znanjem in skuša z njim odpravljati težave

vsakodnevnega življenja.

Učenje v skupini

Izkusi prednosti in pomanjkljivosti

Uporablja oblike skupinskega učenja, ki mu

skupinskega učenja.

najbolj ustrezajo, in se na podlagi tega odloča,

ali mu bolj ugaja individualno ali skupinsko

učenje.

Kritično mišljenje

Vsebine kritično ovrednoti.

Vsebine kritično ovrednoti.

Analiza

Zastavlja vprašanja in raziskuje.

Opredeljuje pojme in probleme.

Sklepanje

Preiskuje ustreznost in utemeljitev trditev in

Analizira predpostavke in usmerjenost v

sklepov ter se izogiba poenostavitvam .

posameznih sklepih.

Reševanje

Dopušča različne interpretacije dogodkov in

Dovoljuje nedorečenost, odprtost.

problemov

pojavov .

Uporaba znanja

Pridobljeno znanje uporablja v vsakdanji

Učenje razume kot začetek izobraževalnega

praksi tudi

cikla, in ne kot konec tega: pridobljeno znanje

takrat, ko se faza učenja konča.

uporablja v vsakdanjem življenju, ga po

potrebi spreminja in prilagaja praksi in teoriji .

Različni viri za

Zna uporabiti različne vire (zemljevid, slovar,

Uporablja več vrst učnega gradiva hkrati

različne namene

knjigo receptov itn.) za različne namene ali

(kompas, zemljevid, učbenik o geografiji) za

cilje učenja.

čim učinkovitejše učenje in pomnjenje.

Vztrajnost pri učenju

Vztraja pri učenju kljub nepriljubljeni vsebini,

Vztraja pri učenju kljub nepriljubljeni vsebini

saj se zaveda, da bo to znanje uporabno.

ter skuša doseči vse cilje, ki so bili zastavljeni

ob pripravi na učenje.

Samodisciplina

Učenje načrtuje in dosledno sledi

Načrtuje, izvaja, evalvira učne cilje.

postavljenim ciljem .

Postopnost in

Načrtuje učenje po posameznih ciljih, ki se

Odgovorno načrtuje učenje po posameznih

odgovornost

nadgrajujejo.

ciljih, ki se nadgrajujejo.

Motivacija

Zna odstraniti moteče dejavnike.

Notranje je motiviran za doseganje

zastavljenih ciljev.

Priprava povzetka

Po vsakem učenju ali pridobivanju znanja zna

Po vsakem učenju zna po potrebi na kratko

učenja

na

povzeti, zapisati in pripraviti povzetek vsebine,

kratko povzeti bistvo vsebine .

s katero se je ukvarjal.

SPREMLJANJE UČENJA

15

Refleksija učenja

Med učenjem spremlja, ali se uči aktivno (piše, Ob spremljanju aktivnega učenja (pisanje, riše in podčrtuje).

risanje in podčrtovanje) poskuša ozavestiti

svojo pozornost (spremlja, ali je zbran ali ni).

Samoocena učenja

Ko se učenje konča, posameznik zna oceniti,

Poleg tega da posameznik oceni, kaj zna in

kaj si

česa ne, je sposoben sproti oceniti, kaj je bolj

je zapomnil in česa ne.

in kaj manj pomembno pri učenju za njegovo

vsakdanje življenje.

Odpravljanje ovir

Zaznava ovire pri učenju in razmišlja o odpravi Razumevanje ovir razširi tudi na ovire glede teh

učenja, pri učenju oblikuje rešitve za odpravo

(morebitni odmor, dodatno gradivo, dodatna

teh in jih sproti odpravlja, da bi bilo učenje

razlaga, hrup iz okolice).

učinkovitejše.

Nagrajevanje po

Po uspešnem učenju se nagradi in s tem

Med nagrajevanjem po uspešnem učenju

učenju

utrdi prijetnost izkušnje (odmor, sproščeno

premisli o strategijah učenja, morebitnih

druženje s prijatelji itn.).

izboljšavah in nadgradnji.

Dojemanje učenja

Učenje učenja razume kot sposobnost, ki se

Novo naučeno znanje dejavno prenaša

kot sposobnosti

je

v vsakdanje življenje in novo učno snov

naučimo in jo gojimo.

povezuje ter uporabi pri vsakdanjih opravilih

in delu.

Vrednotenje učenja

Zbira potrdila in dokazila o svojem učenju,

Potrdila o učenju hrani v obliki zbirne mape

ki jih uporablja kot spodbudo za nadaljnje

(portfolia), ki jo uporablja kot vodilo pri

učenje.

poglobljenem razmišljanju o vsebini, evalvaciji

svojega dela ter kot dokazilo za priznavanje

lastnega učenja.

Utrjevanje znanja

Znanje, ki ga pridobi z

Znanje, ki ga pridobi z učenjem, pozneje

pozneje utrjuje ob različnem enigmatskem

utrjuje ob različnem gradivu, tudi zahtevnejšo

gradivu.

učno vsebino (učni listi, različni slovarji itn.).

SAMOINICIATIVNOST IN PODJETNOST11

Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno osnovo, ki odraslemu še omogoča »preživetje« na področju razvoja in vodenja poslov/projektov ter področju razvoja in vodenja ljudi v vsakodnevnem življenju. Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito kompetenco, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo uporabno znanje, na primer: načrtovanje podjetniške zamisli, usmerjenost v iskanje rešitev, predstavitev svojih dosežkov, upoštevanje mnenj in izkušenj drugih pa tudi osnove poslovne in osebne etike itn .

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

M I N I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I

O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I

Z M O Ž N O S T I

S A M O I N I C I A T I V N O S T I N

S A M O I N I C I A T I V N O S T I N

P O D J E T N O S T, I Z K A Z U J E T A L E

P O D J E T N O S T, I Z K A Z U J E T A L E

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

RAZVOJ IN VODENJE POSLOV

Iskanje podjetniške

Prepozna svoja znanja in jih zna ponuditi

Prepozna pomen podjetnosti in

priložnosti

drugim tako, da ima od tega ekonomsko

samoiniciativnosti za osebni razvoj .

korist .

Ciljna usmerjenost

Zna oblikovati realne cilje .

Cilje redno spremlja in meri ter si postavlja

nove .

Načrtovanje

Je sposoben razmisliti o načrtu, ki je potreben Zna pripraviti poslovni načrt in se zaveda podjetniške zamisli

za uresničitev cilja.

njegove pomembnosti ter sproti preverja

njegovo uresničevanje.

11 Opisniki temeljne zmožnosti digitalna pismenost so vzeti iz Knjižice z opisniki Samoiniciativnost in podjetnost. Glej Literatura in viri za izvedbo programa .

16

Prepoznavanje svojih Zna prepoznati svoje močne plati.

Na poti do cilja udejanji in spretno uporabi in

prednosti

izrablja svoje močne plati ter svoja znanja.

Vztrajnost

Ovire na poti do cilja premaguje z vztrajnostjo Sledi svojim ciljem, kljub morebitnemu in voljo. V oviri vidi novo poslovno priložnost.

nasprotovanju drugih.

Usmerjenost v

Učinkovito in samostojno se spopada z

Iz neugodnih okoliščin zna ustvariti priložnost.

iskanje rešitev

ovirami na poti do cilja . Ovire sprejema kot

priložnost za novo učenje in osebno rast.

Težave, ki se mu pri delu pojavijo, hitro

odpravlja. Tako mu pomeni delo vir veselja in

Za neki problem iz delovnega okolja zna

izzivov .

poiskati izboljšave.

Za neki problem iz delovnega okolja zna

poiskati izboljšave.

Upravljanje tveganj

Prepozna tveganja in oceni njihovo stopnjo.

Zna oceniti, kdaj je tveganje še sprejemljivo.

Zna realno presoditi prednosti in slabosti

Pravočasno prepozna pasti in tveganja pri

svoje zamisli ter uvidi priložnosti in ovire.

delu ali izdelku glede na tržne, ekološke in

gospodarske razmere .

Predstavitev zamisli

Zna drugim predstaviti svojo zamisel ali

Zna z argumenti predstaviti prednosti

drugim

poslovni načrt.

svoje poslovne zamisli in navidezne

pomanjkljivosti utemeljiti kot prednost.

Zavedanje

Zaveda se postopnosti uresničevanja zamisli.

Zna dolgoročno načrtovati – za nekaj let

postopnosti

naprej .

Strokovnost

Aktivno spremlja razvoj svojega strokovnega

Zaveda se pomena nenehnega izobraževanja

področja in se zanj usposablja.

za razvoj svojega

področja dela in s tem poslov.

Realizacija zamisli

Udejanji svojo zamisel v praksi .

S pomočjo drugih institucij uresniči svojo

zamisel .

Učinkovito

S skrbnostjo dobrega gospodarja upravlja

Svoj zaslužek uspešno vlaga v osebni razvoj

upravljanje financ

odhodke.

ali nadaljnji razvoj podjetja .

Inovativno

Je sprejemljiv za nove zamisli, ki bodo vodile

Aktivno išče nove zamisli in vidi priložnost

razmišljanje

k izboljšanju ekonomskega položaja.

tam, kjer je drugi ne (izstopa po tem, da vidi

več priložnosti).

Optimistični pogled v Ima jasen in pozitiven pogled na poslovno Kljub težavam in oviram trdno verjame v svojo

prihodnost

prihodnost.

vizijo in deluje v njeni smeri.

Smisel za promocijo

Zna promovirati svojo dejavnost v lokalnem

Organizira izobraževalna in družabna srečanja

okolju.

za svoje kupce.

Predstavitev svojih

Zna doseči, da so njegovi dosežki opaženi in

Svoje dosežke uspešno izkoristi za razvoj

dosežkov

pohvaljeni.

osebne znamke .

Evalvacija

Pretehta uresničljivost zamisli ter vpelje

Ovrednoti že uresničeno zamisel.

potrebne popravke .

Uvajanje neprestanih Želi izboljšati delovni postopek ali izdelek.

Prizadeva si za nenehne izboljšave delovnih

izboljšav

postopkov, procesov ali izdelkov ter jih tudi

načrtuje.

RAZVOJ IN VODENJE LJUDI

Motiviranje

Prepozna svoja znanja in jih zna ponuditi

Prepozna potenciale in vrednote sodelavcev

sodelavcev

drugim tako, da ima od tega ekonomsko

ter jih zna povezati z vrednotami projekta

korist .

in tako navdušiti druge za sodelovanje pri

svojem cilju.

Upravljanje in razvoj Opredeli, koga iz okolice bi prosil za pomoč, Razišče vse možnosti za podjetniško

socialnega kapitala

da bi uresničil svoj cilj.

sodelovanje s svojimi znanci in obstoječo

socialno mrežo, nenehno širi ter skrbi za

Če sam nima dovolj znanja in/ali drugih virov,

njeno vzdrževanje.

se poveže z drugimi, da v celoti uresniči

podjetniško vizijo.

Upoštevanje mnenj

Zna se premišljeno odzvati na mnenja in

Spodbuja izražanje mnenj in predlogov

in izkušenj drugih

predloge drugih.

drugih ter izbrane predloge vnaša v svojo

prakso .

17

Sklepanje

Zna sklepati kompromise pri uresničitvi

Prepozna, prizna in razume mnenje drugih

kompromisov

neke zamisli .

udeležencev v skupini in skuša z njimi

uskladiti svojo zamisel ali mnenje za skupno

doseganje ciljev .

Prevzemanje

Prevzame odgovornost za svoje naloge in

S pravo mero samokritike prevzema

odgovornosti

nalog ne prelaga na druge, hkrati pa zna

odgovornost za nepremišljene in napačne

določiti zdrav okvir bremena, da prepreči

odločitve.

izgorevanje .

Razvoj sodelavcev

Svoja znanja predaja drugim, da bi skupaj

Spodbuja druge, da širijo in poglabljajo svoje

prišli do želenega cilja.

sposobnosti, znanja in veščine, ter prenaša

znanje na sodelavce, da bi postali samostojni

strokovnjaki na določenem področju.

Zapisuje ali kako drugače beleži lastne

primere dobre prakse .

Timsko delovanje

Zna spodbujati ter izrabljati sinergijske

S svojim delovanjem v timu aktivno in

učinke tima.

odgovorno spodbuja vzpostavljanje identitete

»mi«.

Razume pomen in vlogo, ki jo ima, kot član

skupine.

Vodenje skupine

Zna ustrezno porazdeliti naloge za dosego

Z dobrimi medosebnimi odnosi spretno vodi

skupnega cilja.

druge, da uresničijo svoje zamisli.

Čustvena

Prepozna in nadzira svoja čustva.

Pokaže razumevanje za čustva in doživljanje

inteligentnost

drugih.

Poslovna in osebna

S sodelavci ravna spoštljivo in dostojanstveno. Pri ustvarjanju in delitvi dobička je pozoren na etika

vse udeležence. Ravna v skladu s poslovno

etiko (spoštovanje etike, delitev dobička

glede na uspešnost itn.).

Redno poravnava obveznosti do zaposlenih in

dobaviteljev .

DIGITALNA PISMENOST

Minimalna (prva) raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča osnovno uporabo digitalnih aparatur in pripomočkov, kot so na primer računalniki, pametni telefoni in spletna orodja za njegovo delo in vsakodnevne potrebe. Optimalna (druga) raven pomeni tako razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo temeljno zmožnost digitalna pismenost – to pomeni, da lahko opravlja zahtevnejša opravila v digitalnem okolju, išče informacije in komunicira, tudi digitalno ustvarja, pozna pasti in vprašanja varnosti na spletu, je vsaj poučen o umetni inteligenci in robotizaciji .

