Murska Sobota, 19. aprila 1990 • Leto XIII • Št. 15 • Cena 7,70 din Ob redni Kmetijski panorami na strani 6 smo v današnji številki pripravili še posebno strokovno prilogo, v kateri pomurski kmetijski strokovnjaki pišejo o nekaterih aktualnih kmetijskih delih v tem času. Poljedelcem so namenjeni strokovni nasveti za setev koruze ter varstvo ozimnih žit pred boleznimi in škodljivci, dobršen del danšanje priloge pa smo namenili živinorejcem. V uredništvu že pripravljamo naslednjo izdajo strokovne Kmetijske panorame. ^1^^etnija je ena največjih naravnih dobrin in kdor vanjo vlaga, mu bogato vrača. Brez razvoja kmetijstva ni razvoja gospodarstva in to potrjuje tudi praksa industrijsko razvitih držav. Slab je gospodar, ki ne zna izkoristiti tistega, kar se mu samo ponuja. Pri nas smo veliko zamudili, saj je bilo kmetijstvo dobra štiri desetletja v podrejenem položaju, še bolj pa je veljalo to za kmeta, saj njegov poklic ni bil nikoli posebej čislan. Ideološkim zablodam preteklosti, ki so v javnosti razširjale strah pred bogatimi kmeti, je v največji meri pripisati posledice, ki jih je zdaj čutiti povsod na podeželju. Življenje se je preselilo v industrijska središča, v mesta, le ruševine mnogih, nekdaj močnih kmetij, pa pričajo, da je tudi tu nekoč bilo življenje. Ob zanemarjanju kmetijstva pa je bil takšen odnos tudi do njegove osnovne dobrine, zemlje. Marsikdaj smo z njo ravnali tako, kot da bi bila neomejena. Pozidali smo najboljša zemljišča, nekdaj rodovitna polja pa sta prekrila asfalt in beton. Deklarirana skrb za usposabljanje kmetijskih zemljišč se je sicer kazala v melioracijah in zložbah, vendar se izgubljenih zemljišč ne bo dalo nikoli nadomestiti. O kmetijski politiki največkrat niso odločali kmetijci. Če bi odločilno besedo pri tem imela stroka, bi bile danes razmere povsem drugačne. Stroka se je tako dokazovala le v proizvodnji in rezultati tu zdaj ne izostajajo, najbolj zgovorno pa to dokazujejo proizvodni rezultati. Razmere se zdaj vendarle začenjajo spreminjati in tudi za kmetijstvo se obetajo boljši časi. Boljši predvsem za kmeta, ki naj bi se povsem izenačil z družbenim sektorjem. Bo to spodbudilo mlade, da se bodo odločili za kmetovanje? Morda bo res, vendar miniti bo moralo še precej časa, da se bo tudi kmetu povrnilo izgubljeno zaupanje. Prevečkrat je bil prevaran, da bi kar tako nasede! obljubam. Le kako čudni smo ljudje. V naši zavesti se je kar naenkrat nekaj spremenilo, zrušilo. Najbolj zagrizeni nasprotniki nečesa so čez noč postali njegovi največji zagovorniki. Na ves glas obsojajo tisto, kar so še do včeraj počeli sami. Je to njihovo ravnanje res iskreno, ali pa v tem iščejo le svoje trenutne koristi? Odgovor na to bo kmalu dalo življenje. Že zdaj pa mora tudi v kmetijski politiki prevladati razum, saj nobena skrajnost ni dobra. To je potrdila zgodovina in ne bi si želeli, da br se ta še enkrat ponovila. Le tistemu, ki ne ljubi zemlje, ni mar, kaj se bo z njo dogajalo. Ludvik Kovač Grenka Ajdova pogača Ajda pri 8radnj> hotela že ^oravskih Toplicah smo »krog ’ L V zadnjem času je >vr0(£ Postalo še posebno '2VaialecPdriiSGP Pomurie’ ki Je čili, da ° ’ So.se v torek odl°-zaustavijo dela, ker z in- -ENOKRAPib HIS PREDVOLILNE STRPNOSTI Jože Graj VELETRGOVINA rastlinsko ■■■■■■ vijeta rastlinsko 1 ^oljc * H Ubijati polže je prepovedano HELIX POMATIAS, NARAVNA ZNAMENITOST IN OGROŽENA ŽIVALSKA VRSTA Velike vrtne polže je prepovedano nabirati, ubijati, prenašati, prodajati in izvažati v komercialne namene. V občinah Murska Sobota, Lendava in Ljutomer so že izdali tovrstne odločbe, za kar je prišla pobuda z republiškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Lovske zveze Slovenije in Republiškega komiteja za kulturo. Za ohranitev naravnega ravnovesja gre in če so samo lani na slovenskem ozemlju zaslužkarji pobrali skoraj sto ton polžev, je to dovolj zgovorno skrb zbujajoč podatek. Sicer pa sta na ta pojav že pred leti opozarjali Zveza lovskih družin Prekmurja in soboška občinska kulturna skupnost, vendar je bojazen, da ob simboličnih kaznih ostanejo izdane odločbe (za 12 mesecev) zgolj glas vpijočega v puščavi. Zaslužkarstvo se pač ne meni za nevarnost, da helix pomatias izumre in da se bo narava prej ali slej že maščevala. B. ŽUNEC ?rav°časUen1(’nc, ie ‘»krat prispel ?°v»r glede s,°rej zadovoljiv od-ce.ste Mari-^kcijskih . z»četek rekon-AMcHibru \ Je Predviden po 16. ^“‘ski Soh«- zvezi v ?noceste Z.P’80 Proti gradnji ,e">lahkn.. ? Pom»de- Več o ° Preberete na str. S. vestitorjem niso uspeli najti skupnega jezika glede podaljšanja roka in (ne)plačevanja terjatev. Za januar so jim Moravske toplice (investitor) plačale račun le delno, od februarja pa jim denarja ne nakazujejo več. Takšna je torej v nekaj stavkih plat medalje Pomurja. Moravske Toplice pa prikazujejo drugačno in sicer da niso dolžni niti dinarja, ker da so z predplačilom plačali vsa dela, 28. decembra pa je bilo sklenjeno, da nekatera odpadejo, oziroma se zmanjšajo. Zato so na račun tega terjali vrnitev določenega zneska, toda zaman. Komu dati prav, je težko razsoditi. Nastala pa bo velika škoda, če bodo dela zastala in se še bolj zavlekla. Murska Sobota nagrajuje naročnike VESTNIKA jediln€r^l-gp rafinirano Vrl J 1 iz Slov.Bistrice SAMO ^14,90 ■ 1 liter e ^*ljenje skrbi ni^^ Postanite naročnik VESTNIKA, če to če do P°mo izžrebali 24 naročnikov, ki bo- Jeli iepe nagrade Potrošnika. Velikonočna nedelja v režiji Ivana Krambergerja in Radia Murska Sobota Poglejte