PODGANA
Večer. Prižgane cestne sve-tilke. Pred kinematografom Živo kot v panju; na programu je film, ki »vleče«. Vstapnice za vse predstave so bile raz-prodane že zgodaj popoldne. Ne moreš jih več dobiti, pa če se ubiješ. Ali zares ne?
Glej, glej, pri vhodu v avlo stoji mlajši moški, star morda kakih 30 let, verjetno še manj. Ta je z vstopnicami dobro za-ložen; ima jih najmanj tride-set. Spridušenim glasom spra-šuje tavajoče, če potrebujejo kino karto.
»Koliko?« vpraša obisko-valec. Preprodajalec vstopnic neprizadeto pove dvojno ceno. Nekaterim interesentom se zdi tako oderuška cena pre-visoka, drugi pa vseeno pla-čajo zahtevano ceno, zado-voljni, da so navzlic razpro-danim kartatn vendarle prišli do vstopnice.
Kmalu se okoli preproda-jalca zbere gruča mladirie. »Zakajpa si ceno tako navil?« ga vpraša nekdo, ki preproda-jalca z očitnim zaničevanjem kar tika. »Zato, da si bom lahko  kupil primemo obu-
tev,« odgovori preprodajalec in s prstom pokaže na svoje nizke čevlje.
Pogledal sem proti tlom in se začudil; tudi tisti, ki so iz svojih tenkih denarnic z obo-tavljajočo se desnico jemali denar za popoprano drage vstopnice, so imeli podobne čevlje kot oderuh, nekateri med njimi celo samo superge. Največ je bilo med njirni mla-dih delavcev, učencev v go-spodarstvu in študentov, vmes pa tudi nekaj vojakov. Za vse te že od nekdaj velja, da niso kdo ve kako petični.
Brezvestni preprodajalec kino kart je v manj kot eni uri prodal nekaj deset vstopnic in se po opravljenem »poslu« s šopom bankovcev kot pod-gana izgubil v megli in mraku. Večer je utonil v noč, cestne svetilke so brlele v prazno, v kinematografu pa je stekel daljno-vzhodni seksi film — film, ki » vleče«...