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

M I N I M A L N O ( P R V O ) R A V E N

O P T I M A L N O ( D R U G O ) R A V E N

Z M O Ž N O S T I

D I G I T A L N E P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E

D I G I T A L N E P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E

T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

DIGITALNO OKOLJE

Poznavanje

Pozna osnovne digitalne naprave (stacionarni Poleg poznavanja osnovnih digitalnih naprav temeljnega

in prenosni računalnik/tablica/pametni

in njihovih komponent pozna in uporablja tudi

informacijskega

telefon), njihove komponente (disk, grafična

vire za pridobivanje digitalnih zmožnosti.

znanja

kartica ipd.) in običajne vhodne/izhodne enote

(monitor, zvočniki, tiskalnik, projektor ipd.).

Poznavanje

Pozna osnovne operacijske

Pozna vrste operacijskih sistemov in upravlja

informacijskih

sisteme (Windows, Linux, Android ipd.), ki

nadgradnjo teh.

sistemov

omogočajo delovanje posamezne naprave.

18

Poznavanje

Poišče, organizira in shrani digitalne

Poveže se z digitalno napravo (osebni

informacije (dokument, fotografija, avdio-/

računalnik pametni telefon, tablica ipd.) in

digitalnega okolja

videovsebina, PPT ipd.).

prenese podatke .

Izbira programa ali

Izbere ustrezen računalniški program ali

Izbere ustrezen odprtokodni računalniški

aplikacije

aplikacijo, primerno svojim potrebam/za

program, primeren svojim potrebam/za

trenutno delo.

trenutno delo.

Povezovanje

Fotografije in avdio-/videoposnetke,

Obvlada povezovanje različnih naprav

različnih tehnologij

ustvarjene v mobilnem telefonu, prenese v

in prenos podatkov med njimi z uporabo

in naprav

računalnik.

ožičenega ali brezžičnega (Wi-Fi, Bluetooth)

omrežja.

Uporaba e-storitev

Pozna eno ali več e-storitev in jih zna

Za rešitev problema poišče možnosti

uporabljati v zasebnem življenju.

e-storitve in to uporabi.

Uporaba oblačnih

Razume pojem oblaka in pozna najpogostejše Razume namen skupne rabe podatkov v storitev

ponudnike oblačnih storitev (na primer

oblaku in ga uporablja.

DropBox,Google Drive, iCloud ipd.).

Namestitev,

Na naprave, ki jih uporablja v zasebnem

Na napravah, ki jih uporablja v zasebnem

posodabljanje in

življenju, namesti, na njih posodobi in z njih

življenju, zna namestiti, odstraniti in posodobiti

odstranjevanje

odstrani splošno dostopne aplikacije.

različne aplikacije.

aplikacij

Reševanje

Prepozna tehnične težave in poišče pomoč.

Opredeli tehnične probleme in jih ustrezno

problemov

reši.

INFORMACIJE IN KOMUNICIRANJE

Iskanje informacij na Poveže se s spletom in pozna/razlikuje nekaj Na omizju naredi bližnjico do najpogostejših

svetovnem spletu na

različnih iskalnikov, ki jih ustrezno uporablja

spletnih iskalnikov (Google, Yahoo, Bing) in

različnih napravah

na različnih napravah. V iskalnik vpiše temo,

enega določi za privzetega.

ki ga zanima, primerja zadetke in odpre

Najpogosteje iskane strani nastavi med

najprimernejšo stran.

»zaznamke« oziroma »priljubljeno« in upravlja

zgodovino iskanja oziroma po potrebi vključi

zasebno iskanje .

Ugotovi, ali je naprava povezana v omrežje

kabelsko ali brezžično, in pozna postopek za

vključitev/izključitev povezave.

Preverjanje

Informacije preveri z uporabo dodatnih virov

Poišče podatke za stik na neki spletni strani

verodostojnosti

na spletu.

in preveri verodostojnost pravne osebe, ki

informacij

upravlja spletno stran/aplikacijo.

Komuniciranje z

V vsakdanjem življenju vsakodnevno

Uporablja različna orodja za spletno

uporabo digitalnih

komunicira z uporabo računalnika, tablice

komuniciranje (e-pošta, klepetalnice,

naprav

in pametnega telefona.

družbena omrežja ipd.) na različnih napravah.

Pozna možnosti družbenih omrežij kot

možnost komunikacije, izmenjave informacij

ter predstavljanja .

Uporaba

Komunicira (sestavi, odgovori in pošlje)

Poleg uporabe elektronske pošte upravlja tudi

elektronske pošte

po e-pošti, poslani iz računalnika/tablice/

nastavitve, sinhronizacijo, uporablja

pametnega

pomočnika ob odsotnosti oziroma e-poštni

telefona, in pri tem dodaja ali izbriše

račun tudi ustvari.

naslovnike ter vstavlja priloge .

Poznavanje netetike

Pozna osnove spletnega bontona.

V spletnih okoljih komunicira v skladu z

netetiko in spletnim bontonom .

DIGITALNO USTVARJANJE

Ustvarjanje besedil

Ustvari/odpre dokument v urejevalniku

Uporablja napredne funkcije pri posameznem

besedil, napiše besedilo, ga osnovno oblikuje izbranem računalniškem programu in shrani.

(sklici, kazalo, preverjanje slovnice, sledi

spremembam, opombe, preglednice ipd.).

Ustvarjanje

Ustvari/odpre dokument in uporablja osnovne Z urejevalnikom preglednic ustvari preglednic

funkcije urejevalnika preglednic (vstavi

zahtevnejše preglednice z izračuni –

besedilo/podatke v preglednico, jih ureja,

uporablja napredne funkcije pri posameznem

vstavi/izbriše vrstice in stolpce ipd.).

izbranem računalniškem programu (formule,

oblikovanje preglednic ipd.).

Ustvarjanje

Ustvari/odpre dokument in uporablja osnovne Pripravi napredno predstavitev v programu za predstavitev

funkcije programa za pripravo predstavitev.

ustvarjanje predstavitev.

19

Ustvarjanje

Posname fotografijo, ustvari video-/

Pozna napredno uporabo fotografije

večmedijskih

avdioposnetek .

(programi za obdelovanje fotografij) in videa

vsebin

(snemanje in montaža).

VARNOST

Varovanje naprav

Zaščiti svoje naprave in razume tveganje in

Pozna orodja/programe za varovanje osebnih

grožnje v digitalnem okolju.

podatkov in zasebnosti za različne digitalne

naprave .

Pozna tveganje dostopanja drugih do

njegovih digitalnih naprav (sledenje GPS, Wi-

Fi, Bluetooth).

Poznavanje varnosti

Pozna načine za varovanje osebnih podatkov

Razume varno uporabo osebnih podatkov in

na spletu

in zasebnosti ter zna prepoznati znake, ki

povezano tveganje pri uporabi in pošiljanju.

kažejo na spletno prevaro.

Odgovorno uporablja spletna družbena

omrežja in pozna načine varovanja osebnih

podatkov na teh omrežjih.

Varnostno kopiranje

Pozna orodja/programe za varnostno

Za varnostno kopiranje podatkov uporablja

podatkov

kopiranje podatkov (CD, ključ USB, zunanji

tudi oblačne storitve.

disk ipd.) in ve, kako jih povezati z osnovno

Odpravlja napake pri prenosu in formatira

digitalno napravo, iz katere/v katero želi

naprave za shranjevanje podatkov.

prenesti podatke .

Varovanje okolja

Pozna pomen in možnosti za ločevanje

Upravlja digitalne naprave v skladu z načeli

digitalnih naprav kot odpadkov in njihov vpliv

varovanja okolja (npr. varčevanje z energijo,

na okolje .

poraba podatkov, način letenja).

UMETNA INTELIGENCA IN ROBOTIZACIJA

Poznavanje razvoja

Razume pojem umetne inteligence in jo

umetne inteligence

prepozna v svojem okolju.

Poznavanje

Pozna pojem navidezne/nadgrajene

navidezne/

resničnosti in možnosti uporabe te.

nadgrajene

resničnosti

Uporaba digitalnih

Pozna možnosti uporabe digitalnih tehnologij

tehnologij v

in jih uporablja v izobraževalnem procesu.

izobraževanju

Poznavanje

Pozna prednosti in vlogo domačih in

domačih

industrijskih robotov.

in industrijskih

robotov

Poznavanje pojma

Razume pojem »internet stvari« in sledi

»internet stvari«

razvojnim težnjam na tem področju.

20

MATEMATIČNE ZMOŽNOSTI IN ZMOŽNOSTI V ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJI12

Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago, ki odraslemu še omogoča uporabo matematike za vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo uporabno matematično znanje.

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

M I N I M A L N O R A V E N M A T E M A T I Č N E

O P T I M A L N O R A V E N M A T E M A T I Č N E

Z M O Ž N O S T I

Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E

Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

Števila in računske

Razume vrednost števila.

operacije

Pozna dele celote

Dele celote zna izračunati in tudi oceniti.

Pozna osnovne računske operacije in jih zna

Uporablja osnovne štiri računske operacije s

uporabljati na primerih iz prakse.

celimi in decimalnimi števili.

Zna izračunati odstotke.

Zna izračunati odstotke v zahtevnejših

nalogah.

Decimalna števila zna primerjati z naravnimi

Izračuna vrednost potence in korena z

števili.

uporabo žepnega računala (kalkulatorja).

Obdelava podatkov

Razume pravila gibanja v koordinatnem

Zna odčitavati geometrijske zapise, ki imajo

sistemu.

za podlago koordinatno mrežo.

Pozna enostavne vrste vprašalnikov za

Iz besedila zna poiskati in uporabiti statistične

zbiranje statističnih podatkov.

pojme .

Zna brati preglednice .

Odčitava preglednice z eno neodvisno in več

odvisnimi spremenljivkami .

Zna urediti pridobljene podatke in jih prikazati Pri obdelavi podatkov iz vsakdanjega življenja s preglednico .

zna uporabljati različne grafične prikaze

(preglednico, stolpčni diagram, tortni diagram,

piktogram itn.).

Zna brati histograme in tortne diagrame.

Iz grafičnega prikaza zna poimenovati

količini/-e in ju/jih med seboj primerjati.

Iz prikazov podatkov v preglednici zna

Zna izdelati linijski graf ter napovedati trend

narediti histogram in tortni diagram.

naraščanja ali padanja prikazane količine.

Zna izračunati aritmetično sredino.

Zna izpeljati manjšo empirično raziskavo.

Razume smisel in pomen piktogramov, s

Z uporabo formule za izračun statističnega

katerimi se srečuje pri svojem delu.

koeficienta izračuna ustrezni statistični

koeficient.

Odnosi med

Količino razdeli in zmeša v danem razmerju.

Količine razdeli v danem razmerju.

količinami

Pozna razliko med razmerjem, v katerem se

Prepoznano premo ali obratno sorazmerje zna

obe količini povečujeta (premo sorazmerje),

grafično predstaviti v koordinatnem sistemu.

in razmerjem, v katerem se ena količina

povečuje, druga pa zmanjšuje (obratno

sorazmerje).

Obvlada preračunavanje vrednosti

Oceni in primerja druge valute z evri.

posameznih valut.

Zna uporabljati merilo zemljevida.

Razume zmanjšano merilo.

Celoto zna razdeliti na različne dele in jih

primerjati med seboj .

12 Opisniki temeljne zmožnosti matematična kompetenca so vzeti iz Knjižice z opisniki Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

21

Geometrija in

Uporablja osnovne geometrijske pojme:

Uporablja geometrijske pojme (točka, daljica,

merjenje

točka, ravnina, daljica, premica, poltrak,

vzporednica, krožnica, kot, pravokotnica itn.).

stranica, krožnica, kot, vzporedne stranice in

pravokotne stranice .

Pozna pojem dolžine, širine, obsega in

Meri, zapiše in pretvarja dolžinske in

ploščine lika.

ploščinske (med sosednjima enotama) merske

enote ter računa z njimi.

Zna izračunati obseg in ploščino pravokotnika Brez pripomočkov uporablja merske enote in in kvadrata ter ustrezno – smiselno uporablja

jih po potrebi tudi ustrezno spreminja.

merske enote za dolžino in ploščino.

Spozna funkcijo geotrikotnika in zna izmeriti

Zna izmeriti in uporabljati kote.

kot .

Prepozna in opiše geometrijska telesa:

Ob opazovanju modelov geometrijskih teles

kvader, kocko, valj, piramido, stožec, kroglo.

sestavi – zapiše obrazec za površino in

Pozna razlike med njimi.

prostornino izbranega telesa .

Razume pojem površina telesa – »mreža

Zna uporabiti obrazce za izračunavanje

telesa«.

površin in podatke smiselno medsebojno

povezuje.

Zna smiselno uporabiti obrazec za površino

Zna uporabljati prostorninske merske enote

in prostornino pri reševanju konkretnih

(tudi za tekočino).

življenjskih nalog. Zna preveriti rezultat po

Spozna potrebo po uporabi obrazcev za

drugi poti.

izračunanje obsega, ploščine, površine in

prostornine teles .

ZNANOST

Prepozna namen načrtnega zbiranja nevarnih Po strukturi snovi oceni, kako mora poskrbeti odpadkov .

za odpadek .

Ekologija

Spozna načine varčevanja z energijo v hišah.

Pozna fotovoltaične sončne celice.

Ve, kako mora ločevati odpadke, da jih je

Pozna recikliranje organskih odpadkov.

mogoče reciklirati in s tem ohranjati okolje.

Zna naravno pridelovati zelenjavo .

Pozna pomen simbioze rastlin.

Pozna postopek pasterizacije.