fotoreportažo z osrednjega slovenskega dogodka v zadnjem tednu, velikonočnega kosila ob Negovskem jezeru! Meliki popusti nakupu traktorjev, priključkov, motokultivatorjev, poč it Prikolic, motorjev Tomos in drugega blaga 25. APRILA V PRODAJALNAH POLJOOPSKRBE: POLJOOPSKRBA EXPORT - IMPORT ZAGREB MARIBOR (062) 303 984, MURSKA SOBOTA (069) 21 048, GORNJA RADGONA (069) 74 520 aktualno po svetu • Vrste pred trgovinaki so v Romuniji vsakdanjost, kot pri nas v prvem desetletju po vojni. Na levi sliki se kupci »dajejo« v trgovini s čevlji. Tudi desni posnetek je iz Romunije, ki se je tiste zadnje dni minulega leta politično pretresala: žalost in veselje, oboje je razbrati iz obraza in dvignjene roke v znamenju — zmagali smo! Skomine za Marshallovim planom Vsevedni bančniki so izračunali, da je znašala ameriška pomoč sestradani in razdejani Zahodni Evropi v letih po prvi svetovni vojni — preračunana na današnjo vrednost — 171 milijard dolarjev! To je bil tako imenovani Marshallov plan, ki so ga bile deželne zahodnoevropske države. Ni nobena skrivnost, da zato, ker so se v svojem notranjepolitičnem ustroj-stvu znale — pa ne zlahka — nagniti na stran parlamentarne demokracije. Prihaja hrvaška runda Priprave na volitve v Sloveniji so nekoliko zasenčile dogajanja na Hrvaškem, kjer bodo prvi krog volitev opravili 22. in 23. aprila. Na volitvah bo nastopilo 35 strank, zvez in akcij. Hrvaška pluralistična predvolilna scena je pisana tudi zaradi narodnostne sestave. Teden dni pred volitvami ocenjujejo, da bo dobila Zveza komunistov Hrvaške-stranka demokratične prenove okoli 12 odstotkov glasov. Približno toliko naj bi jih dobile stranke s srbsko in jugoslovansko usmeritvijo. Kakšnih 25 odstotkov glasov pripisujejo Hrvatski demokratični skupnosti, ki jo vodi dr. Franjo Tudman, nekdanji partizan, general, zapornik, univerzitetni predavatelj, ki povzdiguje hrvaštvo kot temeljno nalogo stranke. Tako si Tudman pridobiva glasove tudi med izseljenci in pa v BiH, kjer Hrvati sestavljajo 18 odstotkov vsega prebivalstva te republike (Srbi 32 odstotkov, ostalo pretežno Muslimani). Preostanek, okoli 50 odstotkov volilnih glasov, naj bi dobila Koalicija narodnega sporazuma, ki jo vodita dr. Savka Kučar-Dabče-vič in Mika Tripalo. Seveda utegnejo pripraviti volitve presenečenja. IPred tremi meseci so še največji optimisti dvomili o tem, da bomo zajezili inflacijo. Od 58,8 odstotka, kolikor je inflacija znašala ob koncu leta, smo jo marca znižali na 2,6 odstotka. Videti je, tako kaže zelo umerjen tempo inflacije, da bo dosegla celo negativen predznak. Prvo bitko z infla-Icijo je vladala dobila. Seveda z drastičnimi ukrepi. Zamrznila je plače, presekala kanale tiskanja denarja brez kritja in z ostro posojilno-denarno restriktivno politiko obrzdala povpraševanje in kupno moč. Res je, da sedaj povprečni Jugoslovan laže diha, res pa je tudi, da lahko zadovolji le svoje najnujnejše potrebe. I Davka za obračun z inflacijo še nismo pričeli plačevati. Zato je upravičen dvom ali ne bo strah pred preizkušnjo, ki čaka vlado, večji od strahu pred inflacijo. Bo vlada poiskala pravo pot? To bomo videli v prihodnjih mesecih. I Izkušnje so pač take, da se še nobeni državi, ki je izbrala podobno pot boja proti inflaciji, ni uspelo izvleči iz recesije kar zlahka. Bumerang se vedno vrača, neredko z novo inflacijo, piše Privredni pregled. Dvakrat bolj obremenjeni V zadnjih štirih letih je Slovenija v povprečju letno prispevala za zvezni proračun okoli 685 milijonov dolarjev ali 345 dolarjev na prebivalca. Povprečen Jugoslovan je v istem odbobju za zvezni proračun na leto prispeval le po 170 dolarjev. Tako so bile v Sloveniji skupne obremenitve na prebivalca dvakrat večje kot v povprečju v Jugoslaviji, medtem ko je njen družbeni proizvod na prebivalca le 1,2-krat večji od povprečja za vso državo. V letu 1990 pa so se slovenske obveznosti do zveznega proračuna povečale kar za 70 odstotkov. Povzpele so se na 1,29 milijarde dolarjev ali na 640 dolarjev na prebivalca. V Sloveniji se sicer nekaj tega prispevnega denarja tudi vrne, vendar se neto odliv iz republike povečuje. Druga stran nemško-nemške medalje Kdo bo plačal in kakšna bo cena združitev obeh Nemčij. To vprašanje se vse češče postavlja v vzhodnem delu države. Zakaj? Vedno več je primerov, ko iz ZRN prihajajo na vzhod potomci nekdanjih pruskih junkerjev (veleposestnikov), ki zahtevajo svojo zemljo, gradove in druge objekte, skoraj pol vzhodnega Berlina in vse živo. C. Ludwig, vojvoda mecklenburški, zahteva na sto tisoče hektarjev zemlje, železniške proge. Oblasti v Berlinu trdijo, da so za vse to dobili nekoč odškodnino. Tako sedaj milijoni Vzhodnih Nemcev živijo v strahu, da jih bo vsak čas lahko nekdo vrgel iz stanovanja, jim vzel gostinski objekt, v katerem sedaj delajo, jim porušil skromno počitniško hišico. Prvič v zgodovini NDR so se pojavile vrste pred uradi za zaposlovanje. Računajo, da bo kmalu 1,5 milijona brezposelnih. Veliko protestov je izzvala infor- Najbrž iz takšne politične filozofije izhajajo v nekaterih vzhodnoevropskih dežalah, predvsem na Poljskem s trditvijo, da bi morala dobiti Vzhodna Evropa enak denar, vendar štiri desetletja potem. Za vse vzhodnoevropske države so sedaj Američani namenili borih 7,3 milijarde dolarjev, od tega samo 1,3 milijarde kot nekakšno darilo. Poljaki sami zase trdijo, da bi potrebovali vsaj 10 milijard dolarjev, na nekakšen način pa so užaljeni tudi macija, da bodo morali vzhodni Nemci po uveljaviti denarne unije dati dve svoji marki za eno za-hodnonemško, kar pomeni, da bo njihovo delo tako hudo razvrednoteno. Strah je toliko večji, ker pričakujejo v NDR že v kratkem hude podražitve. Vedno večji uvoz Uvoz blaga se povečuje, kar je za dopolnjevanje ponudbe in dobre preskrbe na domačem trgu seveda dobro, vznemirja pa domače pridelovalce in proizvajalce, zlasti še, ker poteka ta uvoz pod ugodnejšimi pogoji. Zvezni izvršni svet je do konca marca dovolil uvoziti (tudi zato, da bi umiril ali znižal cene na domačem trgu) 30 tisoč ton jedilnega olja, 10 tisoč ton svinine, 10-tisoč ton govedine, 5 tisoč ton svežega mleka, 2 tisoč ton mleka v prahu in 50 tisoč ton sladkorja. Poleg tega so uvozili 1000 ton suhomesnatih izdelkov in 1000 ton slanine. Do konca leta naj bi poleg določenih novih količin že omenjene hrane — če bo treba — uvozili še 5000 ton perutnine, 2000 ton margarine in 100 milijonov kokošjih jajc. Zaradi pocenitev nekaterih vrst blaga iz intervencijskega uvoza doma v Sloveniji, bodo izdelki iz uvoza na naših trgovskih policah bolj redki. Madžari, ki so zadnje čase pri pravljeni prodati vse, samo da bi se dokopali do trdne valute, ker pričakovanja o veliki radodarnosti Zahoda ne gredo v klasje. Tako se pač dogaja povsod tam, kjer so bili desetletja prepričani, da je treba vrednost ustvarjenega dela sproti zapraviti, k temu pa najeti še dolarska posojila. Jugoslovanska različica je bila v primerjavi z vzhodnoevropskimi deželami že nekoliko prej razpoznavna, ampak zaradi tega nič manj negativno učinkujoča; tudi mi smo znali posoditi 100 dinarjev, da bi potem dobili nazaj en sam dinar. Vse v imenu ljudstva, ki bo vse to nosilo nekaj let na svojih plečih. Varčevanje brez kraljice Britanska vlada si prizadeva, da bi bili državljani čim bolj varčni, vendar ne v taki meri, da bi se izenačili s skopimi Škoti. S prvim aprilom so uvedli nekakšno glavarino, kar sicer ne pomeni, da bi varčevali z glavami, pač pa, da bi na te, ki jih imajo, plačevali davek, ne glede na to, ali so bolj ali manj pametne. To pa seveda ne velja za člane britanske kraljevske hiše. Kar enajst med njimi jih bo v primerjavi z letom 1989 dobilo v povprečju za deset od-•stotkov višjo apanažo iz državnega proračuna, skupno 6,8 milijona funtov. Tri četrtine tega denarja bo šlo za plače dvornih uslužbencev in ta denar, v višini pet milijonov funtov bo dobila kraljica. Na drugem mestu je 89-letna kraljica mati, ki ji bo pripadalo 440 tisoč funtov. Potem so tu še drugi člani kraljevske družine, ampak brez prestolonaslednika Charlesa in princese Diane. Tema prinaša funte cornwallsko vojvodstvo. Koliko, o tem lahko varčni državljani samo ugibajo. Večina za konfederacijo Nekaterim javnomnenjskim raziskavam v Sloveniji o želeni prihodnji ureditvi Jugoslavije se je priključila podobna raziskava Centra za raziskavo javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani. Prihodnost Slovenije se po tej raziskavi vidi v konfederativno organizirani državi. Tako meni 60,3 odstotka vprašanih, za samostojno Slovenijo se je odločilo 29,8, za federacijo sedanjega tipa pa 6,2 odstotka vprašanih. Takšnih, ki se niso mogli odločiti za nobeno različico, je bilo le 3,7 odstotka. Za samostojno Slovenijo so se odločali predvsem mladi oziroma ljudje z nižjim socialnim položajem. <~IZ BEOGRADA PIŠE--------------------------------------- Zgodilo se je, da hoče biti tudi Beograjsko ekološko gibanje politična stranka. Pravijo, da se bo borila za obstanek, menda kar vsega planeta. Takšna neskromnost je prisotna v marsikateri »politični« stranki, res pa je tudi, da mnoge nimajo nikakršnega nedvoumnega programa, često pa tudi ne kandidatov za volitve, da o množičnem članstvu sploh ne govorimo. Namesto z vizijo prihodnosti v razmerah sedanjosti se pač ukvarjajo z kratkovidnimi spopadi okrog preteklosti, in to s stališča sedanjih, ne pa nekdanjih možnosti delovanja. Po bitkah so očitno vsi pametni in vedo, kaj bi lahko drugače postorili v preteklosti, ki se nam zdaj zdi grozeča in grozljiva glede na demokracijo, kakršno si želimo, a je še ne vemo ustvariti. Zagledanost v preteklost, ki jo v časnikih in drugod najraje obravnavajo po delčkih, anekdotično in pamfletsko, nas tako odvra- ZAČETNIŠTVO ča od prihodnosti, da se sploh več ne zavedamo doseženih pridobitev, pomembnosti dogajanj, ki so v danih trenutkih vzbujali pozornost celo vsega sveta. Politika nam postaja zategadelj čustvena, neracionalna in neučinkovita tudi zato, ker se današnji komunisti vedejo začetniško, kot vse novonastale politične stranke, kot da imajo osnovnošolsko znanje o marksizmu in o vsem drugem, kar spada k uresničevanju oblasti enkrat že osvobojenih, pa še vedno ne dovolj suverenih narodov. Najbrž je zelo narobe, če se politične stranke zadovoljujejo z borbo za oblast, a z opravičilom, da bodo programe že sestavili pozneje, ko se za oblast tako ali drugače izborijo. Od tod kritike partije in njenega načina delovanja zanesljivo nimajo nikakršnega opravičila, saj tedanjim komunistom očitajo iste napake, ki jih zdaj sami delajo. Med mnoge brezplodne sodi tudi javno obravnavano vprašanje: ali je Tito vedel za Goli otok ali ne. kot da je pritrdilni odgovor odloči len za oceno Titovega delovanja v tedanjih mednarodnih razmerah in odnosih. In takih iztrganih vprašanj je veliko, vse več, kar oporeka globokoumnost tistim, ki jih pred javnost postavljajo z zahtevo po nekakšni arbitraži javnosti. Kar se je dogajalo v preteklosti, pač sodi k