Ve, kaj je cepljenje ali vakcinacija.

Pozna načine vnosa zdravil (kapsule,

Pozna različne medicinske preglede in

Medicina in zdravje

injekcijska pištola, obliž s počasnim

posege .

sproščanjem, črpalke z zunanjim nadzorom).

Ve, kaj so gensko spremenjeni organizmi ter

Ve kaj je bionična tehnologija in kako si z njo

kakšne so njihove prednosti in slabosti.

lahko pomagajo invalidi.

Ve, kaj je kloniranje, in zavzame stališče do

njega .

Zna odkriti konjičke, ki bi mu koristili.

Zna analizirati pomen konjička za svoje

Dom in prosti čas

življenje.

Ve, kaj je na navidezno resnični svet.

Dejavno uporablja navidezno resnični svet.

Pozna robote, ki se uporabljajo v

Pozna delovanje laserjev in njihovo uporabo

gospodinjstvu.

na različnih področjih.

Zna estetsko in zdravju primerno opremiti

Svoj bivalni prostor zna oceniti glede na vpliv

dom .

opreme, materialov, oblikovanja na človeka.

TEHNOLOGIJA

Zna ob sestavljanju in razstavljanju preprostih Zna iz odpadnih materialov izdelati preproste aparatov ali igrač proučevati sestavne dele in

uporabne predmete in igrače.

Ekologija

njihovo delovanje.

Zna narediti preprosto ljudsko glasbilo.

Je pripravljen za preoblikovanje svoje zamisli,

če prepričljivi dokazi govorijo zoper njo.

Spozna in uporablja postopke za obdelavo

Zna vrednotiti kulturno dediščino.

lesa .

Zna sestaviti preprost električni krog.

Pozna namen gonil v napravah in strojih.

Pozna gonila na kolesu.

22

V svojem okolju razišče živalska bivališča

in zavetja. Pozna razliko med zavetje in

bivališčem.

Utemelji pomen pazljivega ravnanja z

električnimi napravami zaradi varovanja

zdravja in življenja.

Razume, da stroj sestavljajo pogonski,

prenosni del in ogrodje, vse pa povezuje

ohišje.

Zna izmeriti utrip srca in krvni tlak.

Z izdelavo brizgalke izkušenjsko razume, da

razlika tlakov poganja tekočine.

Medicina in zdravje

Razume pomen povezovanja prehranskih

Zna utemeljiti pomen rastlin za zdravo bivalno

verig in primerja položaj človeka v

okolje .

prehranjevalnih verigah.

V svojem bivalnem okolju prepoznava

Pozna poglavitne onesnaževalce prsti (zemlje)

škodljivo ravnanje s kozmetiko, čistili ipd.

in škodljive vplive onesnaženja na zdravje

živih bitij.

Se zaveda pomena varčevanja s pitno vodo.

Pozna vsa tri agregatna stanja vode v naravi in

pomen kroženja vode za ravnotežje v naravi.

Dom in prosti čas

Zna zamenjati žarnico in stikalo v stanovanjski Zna konstruirati cevi za koristno uporabo enoti .

deževnice s strehe stanovanjske hiše ali

garaže.

Zna načrtovati prenovo zdravega bivalnega

Zna utemeljiti pomen pazljivega ravnanja z

prostora .

električnimi napravami – varovanje zdravja in

življenja.

Se zaveda, da je za zdravje telesa pomembno Zna načrtovati prenovo bivalnih in delovnih gibanje, spremljanje lastne teže in pravilna

prostorov .

priprava hrane.

Razume tehnološki postopek priprave

Zna pojasniti pomen telesne pripravljenosti za

materiala .

posebne vrste gibanja .

Zna izboljšati tehnološki postopek.

23

SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST)13

Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča branje, pisanje, poslušanje in govorjenje v maternem jeziku za vsakodnevne potrebe.

Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo sporazumevanje v maternem jeziku, to pomeni, da za svoje potrebe dobro obvladuje branje, pisanje in ustno izražanje.

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

M I N I M A L N O R A V E N

T E M E L J N E

O P T I M A L N O R A V E N

Z M O Ž N O S T I

T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I

Z M O Ž N O S T I N A

T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I

N A M I N I M A L N I S P O R A Z U M E V A N J E V

O P T I M A L N I R A V N I

S P O R A Z U M E V A N J E V

R A V N I

M A T E R N E M J E Z I K U

M A T E R N E M J E Z I K U

( J E D R N A P I S M E N O S T ) ,

( J E D R N A P I S M E N O S T ) ,

I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N

I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A

S P R E T N O S T I :

I N S P R E T N O S T I :

BRANJE

Branje različnih

Ob branju označi najpomembnejše Branje zahtevnejših

Ob branju prepozna uradno

preprostih,

podatke (tudi iz nebesednih delov

uradnih, neuradnih in

in neuradno besedilo oziroma

kratkih besedil

besedila, na primer preglednic)

javnih besedil

javno in zasebno besedilo .

in s svojimi besedami povzame

Razume pomen prebranega in

prebrano .

se glede na vsebino prebranega

ustrezno odzove in ukrepa.

Branje zahtevnejših besedil

na spletu. Pri branju sledi

temeljnemu cilju, se ne izgublja

v povezavah ne glede na

moteče prvine na spletni strani

(oglasi, pojavna okna, zavajajoča

sporočila).

Razumevanje

Prebere navodilo in ga ustrezno

Branje za učenje

Svoje branje prilagodi glede na

prebranega

uresniči.

dolžino in zahtevnost besedila.

Po potrebi posamezne korake

ponavlja, dokler ni zadovoljen z

izidom. Časovno nadzira svoje

branje (določi si čas in/ali obseg

branja).

Glasno branje

Bere razločno in dovolj glasno, da

Kritično branje

Prepozna namen tvorca

različnih besedil

ga poslušalci dobro slišijo.

zahtevnejših besedil

besedila, prepozna razliko med

informacijo in dezinformacijo ter

informiranjem in zavajanjem.

Branje za iskanje

Poišče informacije o smeri, uri

Branje, opisovanje,

Bere in razume literarna dela in

informacij v

odhoda, uri prihoda, potovanju z

vrednotenje

ob tem izrazi svoje mnenje .

različnih medijih

javnim prevoznim sredstvom .

umetnostnih besedil

(informacijske

table, tiskani

mediji)

Branje za iskanje

Zna uporabljati zemljevid (strani

Branje različnih daljših

Sistematično se loti branja

informacij iz

neba, legendo, razbrati relief

besedil

daljšega besedila (predvidi čas

različnih virov

itn.), leksikon (poišče kraj bivanja,

za branje, pregleda mednaslove,

(zemljevidov,

uporablja stvarno kazalo, kazalo

prebere povzetek ali uvod,

leksikonov,

vsebine, zna razbrati legendo,

pregleda slikovno gradivo,

razpredelnic)

ve, kaj je geslo itn.) in zna iz

besedilo razdeli na manjše enote

razpredelnice razbrati podatke (na

itn.).

primer razdaljo med kraji) ter jih

uporabiti.

13 Opisniki temeljne zmožnosti sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) so vzeti iz Knjižice z opisniki Sporazumevanje v maternem jeziku. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

24

Branje uradnih,

Ob branju prepozna uradno in

Glasovna interpretacija Zna glasno in z občutkom

neuradnih,

neuradno besedilo oziroma javno

in dramatizacija

prebrati zahtevnejše umetnostno

zasebnih in javnih in zasebno besedilo . Zaveda se

besedila

besedilo .

besedil

razlike v uporabi.

Branje in

Prepozna piktograme in jih

Uporaba temeljnih

Uporablja temeljne sodobne

razumevanje

upošteva.

jezikovnih priročnikov

jezikovne priročnike in poišče

piktogramov

pri branju

potrebne informacije.

PISANJE

Izpolnjevanje

Pregleda tiskani obrazec in ga

Pisanje različnih

Pri pisanju upošteva pravopisna

obrazcev

po navodilih izpolni. Pravilno zna

vrst besedil (prošnje

in oblikovna pravila . Zna

izpolniti spletni obrazec (preveriti

za zaposlitev,

napisati prošnjo za zaposlitev,

zna varnost spletne povezave:

življenjepisa, voščila,

življenjepis, voščilo ali opravičilo.

v naslovu mora biti HTTPS,

neuradnega in

ključavnica), vnese podatke v vsa

uradnega opravičila)

zahtevana polja (označena z *).

Upošteva pomen pravilnega vnosa

in varovanja podatkov . Zna izpolniti

univerzalni plačilni nalog (UPN,

tiskano in spletno različico).

Pisanje preprostih Slišano zapiše v obliki preprostega Pisanje dopisov Pravilno napiše glavo dopisa. Pri

besedil

zapisa .

tem pravilno strukturira dopis

z uvodom, jedrom in sklepom.

Z dopisom nedvoumno izrazi

namen pisanja in pri pisanju

pazi na slovnično in pravopisno

pravilnost .

Zbiranje, urejanje Izdela miselni vzorec. Zbere,

Opisovanje

Razumljivo in jezikovno pravilno

in zapisovanje

uredi in zapiše informacije okrog

vsakdanjega življenja

zapiše dogodke iz vsakdanjega

informacij

ključnega pojma. Zapis opremi z

življenja, želje in pojasnila.

risbami, simboli itn.

Pisanje po nareku V zapisu slišane informacije

Izpolnjevanje

Natančno sledi navodilom (kdaj

pravilno uporabi ločila in veliko

zahtevnejših obrazcev

uporabiti velike tiskane črke

začetnico.

itn.) za izpolnitev obrazca. Zna

izpolniti obrazec za vlogo za

uveljavljanje pravic iz javnih

sredstev .

Pisni opis

Opiše osebo, predmet in kraj po

Pisanje avtorskih

V svojih zapisih upošteva

predmeta, osebe, zakonitostih opisa (natančnost,

besedil (članki,

temeljna pravopisna pravila

kraja

jedrnatost, vrstni red itn.).

prispevki, seminarske

in pravila pisanja različnih vrst

naloge itn.)

besedil .

Pisanje e-sporočil

Pozna specifike (kratkost,

Dopisovanje po e-pošti

Ob upoštevanju spletnega

jedrnatost, jasnost) komunikacije

bontona učinkovito spletno

po e-pošti in se zaveda prednosti

komunicira po e-pošti.

tovrstne komunikacije pred drugimi

vrstami komunikacije.

Pisanje dopisov

Pozna strukturo dopisa in napiše

Pisanje besedil s

Na poljubno strokovno temo

preprost dopis (glava dopisa,

strokovno vsebino

zbere in pripravi vire ter napiše

smiselna vsebina, podpis, datum

besedilo .

in kraj).

POSLUŠANJE IN GOVORJENJE

Poslušanje in

Sodeluje v preprostem pogovoru.

Sporazumevanje v

Spoštuje demokratična načela

razumevanje

Drugega posluša, ne da bi mu

skupini

sporazumevanja v skupini in zna

sogovornika

segal v besedo, in mu odgovarja

dejavno poslušati.

na vprašanja v skladu s temo

pogovora .

Prepozna nebesedno komunikacijo Govorno nastopanje

Se temeljito pripravi na nastop

v pogovoru in se nanjo ustrezno

(naredi

odzove. Svojo nebesedno

privlačen uvod, jasno in zanimivo

komunikacijo prilagodi okoliščinam.

predstavi vsebino in se drži

predvidenega časa). Pri tem

uporablja položaju primerno

jezikovno zvrst in ustrezno

nebesedno sporazumevanje.

25

Telefonski

Pri telefoniranju se predstavi,

Predstavitev

Pridobi ustrezne podatke,

pogovor

pojasni namen klica, govori

delodajalcu

ki so pomembni za osebno

razumljivo, pazi na trajanje

predstavitev pri delodajalcu, in

pogovora, strpno posluša

se pripravi na pogovor. S svojo

sogovornika in mu pri tem ne

predstavitvijo, izražanjem in

sega v besedo ter vljudno konča

vsebino pogovora je sposoben

pogovor .

prepričati delodajalca.

Sporazumevanje

V uradnih ustanovah pridobi

Predstavljanje (dela,

Jasno in zanimivo pripoveduje

v javnih

informacije in sporoči svoje

okolja, vsakdanjih

drugim o svojih izkušnjah,

ustanovah

potrebe. Pojasni namen obiska

dogodkov itn.)

svojem kraju ali dogodku.

ustanove, opiše svoje težave, želje

in potrebe, strpno in samozavestno

govori z uradnimi osebami in po

potrebi prosi za dodatna pojasnila .

Izražanje misli,

Jasno, razločno in vljudno vpraša

Obnova besedila

S svojimi besedami zna obnoviti

želja, potreb,

po (dodatnih) informacijah in prosi

prebrano besedilo v knjigi,

nasvetov

za pojasnila .

učbeniku, priročniku, časniku ali

v različnih

reviji .

okoliščinah

Predstavljanje

Se pripravi za pogovor in se

predstavi delodajalcu.

Iskanje in zbiranje Med iskanjem informacij postavlja

informacij

vprašanja ustreznim osebam.

Izražanje

Razumljivo pove preprosta

preprostih

navodila .

navodil

Povzemanje

V kratkem monologu v nekaj

prebranega

točkah povzame besedilo.

besedila

SPORAZUMEVANJE V TUJEM JEZIKU IN JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI14

Minimalna (prva) raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča najosnovnejše sporazumevanje v tujem jeziku. Optimalna (druga) raven pomeni tako razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo to temeljno zmožnost. To na primer pomeni, da v tujem jeziku lahko: ob uporabi temeljnih jezikovnih priročnikov, slovarjev, slovnice bere besedila v izvirniku (tujem jeziku), je zmožen drugim razumljivo govorjeno predstaviti kratko vsebino, piše sporočila in uradne dokumente.