sodbi zgodovine, a te sodbe ni mogoče izrekati na pamet in na nekakšnih na hitro sklicanih sestankih, temveč na podlagi globokega proučevanja, napornega znanstvenega dela tistih, ki so sposobni vsestransko razčleniti čas nekega dogajanja. O Titu bodo gotovo napisane mnoge knjige, kot so pisane o mnogih pomembnih voditeljih svojega časa, a ob tem bo govora tudi o tipu voditelja, ki ni več spadal v okvire navadnega diktatorja, ker ni obglavljal nasprotnikov, kot na primer Stalin, če upoštevamo čas takratnega pojmovanja socializma, saj se je prav Tito zavzemal za drugačen, povsem normalen odnos do grešnikov, kolikor je pač bilo to takrat mogoče. O Josipu Brozu bodo pisali drugače, kot o človeku pač, o človeku brez »svetniškega« sija, ki je bil za voditelje tedanjega časa pač v modi. Človek pa je iz krvi in mesa, kakor radi pravimo: hitro pokvarljiva roba. Težko je ostati zvest svoji mladeniški revolucionarni zavzetosti, še teže je ves čas brezkompromisno zmagovati, a najmanj težko je narediti napako ali napakico, na katero čakajo v zasedi množice, zlasti v časih vsesplošnega nezadovoljstva. Tema o Titu in Josipu Brozu obenem je tako obsežna, tako široka, da se bodo v njej znašli mnogi, tudi tisti, ki naj bi imeli čiste roke, češ, da niso vedeli, kaj delajo, ali pa niso vedeli, kaj dela on, čeprav so bili v njegovi največji bližini, najmanj v njegovi senci, saj so tudi krojili usodo Jugoslavije in zatorej tudi njenih državljanov. Opravičil, da namreč za to ali ono nismo vedeli, zgodovina ne bo priznala, kakor tudi Nemcem ne moremo opravičiti njihovega »neznanja« o koncentracijskih taboriščih. Vsak človek je vselej odgovoren za svoje življenje in kajpak za čas, v katerem živi in deluje, pa naj se še tako otepa svoje odgovornosti na račun nekoga ali nečesa, kar je (bilo) zunaj njega samega, zato nam sedanjega vsesplošnega zače-tništva zgodovina pač ne more spregledati, še manj opravičiti. Viktor Širec Razprodaje na tekočem traku Znameniti zahodnonemški dopisni koncern Springer se močno uveljavlja tudi na madžarskem časopisnem tržišču, saj je odkupil doslej že štiri županijske liste, ki izhajajo v različnih delih države. To pa naj bi bil samo začetek, saj pri Springerju napovedujejo, da bodo odkupili še pet podobnih časopisov in poleg tega organizirali še izdajanje lastnih. Kupili so vse, tudi zgradbe, tehnično opremo in novinarje. Springer pa ni edini kupec na madžarskem časopisnem tegu. Lani je dva časopisa kupil tudi znani avstralski časopisni magnat Rupert Mur-doch, Springer v Avstriji nadu-šni dnevnik Kurier in Kronen Zeitung, v Švici na časopis Der Standard. Omenjeni za-bodnonemški koncern je pokupil celo vrsto časopisov tudi v ZR Nemčiji, to pa namerava storiti še v DR Nemčiji in na Češkoslovaškem. Slišati je — toda bolj osamljene glasove v tem silovitem toku sprememb — da Madžari kmalu ne bodo več prebirali novic in komentarjev, ki bi zrasli na domačem zelniku, temveč samo še tisto, kar jim bodo posredovali tuji lastniki časopisov. Težave naših trgovcev J dem blagovnih skupin . il' najstih, ki jih vodi statist1*1 J kazuje februarja nižjo P^j f? kot januarja. Tudi v trgO" drobno so se zaloge v mesecih bolj povečale kot p ja. Najbolj založena je trt^jl na drobno z obutvijo, sadi zelenjavo in veleblagovnic^ Toda zakaj tudi naša tVS toit ni sposobna ponujati taki" J tev, izbire in cen kot v s? SW državah? Naša trgovina Je ® j-loško in tehnično zaostala govino razvitega sveta manj 15 do 20 let. Njena cialna poslovna politika Je premalo podprta s tržnim skavami in marketinško mm jjf nostjo. In kronično ji 111 lastnih obratnih sredstev, katerih pa ne more poslovati. Promet v trgovini na drobno in debelo v Sloveniji pada. Padal je že lani, še bolj je v prvih dneh mesecih letošnjega leta. Trgovina na debelo je v tem času realno prodala za 23,4 odstotka manj blaga kot lani, samo februarja je bila prodaja po fizičnem obsegu za 29,3 odstotka manjša od prodaje v lanskem februarju. Najmanj so prodali tekstilnih izdelkov, žit in mlevskih izdelkov in izdelkov, ki jih statistika označuje kot ostala živila. Rastejo pa zaloge, najbolj zaloge tekstila, surovih kož, tobaka in neživil. Nič boljši niso rezultati v trgovini na drobno. Ta je realno prodala za 25,6 odstotka manj kot v prvih dveh mesecih lanskega leta. Samo februarja v primerjavi z mesecem prej se je realna prodaja zmanjšala za 6,3 odstotka. Se- GOS NSKI PREBLISI Pomembneje kot za enotni trg bi bilo poskrbeti — v vseh Jugoslavije — za večjo produktivnost, boljšo kakovost izdelkov ® večji izvoz. Cilj tako ali tako ne sme biti domači, pač pa tuji (Gospodarski vestnik, LjuN) XXX Predstavniki JLA so sodelovali pd odločitvi, da se članoM pošlje posebno pismo. Tako so se hote ali nehote postavili na ‘ ZK Srbije ali Črne gore. ndi^l (Glas Slavonije, N 1 A xxx dljei Kako ustanoviti politično stranko. Trenutno so pri tem n^.Kot' SR Srbiji, kjer je dan v javno razpravo načrt zakona o polit‘cr' ganizacijah . . . (!). J\ (Politika. Beoff xxx J*? Resnični radikalizem v odnosu do Jugoslavije je sedaj naJAV du v Srbiji in na Hrvaškem. Slovenska politika tukaj ne bo veC I čilni dejavnik. globus BRUSELJ - Generalni sek* ZN P. Cuellar bo v začetku majiw skal Albanijo. Po njegovem W znak, da se Albanija odpira rodni skupnosti. MOSKVA - Sovjetska zveza W 73 letih imenovala svojega yeleK nika v Vatikanu. Veleposlanika« in Vatikana za sedaj ne bosta.® svojih sedežev: sovjetski v Natika11 vatikanski v Moskvi, temveč potovala med Moskvo in Rimo® čunajo, da je od okoli 290 ®®S prebivalcev Sovjetske zveze kal®1 10 milijonov rimokatolikov. BUDIMPEŠTA - Madžarski* mokratični forum, stranka z "JI poslanci v novoizvoljenem Par tu, si sedaj lasti pravico do »P membnejših ministrskih resorjev, ko naj bi imenovali predsednika de, ministra za zunanjo pob1®’t tranje zadeve, finance, gospoda in za kulturo. RIM — Italijanski zunanji m1 j De Michelis je izjavil, da bi Avstrija postati članica skupnosti že konec prihodnji ali na začetku leta 1992. LONDON - Britanski carinik'* zaplenili največji top, ki so ga « ' delali v svetu. Cev je dolga 40 ®e in težka 140 ton. Premer cevi J« ®( cel top pa je dolg več kot sto ®' Z njim je mogoče izstreliti jedP kemične granate, težke od dveh ; dem ton, več sto kilometrov Tovor je bil namenjen Iraku. BUDIMPEŠTA - Na Maf^ spet prihaja vse več romunski« 1 , vljanov. V začetku leta jih je “V trideset dnevno, sedaj petkrat Sprva so prihajali Romunijo ro ski Madžari, sedaj pretežno madžarske narodnosti. LONDON — Britansko vrhnji sodišče je zavrnilo zahtevo “0.^, muslimanske fronte, naj bi vl°z tožnico zoper avtorja Satansk , hov Salmana Rushdieja zaradi strunstva. II . CELOVEC Na manj*^ ■ kongresu avstrijske stranke 2*^ so kot zastopnico manjšin na in J} | lenih izbrali Terezijo Stojšič L™ j nji zastopnik Karel Smolle jo 113 odstopil. I a 1 MOSKVA - V bližini 1 pred dnevi spet zasledili neznan« ( če predmete. Neka policijska , je poročala, da se je velika s" J-krogla počasi premikala v viši® f nih deset metrov nad zemljo- .#ji . so poročali tudi iz Nizozemska Belgije. II ‘ globus (Da nas — STRAN Z VESTNIK, 19.APRH-^V| IZIDI VOLITEV ZA ZBORE ZD v POMURJU IZVOLJENIH KAR 106 DELEGATOV V POMURJU: KRŠČANSKI DEMOKRATI PRED KMEČKO ZVEZO — ^Inub “trtek srao zoP«t volili. Tokrat v zbore združenega dela ^U-Tp^ke 'B republiške. Volili smo lahko vsi zaposleni, torej tudi *e*’ dopolniti pa so morali najmanj 15 let. Za volitve v I® liski zbor združenega dela je bilo kar 59 volilnih enot, dve od ske b'b določeni za izvolitev delegatov italijanske in madžar-d>Ist3r°<,nOS*'’ Največ delegatov, 44, smo volili za področje gospo-k . ‘8 za področje družbenih dejavnosti, družbenim organizaci- je b’|B skBPnostiin P’ sta bili na voljo 2 delegatski mesti. Poleg tega drup h aa SamOSt°jDO “^^no delo v kmetijstvu, gozdarstvu, obrti in sko deja'nos,'h zagotovljenih 13 delegatskih mest, eno delegat-so«T^?-’>a ie dodeljeno aktivnim vojaškim osebam in civilom, ki ^•uzbi v oboroženih silah JLA. štt»:i-er 50 * P°sameznih pomurskih občinah zbori združenega dela drobnost-Ze'° slično sestavljeni, je prav, da pogledamo nekaj po-g°RNJA RADGONA nih .v°Wščih so našteli 6864 voiilvcev ali 77,8 odstotka volil-obg,(>UV^encev’ Kandidate so predlagali v 13 volilnih enotah, v vec nS । zbor Pa so izvolil’ 20 delegatov. To so: Franc Jaušo-Luk’?rDneZ Rozman (Avtoradgona), Irena Petek-Ferenc in Ivan Mlat" ' atenska), Breda Žnidarič (GSZ), Anton Žitek in Anton Alojz 'L Bojan Šarkan (Moda), Franc Mauko (lesarstvo), 'eč k a’Ze‘’ Rrank° Križan in Franc Škrobar (kmetijstvo). Naj-se Of»nd!datov je bilo v 8 volilni enoti, kjer so volili kmetje. Ti so Ca Dl' Za Franca Fašaleka, Vlada Kuplena in Milana Koroš-Miha v at lr80vskih organizacij je Herbert Kumer, obrtnikov pa žene ^denik. Področje vzgoje in izobraževanja bo v zboru zdru-Mari’ v a zastoPala Terezija Šegula, zdravstvo in socialno delo B^nko Ruzma’ upravne službe, JLA, milico, PTT in SDK pa UWOMER B. Balažič Peček stotka^^^ volilnih upravičencev jih je volilo 5769 ali 83,5 od-pa • Glasovali so na 39 voliščih, Proizvodno gradbeno podjetje |a m.e,o del volišča celo na Primorskem. V zbor združenega de- J^^jn6 občine Ljutomer je bilo izvoljenih 22 delegatov: Jože oPekarne), Drago Rakuša (Vesna), Zinka Stojko drej p Jakob Sabotin (Mlekopromet), Alojz Vogrinec (Krka), An-ska) rt IFlektrogradnja in montaža), Vilijem Kučan (Raden-kjube/rsč KaPun (Tehnostroj), Mirko Prelog (VIZ Veržej), Jana (ServjC - Ljutomer), Breda Bavec (Dom Lukavci), Alojz Štih 0^ \?zdL Jože Špindler (Ljutomerčan), Miha Magdič in Alojz Ciril o, ? Ljutomer — Križevci), Roman Caf (Upravni organi), jan p. । njk° (Kmečki zavarovanci), Drago Škrlec (Imgrad), Mar-ra> y. °§ (Murales), Miloš Vrbančič (MTT), Leon Rošker (Mu-asta Markovič (Obrtna zadruga Prlekija). L. Kosi ^apital (Kuharič), zemlja (Halb), svoboda (Vidovič) £a (Magdič) — bistvo pomurskega človeka URADNI REZULTATI VOLITEV V REPUBLIŠKI DPZ - TRETJA JE ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE — VSI DRUGI POD 10 ODSTOTKOV GLASOV Po štirih dnevih je opravila regijska volilna komisija za 10. volilno enoto v republiški družbenopolitični zbor, ki jo je vodil Dezider Novak, zelo težavno in odgovorno nalogo. Pregledati so morali vse zapisnike, ki so jih posredovali volilni odbori v Pomurju, hkrati pa so natnačno pre-kontrolirali glasovnice. Ugotovili so, da je za republiški družbenopolitični zbor v vseh štirih pomurskih občinah glasovalo 79.482 volilcev, oddali pa so 79.201 glasovnico. Od tega jih je bilo kar 4587 neveljavnih, za 3681 pa so ugotovili, da so sporne. POGOVOR Z NOVOPEČENIMI POSLANCI V DPZ skl $$ Planskih mest v ^^nih -?ns^e skupščine je že ^Oiki it^r-nede'j° bodo še pri-iar°ahkna)- v "Slednjih vr-lali ob . Poberete, kaj so po-Joži °x' 'zvolitvi. Plati ^AGDIČ: »Iskren volilcem, da J^ijo j. 1 da so volili demo-sVoio na !a način manifesti-v, 8 plat: Y°bodnost, in iskren ki so volili slo-r*«* ie anske demokrate. Mi-tk"> Vef - -Glogov, da so volili I. °JjubnJ^eb smo široko, svo-vS * sebe, tisto, kar v tu^Po liji Je Sicer pa me Vol-' Po'nemh1 P®2"3’ kar je bil Cn dejavnik P" iz- Sa, (aj’ ki me čaka, je dokaj i?ra’ Pbčaulttrebno bo izpolniti dl; °ni . anja volilcev. Pod kamnsk° to a"ec pa razumem sam’'l skupU^ Pošiljajo nesla^ °blasnn ?