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I

T E M E L J N E

M I N I M A L N O ( P R V O ) R A V E N

T E M E L J N E

D O S E G A O P T I M A L N O

Z M O Ž N O S T I

T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I

Z M O Ž N O S T I

( D R U G O ) R A V E N

N A M I N I M A L N I S P O R A Z U M E V A N J E V T U J E M N A O P T I M A L N I T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I

( P R V I ) R A V N I

J E Z I K U I N J E Z I K O V N E

( D R U G I ) R A V N I

S P O R A Z U M E V A N J E

Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E

V T U J E M J E Z I K U I N

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

J E Z I K O V N E Z M O Ž N O S T I ,

I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A

I N S P R E T N O S T I :

BRANJE

Razumevanje

Razume kratko preprosto besedilo, Branje zahtevnejših

Bere besedila v izvirniku in

preprostih

ki se nanaša na konkretni položaj,

besedil

pri branju uporablja temeljne

konkretnih

čeprav ne pozna vseh besed.

jezikovne priročnike.

besedil

14 Opisniki temeljne zmožnosti sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti so vzeti iz Knjižice z opisniki Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

26

Branje za

Razume osnovna navodila in ve, kje Razumevanje bistva

Prepoznava in razvršča vsebine

iskanje osnovnih

jih poiskati.

besedila in primerjanje iz različnih virov po podobnostih

informacij

različnih virov

oziroma razlikah.

informacij

Glasno razumljivo Prebere preprosto besedilo tako,

branje

da ga poslušalec razume.

PISNO IZRAŽANJE

Pisanje preprostih Sestavlja krajša in preprostejša

Samostojno pisanje

Zmožen je samostojno pisati

besedil

daljša besedila za praktično rabo.

kompleksnejših besedil jasna, tekoča, slogovno primerna

Napiše kratko sporočilo, odgovori

besedila. Pri pisanju upošteva

na prejeto e-sporočilo, napiše

pravopisna in oblikovna pravila

osebno ali poluradno pismo.

različnih vrst besedil. Zna izbrati

Pozna nekatere uvodne in sklepne

slog pisanja, primeren vsebini

formule pri pisanju pisem, čestitk.

besedila in bralcu, ki mu je

besedilo namenjeno .

Izpolnjevanje

Razume in pravilno izpolni manj

Dopisovanje

Zna napisati standardno ali

osnovnih

zahtevne tiskane in spletne

e-povpraševanje, ponudbo,

obrazcev

obrazce .

naročilo, reklamacijo in osebna

pisma oziroma sporočila, v

katerih zna opisati dogodke,

utemeljiti svoja stališča ter

besedilo ustrezno skleniti.

Pisanje po nareku Slišano besedilo pravilno zapiše

Pisno povzemanje

Povezuje in vrednoti podatke

(slišanega ali

in trditve iz več različnih

prebranega)

virov . Zna napisati povzetke

kompleksnejših in manj

zahtevnih strokovnih besedil z

znanega področja s pomembnimi

podrobnostmi in poudarki.

Pisno prevajanje

Z uporabo klasičnega ali

iz tujega jezika v

spletnega slovarja prevaja

materinščino (in

besedilo iz vsakdanjega življenja

nasprotno)

in z znanega strokovnega

področja.

GOVORNO RAZUMEVANJE IN IZRAŽANJE

Izražanje želja in

Z uporabo osnovnih besed razloži,

Sporazumevanje v

Razmeroma tekoče se zna

potreb

kaj potrebuje.

skupini in v konkretnih sporazumevati v konkretnih

vsakodnevnih položajih vsakodnevnih zasebnih, javnih in

poklicnih položajih ter zna izraziti

svoje mnenje .

Sporočanje

Zna predati navodila z uporabo

Govorno nastopanje

Po poprejšnji pripravi zna

navodil

osnovnih besed in v pravem

naučeno vsebino o znani

naklonu.

tematiki povedati jasno in

razločno, tako da je razumljiva za

poslušalce.

Pogovor o znanih Sodeluje v pogovoru, tako da

Izvajanje predstavitev

Jasno in razločno zna predstaviti

vsakdanjih temah uporablja osnovne besede in

pripravljeno predstavitev o znani

preproste stavčne strukture.

tematiki, tako da jo poslušalci

razumejo in z zanimanjem

spremljajo .

Predstavljanje

Zna predstaviti osnovne informacije Obnova besedila

Razume bistvo v konkretnih

o sebi, svoji družini, delu, okolju,

besedilih, avdio- ali

dogodkih iz vsakdanjega življenja.

videovsebinah na znano

tematiko in jih zna obnoviti.

Iskanje in zbiranje Zna oblikovati vprašanja, da pride

informacij

do določenih informacij.

Uporaba

Pozna vljudnostne fraze in ve, kdaj

vljudnostnih fraz

ter katere uporabiti.

UČENJE UČENJA TUJEGA JEZIKA

27

Samostojno

Z uporabo učbenika in delovnih

Uporaba učnih virov

Pozna orodja/programe za

obnavljanje

listov ponovi predelano snov .

varovanje osebnih podatkov in

znanja

zasebnosti za različne digitalne

naprave. Pozna tveganje

dostopanja drugih do njegovih

digitalnih naprav (sledenje GPS,

Wi-Fi, Bluetooth).

Samostojno učenje

Samostojno uporablja slovarje,

slovnice in jezikovne priročnike.

Načrtovanje učenja

Prepoznava potrebe po

nadaljnjem učenju in zna

načrtovati korake do novega

znanja .

SOCIALNE IN DRŽAVLJANSKE ZMOŽNOSTI

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

M I N I M A L N O ( P R V O ) R A V E N

O P T I M A L N O ( D R U G O ) R A V E N

Z M O Ž N O S T I

S O C I A L N I H I N D R Ž A V L J A N S K I H

S O C I A L N I H I N D R Ž A V L J A N S K I H

Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E

Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

MOJE IN TVOJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI

Poznavanje

Ve, da ima zagotovljeno varstvo osebnih

Pozna pravice in dolžnosti in jih udejanja

temeljnih človekovih podatkov in človekovih pravic. Ve, da so v vsakdanjem življenju, zato tudi druge

pravic in dolžnosti

njegove pravice omejene s pravicami drugih.

spodbuja, da vztrajajo pri tem.

Ravnanje v skladu

Zaveda se, da s svojim delovanjem lahko

Aktivno sodeluje v lokalnem okolju.

z državljanskimi

vpliva

pravicami in

na pomembne odločitve.

opravljanje dolžnosti

Ravnanje v skladu

Zaveda se, da s svojim delovanjem lahko

V posameznih vlogah prepozna različne

z državljanskimi

vpliva na pomembne odločitve.

načine vedenja in zna usklajevati različne

pravicami in

vloge med seboj .

opravljanje dolžnosti

Poznavanje vlog v

Zaveda se različnih družbenih vlog, ki jih

V posameznih vlogah prepozna različne

skupnosti

prevzame .

načine vedenja in zna usklajevati različne

vloge med seboj .

Poznavanje državnih Pozna državne simbole.

Ve, ob kakšnih priložnostih in kje uporabljamo

simbolov

državne simbole v vsakdanjem življenju.

Poznavanje

Na dela prost dan razmišlja o razlogu zanj.

Razloži pomen in zgodovinsko ozadje

zgodovine države

slovenskih

državnih praznikov in zgodovinskih mejnikov.

PRIDOBIVANJE IN PREVERJANJE INFORMACIJ

Iznajdljivost pri

Pri iskanju informacij uporablja znane načine

Pri iskanju informacij uporablja različne medije

iskanju informacij

in vire informiranja o splošnem dogajanju

(radio, televizija, tiskani in spletni mediji) in

(tiskani mediji, spletni mediji, radio, televizija,

nove

druge osebe).

načine iskanja (spletna orodja, družbena

omrežja).

Uporabnost

Zaveda se pomena uporabe različnih vrst

Uri se v varni uporabi digitalnih tehnologij,

digitalnih tehnologij

digitalne tehnologije v vsakdanjem življenju.

uporablja različne vrste tehnologije za

komunikacijo in se zaveda možnih nevarnosti.

Ocenjevanje

Spremlja in preverja informacije, ki pomembno V množici informacij, ki jih ima na voljo, si o informacij v medijih,

vplivajo na njegovo vsakodnevno življenje in

neki temi ustvari svoje mnenje in ve, kateremu

kritičnost do virov

delo .

viru lahko bolj zaupa.

informacij

DOBRO ZAME IN ZA DRUŽBO

Skrb za telesno in

Načrtuje dejavnosti za zdravo življenje in

Zaveda se, da se lahko s preventivnimi

duševno zdravje

kakovostno preživljanje prostega časa.

zdravstvenimi programi prepreči ali

pravočasno odkrije kronično bolezen.

28

Prepoznavanje in

Razmišlja o svojih čustvih in se zaveda, da

Ustrezno izraža svoja čustva in sooblikuje

izražanje čustev

način izražanja vpliva na odnos do drugih

odnose z drugimi.

ljudi.

Aktivno sodelovanje

Aktivno sodeluje v lokalnem okolju in pomaga Aktivno sodeluje v okolju, zaveda se svojega z dejanji pa tudi z nasveti, s svojim znanjem in znanja in spretnosti, s katerimi lahko pomaga izkušnjami.

ter uči druge.

Prevzemanje

Zaveda se odgovornosti za svoje odločitve

Sprejme odgovornost za svoje odločitve in

odgovornosti

in ravnanje, na primer v prometu, na javnih

ravnanje ter se iz njih uči.

prostorih, pri ravnanju z odpadki.

Vztrajanje pri

Ne obupa, če ni takojšnjih rezultatov.

Uspešno premaguje ovire za dosego cilja.

ravnanju

Usmerjenost k

Osredini se na cilj in naredi načrt, kako ga

Postavi si cilj, naredi načrt, ga spremlja in po

postavljenemu cilju

doseči.

potrebi prilagodi .

Soočanje z izzivi

Ne boji se sprememb, sprejema novosti.

Ve, da so spremembe potrebne zato, da

napreduje, in da vsaka sprememba vodi k

novi spremembi .

SODELOVANJE Z DRUGIMI

Obvladovanje

Aktivno posluša sogovornika in se iskreno

Izraža se razumljivo, se odziva na povedano

komuniciranja v

odziva .

ter preverja, ali ga sogovornik razume.

skupini

Sodelovanje

Upošteva predloge drugih in jih sprejema.

V skupini skrbi, da si razdelijo delo in si med

in spodbujanje

seboj pomagajo .

sodelovanja v timu

Soočanje z

Ko ne more ustaviti prepira, se umakne.

Prepozna položaj, ki vodi do prepira, in ga

nesoglasji

umiri.

Sposobnost

Sklene dogovor za dosego skupnih ciljev.

Z več člani skupine rešijo skupno težavo z

pogajanja

dogovorom .

Povezovanje med

Verjame, da lahko razlike med generacijami

Rad prisluhne modrosti starejših ter hkrati

generacijami

povezujejo.

prenaša svoje znanje in izkušnje na druge

generacije .

SPOŠTOVANJE SEBE IN DRUGIH

Razvijanje in

Pozna lastne vrednote, kot so na primer

Zavzema se za vrednote, ki jih je sprejel za

spoštovanje lastnih

družina, spoštovanje, poštenost, delavnost,

svoje .

vrednot

pomoč drugim. O njih se občasno pogovarja z

drugimi (jih artikulira).

Izražanje in

Zna sprejeti in izraziti pohvalo ter kritiko na

Kritika in pohvala vplivata na spremembo

sprejemanje kritike

spodbuden način.

njegovega vedenja .

in pohvale

Sposobnost empatije Zaznava in razume težave drugih ljudi.

Sposoben se je vživeti v položaj drugega

in mu svetovati pri reševanju težav.

Izražanje strpnosti

Poskuša razumeti drugačne in sobiva z njimi.

Vzpostavlja in krepi dobre odnose med ljudmi.

Iskanje in

Poišče pomoč, ker ve, da jo potrebuje.

Poišče posameznike, skupine in institucije, ki

sprejemanje pomoči

pomagajo, in sprejme pomoč.

Razumevanje

Zaveda se, da živimo v večkulturni (raznoliki)

Sprejema ljudi drugačnih kultur, prepričanj in

večkulturnosti

družbi, in se uči živeti v teh okoliščinah.

navad .

SKRB ZA PRIHODNJE GENERACIJE

Skrb za okolje

Upošteva navodila za varovanje narave.

Načrtuje aktivnosti za varovanje narave in pri

tem spodbuja druge.

Ozaveščenost o

Zaveda se vplivov mednarodnega trgovanja in Zaveda se pozitivnih in negativnih posledic spremembah v

preseljevanja .

mednarodnega preseljevanja in trgovanja ter

družbi

pomena družbene odgovornosti.

Energetska

Sledi priporočilom o boljši izrabi energije in

Spremlja in nadgrajuje načine uporabe

učinkovitost in

povečanju uporabe obnovljivih virov.

obnovljivih virov.

obnovljivi viri

29





6 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

Program obsega 100 ur organiziranega izobraževalnega dela z udeleženci programa.