°’.k oblasti, da si co ^lva princi3 ^1” od tega po’ •>ov3 aktivno ,skrenost, resm-■»OčV^ri Za nj*’ raj; JU Pom.. Pomurskem ob- Sok '""d I i 1. *° ,u<*' komunici-»bS- medUblj.?no in Mursko ka!tl°ejein c. naJbolj oddaljenim h^e bo ^‘ven.je in centrom, čcJj! M, dah1” 'abka nal°8a spr^ "’ .anipal Ulsamo oPravi-sPrJei1 *>sti bocem, da bodo k' boOo B^veka « nasega pomurske-Pj^N^bvab^ARlČ: »Tudi jaz Prelci b " Volilcem za zaupa-"^''“na k?adan,,’ da je bila W?^1U izrv.|,npanJa na našem in ^ Jana v korektnem 8alda h U Podtikanj. Mi-'^^'“‘“'rskepa *?! kakovost naše-nh ' 'ežkim človeka, kljub iz-"aš^10 Iz^li?Zmeram. v kate ^dela ^Je’6 prva faza nas najpomemb- Po nekajdnevnem čakanju smo v začetku tedna vendarle dobili rezultate volitev v republiški DPZ — Iz Pomurja štirje poslanci — O svoji izvolitvi, programih, strankarstvu in še čem nejše naloge šele čakajo. Ogromno naporov bo potrebno vložiti, da bomo izpeljali zadeve, kot si jih v Pomurju želimo. Niti najmanj se ne čutim dovolj sposobnega na vseh področjih, da bi nas lahko maksimalno uspešno zastopal v slovenskem parlamentu, zato pozivam vse ljudi, ki so na različnih področjih boljši, da Za »okroglo mizo« v našem uredništvu od leve proti desni: Zdenka Vidovič, Janko Halb, dr. Jože Magdič in Božo Kuharič. mi v teh zadevah pomagajo. Mogoče je bila moja prednost v predvolilnem boju tudi to, da me, glede na funkcijo, ki jo imam v gospodarstvu, ljudje nekoliko bolje poznajo. Prav zaradi tega je tudi ta moja obveznost dosti težja, saj ocenjujem, da so gospodarske razmere v Sloveniji in Jugoslaviji tako težke in napete, da bodo prav na tem področju morali biti storjeni prvi premiki.« Zdenka VIDOVIČ: »Moram povedati, da sem tudi danes sama iz Dela zvedela, da sem dobila to poslansko mesto v republiški skupščini. Seveda se moram zahvaliti našem republiškemu-vodstvu, da je odstopilo to delegatsko mesto Pomurju. Kaj naj rečem? Maksimalno se bom trudila. da bom častno zastopala to regijo v republiškem zboru. Seveda se bom morala povezovati s svojo bazo, s strokovnjaki za do- Da ne bi pozabili, r nedeljo bodo spet volitve. Tako bomo imeli dragi krog volitev ra predsednika predsedstva Slovenije in tudi za nekatera delegatska mesta v zboru občin (V Pomurju še v lendavski, ljutomerski in tudi za eno mesto v soboški Glavni de! volitev pa bodo volitve v občinske skupščine. Tako bomo volili de- LENDAVA Na 56 voliščih je od 8430 vpisanih glasovalo 6315 volilcev ali 75 odstotkov. V 12 volilnih enotah gospodarstva so izbrali 12 delegatov. To so: Agata Sardelic (Gorenje Varstroj), Jožef Balaško (Elektromaterial), Terezija Donko (Ina Nafta), Ivan Hozjan (Lek), Marjan Koren (Planika), Jože Mertik (Indip), Janez Senica (Gorenje IMO), Franc Režonja (Kmetijska zadruga). Avgust Horvat (Gradbenik), Jurij Cuk (Promet in delavnice), Vendel Ostrič (Mer-cator-Univerzal) in Marjeta Pahor (LB). V občinski ZZD so izvoljeni tudi Marija Zver (Vzgoja in izobraževanje), Erika Verbančič (Zdravstvo in socialno varstvo), Rajko Stupar (Kultura in informiranje), Janez Frančič (Državni organi, družbene organizacije in oborožene sile), Anton Vučko, Joszef Csuka, Ivan Ritlop in Ladislav Podgorelec pa zastopajo samostojno osebno delo v kmetijstvu in gozdarstvu. Med pripadniki madžarske narodnosti pa je dobil največ glasov za republiški zbor združenega dela Viljem Se-kereš. S. Eon MURSKA SOBOTA V soboški občini je od 22587 vpisanih volilcev oddalo svoje glasovnice 18822 zaposlenih ali 833 odstotka. Ti so volili na 103 voliščih, razporejenih v 38 volilnih enotah. Značilno je, da je večina manjših organizacij opravila volitve že dopoldne. Sicer pa ni bilo nikjer posebnih težav in so tako izvolili nov 43-članski zbor združenega dela občinske skupščine. V njem so: Zdenka Benko, Jože Pucko, Stanko Sraka in Jože Zadravec (Mura), Jožef Puhan (Mesna industrija), Ivan Burgermaister (Agromerkur), Ernest Gerenčer (TMP), Andrej Plemenitaš (Kartonaža), Ernest Čahuk (Bel-tinka), Stefan Šeruga (Blisk), Stanko Hari (Panonija). Jože Sraka (ABC Pomurka), Albert Smodič (KG Rakičan), Franc Vrataric (KZ Panonka), Tibor Čarni (SGP Pomurje), Bojan ščavničar (Cestno podjetje), Emil Osterc (PTT), Ciril Časar (Avtobusni promet), Alojz Režonja (Potrošnik), Franc Pertoci (Lesnina), Ivan Karaš (Diana), Irma Žibrik-Domjan (M. Toplice), Franc Fujs (Agroser-vis), Štefan Puhan (Pomurska banka), Andrej Kuhar in Milka Fišer (SCTPU), Ludvik Nemec in Angela Novak (OVIZ), Irma Benko (ZČRD), Štefan Kous (Bolnica), Anton Camplin (Zdravstveni dom), Marija Kerčmar (VVZ), Tonček Gider (Upravni organi), Milan Horvat (Temeljno sodišče), Ludvik Cigut (TZO MS), Pavel Horvat (TZO Beltinci), Alojz Gomboc (TZO Cankova), Adolf Časar (TZO G. Petrovci), Zoltan Cigut (TZO Martjanci), Viljem Kor-mendi (TZO Prosenjakovci), Štefan Šavel in Jože Časar (Obrtno združenje), Maria Molnar-Bogdan (madžarska narodnost). M. Jerše SLOVENSKE SKUPŠČINE ločena področja, kajti res gre za veliko širino področij, ki jih obravnava skupščina.« Janko HALB: »Biti član prvega svobodno demokratičnega izvoljenega slovenskega državnega parlamenta, je velika čast in obenem odgovornost. >Bog plati< vsem volilcem, ki so odločali, da tudi slovenski kmet oziroma čisto posebno mali pomurski človek pride v slovensko državno oblast in direktno uveljavlja svoje interese. Čeprav nisem bil nosilec liste, sem prišel v parlament po republiški >rang< listi,kar je zasluga območnega odbora naše stranke in mojeg osebnega zavzemanja, ko smo Slovensko kmečko zvezo gradili, takrat še v okviru Socialistične zveze v Murski Soboti. Vsi kandidati, tudi tisti, ki nismo bili izvoljeni, pa upam, da bomo v okviru Kmečke zveze še naprej delovali pri uveljavljanju programa kmečke zveze v okviru DEMOSA, upam, da bomo s skupnimi močmi uveljavili vse točke programa Slovenske kmečke zveze.« Drugo vprašanje, ki smo ga zastavili pomurskim poslancem, je bil njihov odnos do stranke oziroma, kako se bo strankarska pripadnost kazala pri zastopanju nekaterih čisto posebnih pomurskih problemov. Vsi štiri je so me nili. da bo potrebno sodelovati. Zdenka Vidovič tako ocenjuje, da bo nujna povezanost s stranko, odločilno pa bo izhajanje iz regije in njeni problemi. »Sama sem bila doslej tudi član ZKS, zato la opredeljenost do stranke še ni razčiščena, vsekakor pa bo nujna povezanost s stranko tako na občinski kot republiški ravni. Odločilno je tudi to, da izhajam iz te regije, ki jo, kar se tiče družbenoekonomskega položaja, relativno dobro poznam in se bom v glavnem borila za to, da dobimo drugačno mesto v Sloveniji, kot ga imamo sedaj. Zavzemala se bom za poli-centični razvoj, boljšo infrastrukturo in dejansko za razbremenitev gospodarstva, za ekologijo in vse druge slabe točke le regije.« Tudi dr. Jože Magdič meni podobno. Čeprav so krščanski demokrati v Pomurju dobili največ podpore volilcev, ne misli, da morajo sedaj veliki požirali male, ampak bodo morali po slanci šz Pomurja nastopati skupaj. »V okviru mojega poslanstva ne priznavam blokovstva. Ko nas gledam, sedi tukaj kapital, ki ga personificira gospod Kuharič, potem sedi tukaj zemlja, kmet, ki ga pooseblja gospod Halb, potem svoboda — Zdenka Vidovič; in sedi tudi krščanska demokracija, vera. Tukaj imamo to bistvo našega pomurskega človeka. In mi slim. da je naloga poslanca, da zastopa vse le elemente, stebre Prepričan sem, da se bomo pri tem mi tudi izpopolnjevali.« »Mislim, da tiste osnovne razlike, med strankami tako odnos do federacije in prihodnje jugoslovanske organiziranosti, socializma in samoupravljanja, ne smejo motiti največjega dda naše odgovornosti, lo pa so pod ročja, kjer so naša stališča in predlogi precej identični. To je problem reševanja gospodarskih razmer, zaposlenosti v Pomurju, problematika kmetijstva, standarda delavca in še bi lahko našteval. Mislim, da so tu naša stališča ista, zato bomo morali iskati skupne rešitve,* je menil Božo Kuharič. Janko Halb pa je dejal, da se težnje slovenskih in pomurskih kmetov pokrivajo s težnjo svobodnega, demo kratičnega slovenskega državljana. »Program Slovenske kmečke zveze te-mclji na tem, da zruši projekt državno partijske ureditve ki je temeljil na tem, da se slovenski kmet skoraj nasilno proletarizira. da bi se vklopil v projekt diktature proletariata.« Zato se bodo kmetje zavzemali za razvoj družinskih kmetij in za to, da se bo kmetstvu priznal enakopraven status z drugimi sloji. Sicer pa so poslanci povedali še to in ono. Vsi bodo svoje funkcije opravljali nepoklicno, delo pa bodo skušali opraviti kot da jim je poklic, prisluhnili bodo mnenjem volilcev, volilne baze, bodisi prek svojih strank, prek medijev ali na neposreden način. Pripravili: Irma Benko Silva Eory Po uradnih podatkih so v Pomurju izbojevali zmago Slovenski krščanski demokrati, ki so si zagotovili tudi eno mandatno mesto v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine. Zanje je namreč volilo 14.797 volilcev ali 20,66 odstotka. Dobro se je odrezala tudi Slovenska kmečka zveza, za katero je bilo 12.389 volilcev ali 17,30 odstotka. Z izidom je lahko zadovoljna tudi ZKS — stranka demokratične prenove, ki je zbrala 11.411 glasov ali 15,93 odstotka. V slovenskem merilu pa je zaporedje drugačno. Največ volilcev se je odločilo za ZKS — stranko demokratične prenove, sledijo pa ZSMS — liberalna stranka, Slovenski krščanski demokrati in Slovenska kmečka zveza. ZAGATE ŽIVINOREJCEV Brez zniževanja cen se tudi inflacija ne bo zniževala. Protiinflacijski program zvezne vlade pa je takšen, da bo do zniževanja cen moralo priti in po besedah predsednika Markoviča naj že v aprilu pri nas inflacije ne bi več beležili. Vse kaže, da se te napovedi že uresničujejo, saj smo vsak dan priča zniževanju cen najrazličnejših izdelkov. Posledice delovanja tržišča se torej že čutijo in prilagajati so se mu začeli tudi tisti najbolj vztrajni, ki o nižjih cenah doslej niso hoteli niti slišati. Če smo se navadili živeti z inflacijo, se bomo morali navaditi živeti tudi brez nje, saj so vsaj zaenkrat minili časi, ko smo slabo delo in nizko produktivnost skušali premostiti z višjimi cenami. V prvi polovici aprila je val zniževanja cen zajel tudi živinorejo. Po dolgem času se je tako prvič zgodilo, da so cene živine začele padati, kar pa je povzročilo precej negodovanja in hude krvi med živinorejci. Ti sicer pravijo, da niso proti zniževanju cen, vendar je treba proces začeti na pravem koncu. Tako pa se je zgodilo, da so se odkupne cene živine znižale, vse ostalo, kar rabijo živinorejci, pa je ostalo nespremenjeno. V mešalnicah ostajajo gluhi za njihove zahteve in največji del bremena morajo tako spet nositi živinorejci. V Kmetijski zadrugi