7 IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI

PREVERJANJA ZNANJA

Znanje in spretnosti se preverjajo med potekom programa in ob njegovem koncu tako, da se ovrednotijo dokazila o doseganju standardov znanja, zbrana v zbirni mapi posameznega udeleženca programa. Obvezni del zbirne mape je tudi pisna ocena učitelja o učnih dosežkih udeleženca. Načini ocenjevanja in vrsta dokazil v zbirni mapi so odvisni od vrste standarda, ki se preverja, in okoliščin, v katerih poteka ocenjevanje (npr. opazovanje na delovnem mestu). V

programu se preverjajo znanja in spretnosti na tale način:

⊲ s samoevalvacijo udeležencev izobraževanja ob udeležbi,15

⊲ s formativnim spremljanjem napredka udeležencev med celotnim programom,

⊲ s sumativnim spremljanjem napredka udeležencev po končanih sklopih in ob koncu programa .

V programu UŽU – DM so znanja in spretnosti izraženi z opisniki. Ti zelo jasno in nazorno popisujejo neformalno znanje, ki ga ima posameznik, zato so v fazi preverjanja in ocenjevanja znanja in spretnosti nepogrešljivi. Tako bo lahko učitelj oziroma vodja programa zelo natančno opredelil posameznikova znanja in spretnosti, ki mu bodo rabili za izhodišče pri odločanju za nadaljnje formalno ali neformalno izobraževanje ali iskanje zaposlitve, morebitnemu naslednjemu delodajalcu ali izobraževalcu pa bodo izhodišče za delo s posameznikom oziroma za ponujanje ustreznega dela.

Priporočeno je opisno ocenjevanje znanja in spretnosti, ki je primernejše za tiste skupine odraslih, ki imajo velike primanjkljaje v temeljnih zmožnostih. Posebno za te skupine odraslih je priporočeno, da se znanje in spretnosti preverja s pomočjo praktičnih življenjskih primerov.

Dokazila o pridobljenih znanjih in spretnostih se vlagajo v zbirno mapo posameznega udeleženca programa. Ta dokument ima v programu več vlog: je pripomoček za ugotavljanje potreb in načrtovanje individualnih učnih ciljev, je pripomoček za spremljanje in preverjanje doseganja učnih ciljev in je tudi instrument za ocenjevanje tega, koliko so doseženi znanja in spretnosti, predvideni v programu.

8 POGOJI ZA UDELEŽBO

Za udeležbo v programu ni treba izpolnjevati posebnih pogojev. Priporočljivo je, da se ob udeležbi v programu odraslim udeležencem omogoči ustrezna oblika preverjanja znanja in spretnosti, 15 Za vsako temeljno zmožnost je pripravljen predlog pripomočka za delo z udeleženci izobraževanja. Glej Literatura in viri za izvedbo programa .

30





zato da se identificirajo posameznikova močna področja in tudi primanjkljaji, ki bi lahko vplivali na uspešnost posameznika pri udeležbi v nadaljnjem izobraževanju.16

Odločitev udeležencev za program UŽU – DM poteka na kandidatovo željo in na podlagi identificirane vstopne potrebe potencialnih udeležencev, ki mora biti skladna s cilji programa, na predlog sindikata, kadrovske službe ali vodstva podjetja in s kandidatovo privolitvijo, na predlog regionalnih razvojnih agencij, na predlog svetovalca v javni mreži za izobraževanje odraslih itn.

9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN

DOKONČANJE PROGRAMA

Pogoj za dokončanje programa so:



⊲ aktivno sodelovanje udeleženca pri načrtovanju in izpeljavi programa,



⊲ pripravljena zbirna mapa z dokazili o doseganju standardov znanja v programu.



Udeleženci, ki ne dosegajo s programom določenih standardov znanja in spretnosti ali jih zanima samo obnavljanje temeljnih zmožnosti, preverjanja in ocenjevanja pa se ne želijo udeležiti, prejmejo ob koncu programa potrdilo o udeležbi v programu.

10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA

10.1 Didaktično-metodična navodila za izvedbo programa

Učitelj v programu UŽU – DM upošteva tale didaktična načela:

PARTNERSTVO

Partnerstvo pri načrtovanju in zadovoljevanju potreb po zviševanju ravni temeljnih zmožnosti in izobraženosti med zaposlenim, vodstvom podjetja in sindikatom na eni strani ter izvajalcem in financerjem programa na drugi strani je temeljno načelo pri načrtovanju in izpeljavi tega programa.

Izobraževanje za razvoj spretnosti v delovnem okolju je hkrati operativni projekt in proces v nasprotju z učnimi predmeti, ki jih ponuja klasično izobraževanje. Navadno se podjetja s svojimi potrebami po izobraževanju in usposabljanju zaposlenih ne obračajo na izobraževalne organizacije.

Takšna je splošna izkušnja. Prav tako ne iščejo ponudb za razvoj spretnosti pri svojih zaposlenih.

Da bi lahko uspešno navezali stik s podjetji in jih prepričali o svojih ponudbah in izobraževalnih programih, moramo poznati predstavnike podjetij, odlično moramo poznati tudi podjetja in njihove 16 Učitelji in izobraževalci v Sloveniji lahko od spomladi 2020 za ocenjevanje besedilnih in matematičnih spretnosti ter za ocenjevanje spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju uporabljajo instrument SVOS – Spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti. To je spletni vprašalnik, ki omogoča veljavne in zanesljive rezultate o spretnostih odraslega. Odraslim je vprašalnik dostopen na lokalnih točkah SVOS, to so usposobljene in pooblaščene izvajalske organizacije, ki jih postavlja Andragoški center Slovenije kot nacionalna točka SVOS. MIZŠ je vpeljavo individualnega ocenjevanja spretnosti odraslih SVOS v Sloveniji zagotovilo, zato da bi neposredno podprlo prizadevanja omrežja izvajalcev izobraževanja odraslih za kakovostni razvoj. Tako je več kot 17.000 odraslim ocenjevanje v lokalnih okoljih dostopno brezplačno vsaj do septembra 2022. Odraslim sta na lokalnih točkah SVOS na voljo tudi svetovanje in pomoč pri razumevanju rezultatov ocenjevanja. Več na spletni strani: https://pismenost.acs.si/svos/.

31

morebitne potrebe. Vrata v podjetje je treba najprej odpreti, potem pa zagotoviti, da ostanejo odprta (Klein in dr., 2020). Proces izobraževanja za razvoj spretnosti v delovnih okoljih mora torej zajemati: navezovanje stika s podjetji in delodajalci, analiziranje zahtev delovnega okolja in oceno potreb po izobraževanju za razvoj spretnosti, dogovor o ustrezni izobraževalni ponudbi, oceno in prepričevanje zaposlenih o koristnosti izobraževanja, razvoj po meri izdelane ponudbe za razvoj spretnosti, izvedbo izobraževanja za razvoj spretnosti v podjetju, zagotavljanje podpore, da se zagotovi učni transfer v delovno okolje, evalvacijo koristi izobraževanja, konec procesa z razpravo z delodajalcem in po možnosti načrtovanje nadaljnjega izobraževanja. Izobraževanje za razvoj spretnosti v delovnem okolju zato zajema različne vloge, ki so podlaga za opis profesionalnih aktivnosti v tem procesu. Pristop Profi-Train poudarja tele štiri ključne vloge, ki jih lahko opravlja več oseb: odpiralec vrat, analitik potreb, izvajalec izobraževanja in evalvator/spremljevalec procesa; vsi morajo zelo tesno sodelovati .

NA UDELEŽENCA OSREDINJEN UČNI PROCES

Izhodišče za načrtovanje in samo učenje so udeleženčeve učne potrebe in interesi, izraženi v pogovoru in drugih oblikah komunikacije. Upoštevajo se udeleženčevo znanje, sposobnosti, pripravljenost za učenje in zunanje okoliščine, v katerih se uči. Udeleženec ves čas sodeluje pri načrtovanju, izpeljevanju in vrednotenju učenja, naloga učitelja pa je, da mu pomaga razporediti, povezati, premisliti in ovrednotiti posamezne stopnje učenja. Učitelj se postavi v vlogo aktivnega poslušalca in opazovalca, ki z različnimi vprašanji pa tudi napotki usmerja udeleženčevo premišljevanje in pozornost s problema in zahtev, ki jih le-te postavljajo pred udeleženca, na organizacijo in strukturo znanja in izkušenj, ki jih ima udeleženec z reševanjem podobnih problemov.

Pri udeležencu tudi spodbuja metakognitivne procese, kot so: opazovanje in definiranje problema s svojimi besedami, razmišljanje o strategijah in načinih razrešitve problema, iskanje in uporaba virov (npr. čas), vrednotenje rešitve.

S tem ko je program v izhodišču usmerjen v aktualne potrebe udeležencev, je zagotovljena prepotrebna vstopna motivacija. Snovalci programa so sledili zamisli, da se bodo udeleženci pripravljeni udeležiti izobraževalnega programa kljub zadržkom, saj jim udeležba obeta zadovoljitev neke življenjske potrebe, kot so na primer izboljšanje položaja na delovnem mestu, socialne spretnosti za vključitev v nova socialna omrežja itn. Da bi dosegli ta cilj, je kurikul osredinjen na znanje, spretnosti, zmožnosti, ki so nujno potrebni, da bi udeleženci zadostili opredeljeni potrebi.

Vsebinsko so v programu na to potrebo vedno vezane informacije o vseh temeljnih zmožnostih. S

tem sežejo mnogo dlje od vstopne motivacije – udeležence v resnici izobražujejo, saj jih seznanjajo s ključnimi zmožnostmi, ki so danes nujno potrebne za uspešnost v družbi. Tu pa se začenja nov krog učenja – sprožajo se novi vpogledi, začenja se opolnomočenje in porajajo se nove potrebe po učenju/izobraževanju. Zviševanje ravni temeljnih zmožnosti ni končni cilj; s pridobljenim znanjem in spretnostmi si bodo namreč odrasli prizadevali za boljšo kakovost življenja, dosegali osebne cilje, uspešno nastopali na trgu dela ter se dejavneje vključevali v družbene procese.

POVEZANOST UČNIH VSEBIN Z ŽIVLJENJEM UDELEŽENCEV IN NAČELO UČITELJEVEGA VŽIVLJANJA V ŽIVLJENJE IN KULTURO UDELEŽENCEV

Izobraževanje za razvoj spretnosti v delovnih okoljih temelji na situacijskem učenju. Teorija situacijskega učenja domneva, da znanja ni mogoče prenesti zgolj z ene osebe na drugo. Zanjo je osrednjega pomena delovanje v situacijah, položajih, torej v delovnem okolju. Pri tem gre za učenje v delovnih okoljih, ki poteka med delom oziroma izvajanjem določene naloge. Izhodiščna in referenčna točka za učenje so vedno praktični položaji za uporabo spretnosti. Na podlagi takih položajev se določijo specifične spretnosti in kompetence, ki jih potrebuje zaposleni za boljše obvladovanje delovnega položaja. To pomeni, da je učenje vpeto v raznolike situacijske kontekste v delovnem procesu. V resnici učno okolje omogoča ukvarjanje z dejanskimi problemi in avtentičnimi položaji. To zagotavlja, da udeleženci izobraževanja spoznajo kontekst uporabe, in kar je še 32

posebno pomembno, da je pozneje tudi uporaba zunaj konkretnega učnega položaja uspešna.

Cilj situacijskega učenja je omogočiti učenje, v katerem znanja in spretnosti ne pridobivamo le v določenem položaju in v delovnem kontekstu, temveč ga lahko prenesemo tudi na reševanje novih problemov (Klein in dr., 2020).

Za uresničevanje ciljev programa učitelji izbirajo vsebine, za katere je pomembno, da izhajajo iz vlog in življenjskih položajev, ki jih imajo udeleženci kot družinski člani, delavci in državljani.

Iz njihovega okolja je mogoče izbirati vsebine, ki jih udeleženci zaradi poznavanja/bližine lažje umestijo med pridobljeno znanje in pri katerih prepoznajo praktično uporabnost naučenega.

To učiteljem omogoča, da poiščejo ustrezne življenjske primere, s katerimi se udeleženci lahko identificirajo ali jih prepoznajo kot resnične. Udeleženci spoznajo, da je učenje sredstvo za reševanje problemov. Učenje dobi smisel. Učitelji morajo torej spoznati kulturo, vrednote, interese, potrebe in strukturo življenja, ki ga živijo udeleženci, saj bodo tako lahko vplivali na spremembe pri udeležencih, predvsem tiste, ki se nanašajo na usmerjenost, odnos, na dojemanje sebe in drugih. Pri tem lahko uporabijo različne metode in tehnike, ki jim to omogočijo, na primer osebni pogovor z udeležencem, predstavitev ali kratko avtobiografijo udeležencev, občasno sodelovanje drugih članov družine ali skupnosti, v kateri živi udeleženec, na srečanjih, prireditvah ali skupnih akcijah, seznanjanje z dediščino, ljudskim in umetnostnim izročilom kulture, ki ji pripada udeleženec, pridobivanje objektivnih podatkov o okolju in razmerah, v katerih živi udeleženci, in podobno. Tako delo učiteljem omogoča, da prepoznajo posamezne udeležence kot odrasle in celostne osebnosti ter z njimi ustvarijo enakovreden in na humanističnih vrednotah zasnovan medosebni odnos, udeleženci pa se v programu osebnostno celostno izrazijo in delujejo kot odrasli, samostojni ljudje.

NAČELO POVEZLJIVOSTI UČNIH VSEBIN, UČNIH METOD IN UČNEGA GRADIVA Ravnanje po tem načelu udeležencu omogoča, da spozna funkcijsko zvezo med posameznimi temeljnimi zmožnostmi in jih celostno uporabi v različnih okoliščinah. Ustvari se tudi priložnost, da predmet in probleme, ki jih rešuje, opazuje z zornega kota različnih razlag in jih poskuša rešiti na različne načine. Tako si kritično izoblikuje svoj pogled na različne pojave pa tudi na svoje načine reševanja problemov in svoj slog učenja. Pri tem so učiteljem udeležencem v pomoč opisniki temeljnih zmožnosti. Opisniki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih. Opisniki omogočajo lažje prilagajanje izvedbenega kurikula posameznim udeležencem in njihovim potrebam, razvit je tudi instrument za vstopno in končno preverjanje pridobljenih znanj in spretnosti ter samoevalvacijo. Cilj je bil oblikovati zbirko opisnikov za temeljne zmožnosti, ki bi opisovali vsakdanje življenje udeležencev različnih programov UŽU, hkrati pa bi bili dovolj splošni, da bi presegli konkretno navezanost na specifično okolje ali cilje programa (Javrh, 2016). Ta zbirka je zdaj na voljo v obliki knjižic z opisniki osmih temeljih zmožnosti.17 To so inovativna orodja, ki učiteljem v programih UŽU rabijo za kakovostno izobraževalno delo z ranljivimi skupinami odraslih in krepitev njihovih temeljnih zmožnosti, ki jih opredeljuje Evropski referenčni okvir temeljnih zmožnosti.

Pri tem je posebno učinkovito projektno učenje, pri katerem si udeleženec ali skupina udeležencev izbere področje ali predmet učnega projekta, izdela načrt, izvede in ovrednoti delo in učenje, ki so 17 Opisniki temeljnih zmožnosti so bili razviti s kvalitativnim raziskovalnim pristopom akcijskega raziskovanja. Podroben opis metode je zapisan v Priročni knjižici z navodili – Opisniki temeljnih zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

33

ga ob tem opravili. Učitelji načelo uresničijo tako, da poleg poudarjenih vsebin, na primer uporabe osebnega računalnika, obravnavajo integralne probleme, na primer pisanje prošnje na računalnik, in udeležence vzporedno ob problemih, povezanih z računalništvom, opozarjajo tudi na druge prvine pismenosti, kot so vsebinska, oblikovna in pravopisna korektnost prošnje. Pri tem lahko uporabljajo različne metode učenja, pri katerih udeleženci rešujejo probleme enkrat individualno, drugič v dvojicah ali majhnih skupinah, primerjajo različne posamezne in skupinske rešitve ter se ob tem naučijo predstavljati, zastopati in zagovarjati svoje mnenje, ob tem pozorno poslušati druge in se kritično odzivati. Spodbujanje komunikacije in interakcij med udeleženci pripomore k večji povezanosti v skupini, spodbuja udeležence in jim daje dobre neposredne izkušnje s timskim delom .

NAČELO INDIVIDUALIZACIJE UČENJA IN KONTINUIRANEGA SPREMLJANJA

NAPREDOVANJA

Program je zasnovan tako, da zahteva od učiteljev pomoč udeležencem pri izdelavi osebnega učnega načrta, ki zajema opredelitev osebnih učnih ciljev, nalog in korakov, ki jih bo udeleženec opravil na poti do cilja, okvirno opredelitev časovnih rokov za izpeljavo posameznih učnih korakov ter oblik in časovnih intervalov preverjanja znanja in vrednotenja učnega procesa. Pri neposrednem stiku z udeleženci učitelji sodelujejo z udeležencem pri načrtovanju in vrednotenju napredovanja po učnem načrtu ter pri morebitni modifikaciji učnega načrta. V tem dialogu učitelj poudarja predvsem napredovanje posameznika in usmerja njegovo pozornost na primerjavo njegovega znanja pred začetkom izobraževanja z novim znanjem in stopnjo neodvisnosti, ki jo je že dosegel. Hkrati pa ga spodbuja k nadaljnjemu učenju in definiranju novih učnih ciljev. Pri vrednotenju napredka spodbuja udeleženca, naj sam izrazi svoje mnenje o napredovanju, učitelj pa to pozneje upošteva kot enakovredno prvino evalvacije. Tako postajajo udeleženci samostojnejši in odgovornejši za svoje učenje.

NAČELO IZBIRNOSTI

V sklopu izobraževanja za razvoj spretnosti je treba upoštevati številne različne interese in zamisli, zato je dobro prepoznati različne poglede vpletenih in jih upoštevati pri načrtovanju in izvedbi izobraževanja. Oddelek za zagotavljanje kakovosti v podjetju na primer od udeležencev pričakuje, da bodo napisali celostno dokumentacijo, učitelj pa od njih pričakuje, da se bodo naučili slovnično pravilne zapise, udeleženci pa si želijo, da jim sodelavcev ne bi bilo več treba prositi za pomoč pri administrativnih zadevah. Vodja izmene po drugi strani na začetku pričakuje, da bo imel dovolj osebja za neoviran potek delovnih procesov, čeprav so se posamezni zaposleni udeležili izobraževanja. Na tem mestu pa je pomembno, da iz takega zapletenega položaja ustvarimo cilje in po možnosti oblikujemo pričakovane učne izide, ki so sprejemljivi za vse vpletene.

V celotni izobraževalni sferi je zadnja leta prevladal pogled, usmerjen v izide, ki se osredinja na učne izide in profile kompetenc. Ta pristop prav tako predstavlja koncept, ki ga je mogoče vnesti v izobraževanje za razvoj spretnosti. Tudi v skladu s poslovno logiko, delom in organizacijskimi procesi se razvoj in dejavnosti organizirajo glede na pričakovane cilje podjetja, rezultate in donos na naložbo. Načrtovanje izobraževanja na podlagi učnih izidov in profilov kompetenc obravnava vprašanje, kako je najbolje organizirati poučevanje in učne položaje, da udeleženci dosežejo želene učne izide (Klein in dr., 2020). Izhodišče za razvoj učnih okolij je doseganje učnih izidov, ne pa določena vsebina ali tema. Zato sta najpomembnejši vprašanji: »Kako lahko dosežemo, da se zaposleni znebijo strahu pred stikom z novimi tehnologijami?« in: »Katere spretnosti potrebujejo začasno zaposleni delavci, da bi povečali svoje možnosti pri prihodnjih delodajalcih?«

Iz takih splošnih vprašanj lahko izpeljemo konkretne in za vse »koristne« izobraževalne cilje, ki so pomembna podlaga za nadaljnje izvedbene korake .

34





PRILAGODLJIVOST IZVEDBE V DELOVNIH OKOLJIH

Izobraževanje za razvoj spretnosti se lahko izvaja v obliki krajših izobraževalnih epizod, so del daljšega programa.

Podjetja svojih delavcev pogosto ne morejo oziroma ne želijo poslati na izobraževanje za daljša časovna obdobja (Klein in dr., 2020). Mala in srednje velika podjetja pogosto nimajo dovolj rezervnega časa, ki bi ga lahko namenila izobraževanju oziroma delavcev za nadomeščanje manjkajočih. Poleg tega tudi se zaposleni sami pogosto niso pripravljeni udeležiti dolgotrajnih programov izobraževanja. Njihove izkušnje z učenjem pogosto segajo v daljno preteklost in so povezane z neuspehom, ne pa z uspehom. Zato priporočamo kratka izobraževanja, na primer deset lekcij, ki trajajo po dve do tri ure, v sklopu teh sledimo jasno opredeljenim ciljem. Empirični podatki kažejo, da tudi kratki učni programi izobraževanja pripeljejo do sprememb pri delu, tj.

dosežejo učinek. Take izkušnje s kratkim, a koristnim učenjem pogosto vodijo v nove ponudbe za izobraževanje. V skladu s tem izobraževanje za razvoj spretnosti uresničuje zamisel vseživljenjskega učenja, ki omogoča iskanje novih priložnosti ter razvijanje spretnosti in kompetenc v okviru kratkih učnih programov ali enot. Izobraževanje za razvoj spretnosti se izvaja predvsem v delovnih okoljih.

Za to so različni razlogi. Po eni strani je podjetnikom lažje zaposlene poslati na izobraževanje, za katero ne izgubijo časa za pot. Po drugi strani kraj učenja udeležencem omogoča, da so čim bližje resničnim potrebam za razvoj spretnosti in kompetenc in tako izobraževanje kar najbolj povežejo s strateškim razvojem podjetja.

ZAGOTAVLJANJE UČNEGA TRANSFERJA

Eno temeljnih načel izobraževanja za razvoj spretnosti v delovnih okoljih pravi, da to, česar so se zaposleni naučili, lahko uporabijo med programom izobraževanja in po njegovem koncu. Do učnega transferja pride, ko udeleženci učinkovito uporabijo, kar so se naučili med obiskovanjem izobraževalnega programa. V izobraževani praksi so bili identificirani številni razlogi, s katerimi se pojasnjuje, zakaj udeleženci uporabijo oziroma ne uporabijo tega, kar so se naučili. Primeri zajemajo predvsem zaznave udeležencev o vrednosti in praktični usmerjenosti vsebine programa, prisotnost in odsotnost strategij spremljanja kot dela zasnove programa ter nadzorno in organizacijsko držo do sprememb, ki so potrebne za aplikacijo naučenega. Za učitelje, ki razvijajo spretnosti v delovnem okolju, je pomembno zavedanje, da morajo načrtovati učni transfer kot neločljiv del oblikovanja in izvajanja izobraževanja za razvoj spretnosti v delovnih okoljih, če hočejo doseči optimalni učni transfer. Med načrtovanjem učnega transferja je treba misliti na tri vidike: premislek o tem, kdaj naj se uporabijo transferne strategije; določitev ključnih akterjev, ki morajo biti vključeni; in presoja, katere strategije za zagotavljanje učnega transferja se bodo uporabile za različne akterje. Ti vidiki bodo obravnavani v naslednjem delu tega modula (Klein in dr., 2020).

10.2 Priporočene vsebine programa

Priporočene vsebine omogočajo izvedbo projektne oblike dela, širjenje splošne razgledanosti ter razvijanje znanja in spretnosti na posameznih področjih temeljnih zmožnosti odraslih udeležencev programa. Vsebine programa so strukturirane v štiri tematske sklope, ki so vezani na okolje v podjetju in nova okolja, v katera vstopajo zaposleni ob izgubi ali spremembi zaposlitve. Za vsak tematski sklop so opredeljene vsebine, ki pomenijo okvir za doseganje standardov programa.

Učitelji glede na značilnosti skupine in z učnim gradivom, ki je na voljo, izbirajo med vsebinami tako, da zajamejo vse tematske sklope. Pomembno pa je, da učitelji izbirajo vsebine, ki so relevantne za vsakokratno konkretno skupino udeležencev UŽU – DM. Poglavitni namen usposabljanja v tem programu je pomoč udeležencem pri razvijanju njihovih temeljnih zmožnosti s ciljem, da postanejo samostojnejši, dejavnejši, prizadevnejši v različnih socialnih interakcijah pa tudi v zvezi z nalogami, 35





ki jih opravljajo na delovnih mestih. To bo mogoče doseči le z učenjem, ki je najtesneje povezano z delovno organizacijo, načrtovanjem kariere in osebnostnim razvojem.

T E M A T S K I

V S E B I N E

S K L O P

Moje delovno



⊲ zbiranje, analiziranje in uporaba informacij o delovnih postopkih, strojih, napravah in njihovem mesto

delovanju



⊲ spremljanje novosti v delovnih postopkih v podjetju in v panogi z uporabo digitalnih tehnologij



⊲ nove organizacijske in tehnološke rešitve



⊲ navodila za delo/uporabo stroja v slovenskem in tujem jeziku



⊲ materiali in tehnologije ter njihov vpliv na zdravje ljudi in okolje



⊲ pogajanje, prepričevanje, raziskovanje



⊲ komunikacija v podjetju (navade, nenapisana pravila)



⊲ pogovori na različnih ravneh, pogovor v skupini



⊲ sestanek delovne skupine, sindikata, krožka kakovosti, zbora delavcev



⊲ problemi s področja delovnega mesta, dela, zaposlovanja



⊲ ugovor oziroma pritožba z ustrezno utemeljitvijo



⊲ predstavitev in uveljavljanje lastnih pobud za novosti in izboljševanje delovnega procesa



⊲ odnos med doseganjem norme in osebnim dohodkom, odvisnim od preseganja norme



⊲ rast proizvodnje, rast stroškov, rast prihodkov, rast števila zaposlenih



⊲ različni podatki o podjetjih iz iste panoge v določenem okolju (regija, država, Evropska unija, globalno), vzeti iz različnih virov (časniki, revije, internet ipd.)



⊲ dobava na enaka časovna obdobja, količina proizvedenega v časovnih enotah na primerih



⊲ optimizacije (npr. optimalna poraba prostora pri pakiranju, optimalni razrez materiala)



⊲ pogovor o spremembah položaja podjetja v okolju



⊲ posebej prilagojene vsebine (specifika podjetja)

Razvoj kariere

⊲ opis novosti v sistemu napredovanja v podjetju

⊲ pogovor s kadrovskim delavcem o delavčevi karieri

⊲ načrt posameznikove kariere v podjetju

⊲ zbiranje in analiziranje priložnosti za zaposlitev v drugem podjetju/drugačne oblike zaposlitve



⊲ premagovanje ovir in stresa



⊲ vsebine za osebnosti razvoj

Izguba zaposlitve

⊲ analiza zunanjih in notranjih vplivov na položaj podjetja in posledice za zaposlene

⊲ zbiranje, analiza in uporaba informacij o podporni mreži organizacij za podjetje in zaposlene

⊲ obisk različnih ustanov

Opolnomočenje za



⊲ analiza lastnih potencialov/primanjkljajev in njihova uporaba pri načrtovanju poklicne in delovanje v novih

izobraževalne poti

okoliščinah



⊲ definiranje lastnih socialnih vlog, znanje in izkušnje, ki jih lahko uporabi v novih okoliščinah



⊲ pomen izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje poklicne kariere in osebnega razvoja



⊲ pomen razvoja temeljnih zmožnosti za življenjsko uspešnost

10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa

Temeljna oblika in metoda dela je učenje v učnih projektih. V tem programu so lahko to kratki učni projekti, ki jih skupina izpelje na enem ali dveh učnih srečanjih, lahko pa si že na začetku izbere učni projekt, ki ga bo uresničevala na več učnih srečanjih, tako da bo pri posameznem učnem srečanju obravnavala eno od nalog, ki si jih bo določila v učnem projektu. Pri projektnem učenju je pomembno, da si skupina izbere zanjo pomemben življenjski problem in ga obravnava z različnih zornih kotov.

Pri tem mora biti učitelj pozoren predvsem na postavljanje učnih ciljev. Paziti mora, da so v njem obravnavane različne prvine jedrne pismenosti, poudarjene temeljne zmožnosti in da je upoštevana večina opredeljenih znanj in spretnosti v katalogu znanja. Projektno učenje udeležencem omogoča, da se povezujejo z različnimi posamezniki in institucijami v okolju, s katerimi lahko sodelujejo različno

– na primer pri pridobivanju informacij o okolju ali tako, da skupaj izpeljujejo katerega od projektov.

36

Organizacija izvedbe programa se natančno določi v okviru izvedbenega kurikula, ki ga pripravi organizacija, izvajalka programa. Ta določi tudi vsebine odprtega dela programa. Obvezni sestavni del izvedbenega kurikula je osebni izobraževalni načrt udeležencev programa. Osebni izobraževalni načrt pripravi udeleženec v sodelovanju z učiteljem.

Izvedbeni kurikul se pripravlja v sodelovanju z vodstvom podjetja, kadrovsko službo v podjetju in s sindikatom. Pri neposredni pripravi izvedbenega kurikula sodelujejo tudi učitelji UŽU – DM, ki opravijo pogovore/uvodne intervjuje s predvidenimi udeleženci programa in se seznanijo z njihovim delovnim okoljem ter jih ob tem motivirajo za udeležbo v programu. Izvedbeni načrt programa je treba med izvajanjem spremljati in po potrebi dopolnjevati ali spreminjati . Za pripravo in dopolnjevanje izvedbenega kurikula je načrtovanih od 15 do 20 ur strokovnega dela (in niso sestavni del 100-urnega programa).

Glede na ciljno skupino, ki ji je program namenjen, se lahko uporabljajo tudi individualne oblike poučevanja. Organizirane oblike se lahko kombinirajo s samostojnim učenjem ali učenjem ob konzultacijah, ki je namenjeno utrjevanju in poglabljanju pridobljenega znanja in spretnosti.

Učenje spretnosti se izvaja v delovnem okolju. Za to so potrebni profesionalni, dobro usposobljeni izobraževalci in prilagodljive izobraževalne organizacije. Biti morajo usposobljeni in pripravljeni zapustiti učilnice ter najti in motivirati podjetja in zaposlene ter izpeljati izobraževanje v podjetju.

Izobraževanje za razvoj spretnosti v delovnem okolju se najpogosteje izvaja v prostorih podjetja, oblike učenja so prilagojene delovnemu okolju. Za večino andragoških delavcev (učiteljev in drugih izobraževalcev odraslih) pomenijo navezovanje s podjetji in gospodarskimi družbami, priprava ponudb izobraževanja za razvoj spretnostih v delovnem okolju in izvajanje izobraževanja v prostorih podjetja nov izziv. Njihova naloga je izboljšati spretnosti in kompetence zaposlenih, po katerih se kaže potreba zaradi spreminjajočih se zahtev dela in delovnih mest. Za ta izziv morajo biti ustrezno usposobljeni. Profesionalizacija osebja v obliki stalnega strokovnega spopolnjevanja je nujni pogoj za visoko kakovost izobraževalne ponudbe za zaposlene.

Izvajalska organizacija zagotovi dva usposobljena učitelja, ki program izvajata sočasno. Oba učitelja izpeljujeta program v skladu z njegovimi standardi in v sodelovanju z izvajalsko organizacijo skrbita za pridobivanje udeležencev. V ta namen pripravljata ustrezne informacije, s programom seznanjata različne ustanove v svojem okolju ipd. Učitelja sta odgovorna za načrtovanje in kakovost izpeljave, izpeljavo usmerjata strokovno in organizacijsko ter skrbita za sodelovanje z drugimi partnerji programa (financerji, zunanjimi evalvatorji, strokovnimi nosilci programa, predstavniki lokalne skupnosti, javnih občil itn.). Za kakovostno izvajanje programa in doseganje njegovih ciljev je najpomembnejše dobro poznavanje spreminjajočih se potreb in položaja ciljnih skupin v družbi, ki lahko sprožijo potrebo po prenavljanju programa. Posebnosti učiteljeve vloge v programih za razvijanje temeljnih zmožnosti so: poznati mora socialno-kulturni in ekonomski kontekst okolja, v katerem deluje; prenašati mora znanje in sooblikovati temeljne zmožnosti, vendar tudi nekatera splošna znanja o okolju, kar udeležencu omogoči, da se vključi v družbeno in delovno življenje; čim več načrtuje svoje delo v sodelovanju z udeležencem. Omogočati mora učenje, ki je kontekstualizirano, relevantno, reflektivno in analitično; učitelji delujejo v timu ali dvojici. Učitelj je obenem oblikovalec, pospeševalec, posrednik, inštruktor, ocenjevalec in organizator. Njegova vloga ni samo, da podpira učenje, temveč tudi to, da podpira in spremlja napredek. Mora poznati in razumeti skupnost, v kateri dela, in izrabiti dinamiko lokalnih omrežij ter partnerstva; njegovo strokovno znanje je zasnovano na veščinah in znanju, ki naj se prenese, na tehnikah prenosa, na veščinah, ki so povezane z družbeno in poklicno vključenostjo, na razumevanju potreb deležnikov (analiza potreb, umeščanje, sooblikovanje programov, medkulturno delo, upravljanje/uporaba razlike). Ob tem je treba posebej poudariti tudi potrebo po tem, da so strokovni delavci deležni sistematične skrbi za njihov profesionalni razvoj, tako da morejo razviti profesionalno identiteto učitelja v programu za razvoj pismenosti oziroma v programih za 37





opolnomočenje ranljivih ciljnih skupin. Vloga učitelja in njegova usposobljenost za uspešno delo z ranljivimi skupinami sta odločilni za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja.

Ker so to programi, v katere se vpisujejo odrasli udeleženci s primanjkljaji na področju temeljnih spretnosti, je priporočljivo, da organizacija, ki izpeljuje program, zagotovi še sodelovanje učitelja pomočnika, ki opravlja delo prostovoljsko (brezplačno). Kot učitelji pomočniki lahko sodelujejo študentje (lahko tudi za potrebe študijske prakse), dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, strokovnjaki s posameznih področij ali drugi prostovoljci (npr. upokojeni učitelji).





10.4 Viri za izvedbo programa


Učno gradivo izbirajo učitelji. Pri izbiri in izdelavi učnega gradiva je treba upoštevati tale merila: obsegati mora v programu zajete vsebine; ustrezati mora sodobnim didaktičnim načelom; didaktično in metodično mora biti usklajeno s temeljnimi cilji programa. Priporočljivo je, da učno gradivo zajema tudi gradivo, ki ga pripravijo udeleženci sami, ki je iz njihovega ožjega življenjskega okolja in se nanaša na uresničevanje njihovih vsakdanjih potreb (vzorci uradovalnih besedil, povezanih z varčevanjem, zdravstvenimi in komunalnimi storitvami, navodila in napotki za uporabo čistil v gospodinjstvu ali škropiv v kmetijstvu ipd.). Priporočeni viri za izvedbo programa so navedeni v dodatku Literatura in viri za izvedbo programa.

10.5 Priporočeno število udeležencev

Priporočeno število je udeležencev od 12 do 16.

10.6 Časovna razporeditev

Program notranje ni časovno strukturiran. Notranja časovna razporeditev vsebin je prepuščena strokovni presoji izvajalca programa in jo pripravi v izvedbenem kurikulu za vsakokratno skupino udeležencev, v katerem se določi tedenski obseg ur organiziranega izobraževanja, na primer enkrat ali dvakrat na teden po dve do štiri ure hkrati. Priporoča se, da poteka program najmanj 3 mesece.

Program se lahko izpelje v krajšem času, če že pridobljeno znanje udeležencev to dopušča.

80 % programa (80 ur) je določenega z vsebinami, opredeljenimi v programu, 20 % (20 ur) programa pa določi podjetje na predlog udeleženca programa, učitelja, sindikata. Z odpiranjem kurikula subjektom v programu omogočamo, da umestijo vanj razvijanje novih zmožnosti, ki jih ta ne obsega, so pa zanje pomembne; lahko pa tudi zagotovijo poglabljanje po tem programu opredeljenih znanj in spretnosti.





10.7 Evalvacija programa


Evalvacija programa je stalna strokovna naloga izbrane strokovne organizacije, ki je s svojimi strokovnimi in raziskovalnimi zmogljivostmi ter vsebino dela pristojna za opravljanje evalvacije .

Metoda evalvacije naj izhaja iz strokovne presoje evalvacijskih ciljev ter bo usmerjena v kvalitativne analize, ki so uveljavljene v izobraževanju. Pri izpeljavi programa bo potekala tudi sprotna notranja evalvacija učnih dosežkov, ki jo opravljajo udeleženci.

38





11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST

STROKOVNIH DELAVCEV

Zaradi narave programa in značilnosti ciljne skupine manj izobraženih zaposlenih odraslih, ki se udeležujejo programa UŽU – DM, je priporočljivo, da imajo izvajalci specifična znanja s tehle področij: poznavanje značilnosti ciljne skupine programa; poznavanje delovnega okolja in priložnosti za učenje in transfer naučenega v delovnem okolju; zmožnost prepoznavanja izobraževalnih in drugih potreb ranljivih skupin odraslih; usposobljenost za izvedbeno načrtovanje na ravni skupine in posameznika, ki upošteva značilnosti in ovire pri udeležbi v izobraževanju; obvladovanje sodobnih andragoških metod za zviševanje pismenosti in temeljnih zmožnosti pri odraslih; usposobljenost za povezovanje razvoja pismenosti in temeljnih zmožnosti z življenjskimi področji po modelih izobraževanja ranljivih skupin, uveljavljenih v Sloveniji. Priporoča se tudi, da učitelji obnavljajo in posodabljajo svoja specifična znanja za izvajanje programa UŽU – DM.

V S E B I N S K I S K L O P

S T R O K O V N I

Z N A N J E S P O D R O Č J A

D E L A V E C

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

Učenje učenja

učitelj

kulturoloških študij

visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne

učitelj

pedagogike, slovenistike ali matematike

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

učitelj

kulturoloških študij

Samoiniciativnost in

podjetnost

visokošolskega izobraževanja ekonomije, organizacije, upravljanja,

učitelj

pedagogike, andragogike, socialne pedagogike, slovenistike ali

matematike

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

učitelj

Digitalna pismenost

kulturoloških študij

visokošolskega izobraževanja računalništva ali informatike,

učitelj

pedagogike, andragogike, socialne pedagogike ali matematike

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

Matematične zmožnosti, učitelj

kulturoloških študij

zmožnosti v znanosti in

tehnologiji

visokošolskega izobraževanja fizike, kemije, biologije, pedagogike, učitelj

andragogike, socialne pedagogike ali matematike

Sporazumevanje v

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

učitelj

maternem jeziku (jedrna

kulturoloških študij.

pismenost)

visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne

učitelj

pedagogike, razrednega pouka ali slovenistike

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

Sporazumevanje v tujih

učitelj

kulturoloških študij

jezikih

visokošolskega izobraževanja tujih jezikov, pedagogike,

učitelj

andragogike, socialne pedagogike ali slovenistike

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

učitelj

Socialne in državljanske

kulturoloških študij

zmožnosti

visokošolskega izobraževanja zgodovine, geografije, filozofije,

učitelj

politologije, pedagogike, andragogike, socialne pedagogike ali

slovenistike

Odprti del programa

določi izvajalec

določi izvajalec

določi izvajalec

39





12 POTRDILO O USPOSABLJANJU

Udeleženci dobijo ob koncu programa potrdilo o usposabljanju, ki je javna listina. Potrdilo ima obvezno prilogo z navedbo pridobljenih znanj in spretnosti, kadar je to smiselno, pa tudi izpeljanih učnih projektov.

40





Literatura in viri za izvedbo programa

D E L O

O P I S

Javrh, P., J. Mirčeva, J., Bogataj, N.

Namen sekundarne študije Delovno aktivni prebivalci z nižjimi spretnostmi

(2020). Delovno aktivni prebivalci

pri merjenju spretnosti PIAAC v Sloveniji je bil bolje razumeti delovno

z nižjimi spretnostmi pri merjenju

aktivne prebivalce, ki so izkazali nižje dosežke pri spretnostih za obdelavo

spretnosti PIAAC v Sloveniji.

in procesiranje informacij, kot jih je merila raziskava Spretnosti odraslih –

Elektronska knjiga. Ljubljana:

PIAAC. Mednarodne primerjave podatkov so poudarile, da je ta skupina Andragoški center Slovenije.

odraslih v Sloveniji številčnejša kot povprečno v večini drugih evropskih držav in hkrati tudi številčnejša glede na povprečje OECD. Podatki kažejo na zaskrbljujoče stanje razvojnih moči države Slovenije, z drugo besedo, njenega človeškega kapitala.

Klein, R. (ur.). (2020).

Priročnik za samostojno učenje Usposobljen za izvajanje izobraževanja v Profesionalizacija izobraževalcev

delovnem okolju se loteva aktualne teme: različnih vidikov usposobljenosti, odraslih za razvoj spretnostih v

položaja in poklicne identitete izobraževalcev odraslih, ki izvajajo delovnem okolju. Usposobljen za

izobraževanje za razvoj spretnosti zaposlenih v delovnih okoljih. Sestavlja

izvajanje izobraževanja v delovnem

ga šest tematskih modulov oziroma faz procesa priprave in izvajanja

okolju: Priročnik za samostojno

izobraževanja v delovnem okolju. Gradivo se lahko uporablja kot celota in

učenje. [Redakcija slovenske izdaje: priprava na usposabljanje strokovnih delavcev.

Estera Možina, Petra Javrh] Ljubljana: Priročnik je primeren za zelo izkušene učitelje in izobraževalce, ki ga Andragoški center Slovenije.

lahko uporabljajo za posodabljanje znanja in spretnosti ter utrjevanje svoje profesionalne vloge, pa tudi za širši krog strokovne javnosti ali druge strokovne delavce v izobraževalnih organizacijah ali podjetjih, ki želijo biti podrobneje seznanjeni z osnovami področja ali njegovimi posebnostmi.

Javrh, P. (ur.). (2011). Obrazi

Monografija Obrazi pismenosti prinaša razmislek o različnih vidikih

pismenosti. Ljubljana: Andragoški pismenosti, ki jo avtorji in avtorice pogosto povezujejo s konceptom center Slovenije.

družbene (ne)pravičnosti in družbeno ranljivih skupin. Teoretična ozadja prispevkov so različna, saj avtorji in avtorice razmišljajo s konceptualnimi aparati različnih strok (andragogike, sociologije, psihologije, socialnega dela, književnosti, jezikoslovja itn.). To jasno izriše pismenost kot kompleksen pojav, probleme, ki se porajajo na področju pismenosti, pa kot probleme, ki jih je treba obravnavati in reševati interdisciplinarno.

Javrh, P., Možina, E., Kuran, M. (2010). Poročilo nacionalne evalvacije javnoveljavnih programov je povzetek

Evalvacija javno veljavnih programov

namena, ciljev in metodologije evalvacije in poglavitnih ugotovitev obsežne

Usposabljanje za življenjsko

evalvacije. Spoznanja in ugotovitve evalvacije so bili podlaga za snovanje

uspešnost (UŽU) in Temeljno

Monografije Obrazi pismenosti in pozneje za prenovo ter posodobitev

usposabljanje za učitelje v programih

javnoveljavnih programov.

UŽU. [Elektronski vir]: povzetek zaključnega poročila. Elektronska

knjiga. Ljubljana: Andragoški center

Slovenije.

Javrh, P. (ur.). (2018). Spretnosti

Delo Spretnosti odraslih je pomembno tako za nadaljnji razmislek o rezultatih

odraslih. [Elektronski vir]. 2.,

nacionalne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC kot tudi za uporabo teh recenzirana in dopolnjena izdaja.

na makro in mikro ravni. Delo sestavlja 14 prispevkov avtoric in avtorjev, ki Ljubljana: Andragoški center

osvetljujejo raznotere vidike in izbrane izseke podatkov raziskave Spretnosti Slovenije.

odraslih – PIAAC ter zadnje interpretirajo z namenom, da bi našli pojasnila, zakaj je Slovenija dosegla podpovprečne rezultate. Monografija pokaže tudi, da so rezultati v izobraževalni politiki uporabni le, kadar so sad sodelovanja znanosti in stroke, saj le sodelovanje politike, znanosti in raziskovanja lahko uspešno »preseje« in razlaga rezultate ter oblikuje konstruktivna priporočila, ki bodo pomembna za nacionalni kontekst izobraževanja odraslih.

Javrh, P. (2016). Raziskava spretnosti

V priročni knjižici je na kratko in poljudno predstavljena metodologija

odraslih: metodologija in rezultati – na raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC, ki pomagajo razumeti rezultate

kratko. Ljubljana: Andragoški center

raziskave. Zajetih je nekaj osnovnih rezultatov za Slovenijo in sodelujoče Slovenije.

države.

Javrh. P. in Kuran, M. (ur.).

Priročnik temelji na avtorskih prispevkih monografije Obrazi pismenosti,

(2012). Temeljne zmožnosti odraslih:

Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih 2011 (Javrh). Posamezna poglavja so

priročnik za učitelje. Ljubljana:

izvlečki izvirnih prispevkov avtorjev. Pet poglavij so avtorji posebej pripravili Andragoški center Slovenije.

za ta priročnik.

41

Javrh, P. in Možina, E. (2016). Opisniki Knjižica predstavlja podrobne informacije o projektu in pomenu opisnikov

temeljnih zmožnosti: priročna knjižica temeljnih zmožnosti. Poda metodološko zasnovo za opredeljevanje

z navodili. Ljubljana: Andragoški

opisnikov in predstavi nastajanje vsebin knjižic z opisniki temeljnih zmožnosti Center Slovenije.

ter praktične namige za njihovo uporabo v didaktične namene.

Pomeni teoretsko podkrepitev koncepta, ta se izraža v krajših knjižicah posamezne temeljne zmožnosti, ki so namenjene za uporabo v vsakodnevni praksi .

Brezovar, D., Magajne, A., Šarc,

Knjižica podrobno opisuje kompleksno temeljno zmožnost iz dveh

S., Javrh, P., Kuran, M., Lenič, S. in

delov. Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in

Možina, E. (2016). Opisniki temeljne

tehnologiji predstavlja sposobnost obvladovanja in uporabe matematičnega

zmožnosti. Matematična kompetenca

načina razmišljanja za reševanje mnogih težav v vsakdanjem življenju.

in osnovne kompetence v znanosti

Zajema sposobnost in pripravljenost za uporabo matematičnih načinov

in tehnologiji. Ljubljana: Andragoški

razmišljanja (logično in prostorsko razmišljanje) in načinov predstavljanja Center Slovenije.

(formule, modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice).

Veldin Bednjanič, O., Brezovar,

Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti samoiniciativnost D., Chvatal, M., Fišer, L., Kušar, D.,

in podjetnost, ki pomeni uresničevanje posameznikovih zamisli, zajema Magajne, A., Olenik, D., Šarc, S.,

ustvarjalnost, inovativnost, sprejemanje tveganja ter sposobnost načrtovanja Šubic, J., Javrh, P., Kuran, M., Lenič,

in vodenja projektov za doseganje konkretnega cilja .

Š. in Možina, E. (2016). Opisniki

V pomoč bo posameznikom na delovnem mestu, pri razumevanju ozadja

temeljne zmožnosti. Samoiniciativnost samega dela in izrabi ponujenih priložnosti pa tudi v njihovem vsakdanjem

in podjetnost. Ljubljana: Andragoški življenju in v družbi nasploh

Center Slovenije.

Veldin Bednjanič, O., Chvatal,

Knjižica predstavlja temeljno zmožnost sporazumevanje v maternem

M., Fišer, L., Olenik, D., Šubic, J.,

jeziku, ki pomeni sposobnost izražanja in razumevanja pojmov, misli, čustev, Javrh, P., Kuran, M., Lenič Š. in

dejstev in mnenj v pisni in govorni obliki (poslušanje, govorjenje, branje Možina, E. (2016). Opisniki temeljne

in pisanje) ter jezikovno medsebojno delovanje na ustrezen in ustvarjalen

zmožnosti. Sporazumevanje

način v vseh družbenih in kulturnih okoliščinah, kot so izobraževanje in

v maternem jeziku. Ljubljana:

usposabljanje, delo, dom in prosti čas.

Andragoški Center Slovenije.

Kušar, D., Princes, T., Javrh, P.,

Knjižica podaja podrobne informacije o temeljni zmožnosti učenje učenja, Kuran, M., Lenič, Š. in Možina, E.

ki predstavlja sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno

(2013). Opisniki temeljne zmožnosti.

učenje, skupaj z učinkovitim upravljanjem časa in informacij, individualno in

Učenje učenja [Elektronski v skupinah.

vir]. Ljubljana: Andragoški Center

Ta knjižica je v pomoč bralcu pri zavedanju lastnega učnega procesa Slovenije.

in potreb, prepoznavanju priložnosti, ki so na voljo, in sposobnosti premagovanja ovir za uspešno učenje.

Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Kragelj, Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti digitalna pismenost, K., Volčjak, D., Sepaher, G., Gjerek,

ki pomeni zmožnost posameznika, da uporablja in deluje v digitalnem L., Matavž, H., Rejec, P., Babič Ivaniš,

svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij N. in Brecelj, V. (2018). Digitalna

informacijske družbe na različnih področjih: pri delu, v prostem času

pismenost [Elektronski vir]: opisniki

in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni del te zmožnosti je

temeljne zmožnosti. Ljubljana:

digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo

Andragoški center Slovenije.

digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij.

Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Kragelj, Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti sporazumevanje K., Volčjak, D., Sepaher, G., Gjerek, L.,

v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, ki zajema sposobnost podajanja Matavž, H., Rejec, P., Babič Ivaniš, N.

in sprejemanja informacij v različnih jezikih, sposobnost medkulturnega in Brecelj, V. (2018). Sporazumevanje

razumevanja in uporabo tujega jezika v ustreznih okoliščinah. Za zmožnost

v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti

sporazumevanja v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti je nujno potrebno

[Elektronski vir]: opisniki temeljne

zelo različno znanje, kot je na primer poznavanje temeljnega besednjaka in

zmožnosti. 2., recenzirana in

slovnice, zavest o primernih in v jeziku uveljavljenih oblikah najsplošnejših dopolnjena izdaja. Ljubljana:

besednih zvez pa tudi registrov jezika – to zajema vsaj delno poznavanje Andragoški center Slovenije.

nenapisanih socialnih dogovorov, kulturne vplive, spremenljivost ter aktualno rabo jezikov .

42

Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A.,

Knjižica podrobno opisuje temeljno zmožnost socialne in državljanske Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K.,

kompetence, ki na eni strani zajema družbeno oziroma socialno, na drugi pa Novak Lešnik, U., Oder, K., Oražem,

državljansko perspektivo. Socialni del temeljne zmožnosti zajema osebnostni M. in Tamše, E. (2020). Socialne in

in družben vidik in se nanaša na sposobnost posameznikovega razmisleka

državljanske kompetence [Elektronski o sebi ter konstruktivnega sodelovanja z drugimi v medosebnih odnosih in

vir]: opisniki temeljne zmožnosti.

različnih socialnih okoljih. Državljanski del temeljne zmožnosti pa zaobjema Ljubljana: Andragoški center

znanje, spretnosti in držo posameznika, da ravna kot odgovoren državljan, Slovenije.

ki je dejaven v državljanskem in družbenem življenju. Pomembne prvine te temeljne zmožnosti so razvijanje zavesti o vrednotah, povezovanju ter zavedanju o raznolikosti in različnih kulturnih identitetah doma, v Evropi in svetu.

Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A.,

V knjižici je predstavljena temeljna zmožnost kulturna zavest in izražanje, Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K.,

ki je v priporočilih Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje Novak Lešnik, U., Oder, K., Oražem, M. navedena na zadnjem mestu, a zagotovo ne sodi med manj pomembne.

in Tamše, E. (2020). Kulturna zavest

Še kako pomembna je za opolnomočenje posameznika, saj poudarja

in izražanje [Elektronski vir]: opisniki

znanje, spretnosti in odnose, ki jih potrebuje za osebno izpolnitev in razvoj.

temeljne zmožnosti. Ljubljana:

Posebno mesto zavzema pri razvoju kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti, Andragoški center Slovenije.

izražanja lastnih zamisli, odgovornosti, občutka pripadnosti in vloge v družbi, medkulturnih spretnosti ter posameznikove identitete.

Serija izobraževalnih filmov Na poti

Zbirko opisnikov temeljih zmožnosti dopolnjujejo izobraževalni filmi in do življenjske uspešnosti: https://

zvočno gradivo o temeljnih zmožnostih. Zbrani so v seriji Na poti do

pismenost.acs.si/.

življenjske uspešnosti. V vsakem filmu izbrani posameznik predstavi posamezno temeljno zmožnost s svojo zgodbo o tem, kako je imel v nekem trenutku življenja težave zaradi neke premalo razvite temeljne zmožnosti, in pot, kako jo je razvijal. Didaktično so filmi zasnovani tako, da jih učeči se in učitelji lahko preprosto uporabljajo. Gre za preizkušena praktična orodja, ki se jih lahko uporabi za začetno animiranje in procesno motiviranje udeležencev izobraževanja iz različnih ranljivih skupin in za različne namene in v različnih fazah izobraževalnega procesa: za samostojno individualno učenje ali kot orodje za skupinsko delo in učenje, kot vajo za ogrevanje in zvečanje motiviranosti ali kot povzetek za ponavljanje. Filmi so zlasti primerni za odrasle, ki se soočajo z večjimi težavami pri razumevanju besedil in zato informacije lažje sprejemajo v večmedijski obliki. Poglavitna posebnost izobraževalnih filmov Na poti do življenjske uspešnosti je, da so osebne zgodbe predstavljene tako, da postopno odkrijejo univerzalne in prenosljive zakonitosti, ki jih gledalci z lahkoto prepoznajo, saj so podane na zelo nazorno in preprosto, kot osebna modrost.

43

bel

bel

44