Panonka pravijo, da so cene bili prisiljeni znižati, saj je povpraševanje padlo, vse sile pa so usmerili v to, da bi bilo to znižanje čim manj boleče za živinorejce. Pri mladem pitanem govedu, kjer so cene padle s 34 na 30 dinarjev, to 12-odstotno znižanje sicer ni tako tragično, velik padec cen pa je opaziti pri teletih za nadaljnje pitanje. Tu so se cene zmanjšale kar za 25 odstotkov, to pa pred- Obisk Marjana Šiftarja Republiški minister za informacije Marjan Šiftar je s sodelavci pred koncem mandata še enkrat obiskal naš zavod. Dobro sodelovanje minulega obdobja smo končali z vsebinskim pogovorom o prihodnji organiziranosti informativne hiše v pomurski regiji. Formalno ustanoviteljstvo Vestnika Nepujsaga in Radia Murska Sobota — program v slovenskem in madžarskem jeziku naj bi prevzel občinske skupščine in skupščina narodnostnega sisa, sicer pa naj bi mediji delovali kot nestrankarski, avtonomni, vsebinsko pluralno strukturirani, na osnovi profesionalnih kriterijev in v skladu z novinarsko in etiko javne besede. Organizacijska forma še ni določena, vse bolj nujno pa je, da bi dosedanji Zavod dobil novo, vsebinsko in komercialno privlačnejše ime, pa naj bo javno podjetje, družbeno podjetje, javna hiša ali kaj drugega. Na pogovorih v Lendavi, udeležil se jih je tudi samostojni svetovalec Urada za narodnosti pri republiški vladi, Geza Bačič, so bili postavljeni v os- Vse druge stranke pa so dobile med pomurskimi volilci precej manj podpore. Tako so dobili Zeleni Slovenije 5923 glasov ali 8,27 odstotka, ZSMS — liberalna stranka 5286 ali 7,38 odstotka, socialdemokratska zveza Slovenije 4117 ali 5,75, Slovenska demokratična zveza 4108 ali 5,74, Socialistična zveza Slovenije 3747 ali 5,23, Slovenska obrt-no-podjetniška stranka 3346 ali 4,67, Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov 1985 ali 2,75, Državljanska zelena lista 1980 ali 2,70, Slovenska obrtniška stranka 1712 ali 2,39 in Lista posamičnih kandidatov 849 ali 1,19 odstotka glasov. Milan Jerše vsem zato, ker so cene telet osnovni kalkulatinvi element za ceno mladega pitanega goveda. Z? skoraj 22 odstotkov nižje so tudi cene pujskov, kar pa v zadrugi utemeljujejo z nenormalnim razmerjem, ki je bilo doslej med ceno pitanih prašičev in pujskov. V svetu so ta razmeija 1 proti 1,4 in 1,6, pri nas pa je bilo že 1 proti 1,8. Tudi z znižanjem odkupnih cen z 32 na 25 dinaijev (ob tem so cene pitanih prašičev padle z 18 na 15 dinaijev) še vedno ostaja pri razmerju 1 proti 1,66, kar je še vedno izredno ugodno. Vsako znižanje cen v živinoreji ima za posledico nižjo proizvodnjo, vendar v zadrugi pravijo, da jo bodo skušali obdržati. Izkušnje namreč kažejo, da se je čez čas povpraševanje vedno povečalo in tudi cene bodo tako gotovo postale zanimivejše za živinorejce. Zaradi trenutnega položaja živinorejci torej ne smejo obupati, saj se bodo morale slej ko prej znižati tudi cene krmil, nekoliko več pa si kaže obetati tudi od prihajajoče turistične sezone. L. Kovač predje rezultati narodnostnega informiranja. V zadnjem času je narodnostni časopis Nepuj-sag dobil sodobno evropsko podobo, kar se že kaže na trgu. Samo iz Vojvodine je v enem tednu pridobil čez sto naročnikov, zanj pa je vse večje zanimanje tudi na Madžarskem. Pred nekaj tedni je bil narejen tudi prvi odločilen korak pri izenačevanju položaja narodnostnih radijskih programov v Sloveniji, saj bo madžarski program v letošnjem letu prvič dobival sredstva iz RTV naročnine. Začenja se uresničevati projekt tehnične obnove oddajnikov in zvez v Pomurju, ki bo omogočil oddajanje madžarskega in slovenskega programa na ločenih frekvencah. To so sicer prvi koraki, vendar se je od besed le prešlo k dejanjem. i. b. 5* ,9- APRILA 1990 STRAN 3 LENDAVA Nezavidljiv položaj gospodarstva Poslovilna skupščinska malica »Spremyali smo vzpone in padce nove oblike demokratizacije upravljanja naše družbe in izvajanja Ijud-ske oblasti. Čeprav z vsem doseženim in opravljenim v celoti ne moremo biti zadovoljni, pa je to obdobje vseeno dalo velik prispevek k ustvarjanju drugačnih odnosov v družbi in bistveno sprememnjenim pogledom naših delovnih ljudi in občanov na izvajanje skupščinske ter izvršne oblasti. Prav zadnja, četrta generacija delegatov končuje obdobje izredno množičnega nastopanja naših ljudi v različnih oblikah delegatskega delovanja. Zadovoljni smo, če lahko ugotovimo, da smo z našim delom in ravnanjem prispevali k bogatitvi samoupravnega življenja in škoda bi bila, če pozitivnih izkušenj in pridobitev tega obdobja ne bomo znali uspešno vključiti v sestavino prihodnjega parlamentarnega delovanja...« POČITNIŠKA SKUPNOST MURSKA SOBOTA Jelka zaprta, Pakoštani mirujejo Zadnja seja lendavske skupščine v dosedanji delegatski sestavi je minila v znamenju skromne udeležbe in ocenjevanju gospodarskega položaja v občini. Največji problemi lendavskega gospodarstva so kronično pomanjkanje obratnih sredstev za sedanji obseg poslovanja, brez dela je skoraj 700 ljudi, pa tudi kadrovska sestava ni zadovoljiva. Lani je bilo registrirano novo podjetje Keral Lendava, Plani-kin tozd Tovarna obutve Turnišče pa je postal obrat enovitega podjetja. Z izgubo so poslovali v Gorenju Varstroj, Gorenju IMO in Tovarni logistične opreme, kjer je skupaj zaposlenih 1567 delavcev. Kljub vsemu stečajnih postopkov še ne bodo primorani uvesti. Povprečni osebni dohodek na delavca je bil lani v občini za več kot 15 odstotkov nižji od republiškega povprečja, najvišje plače pa so prejemali v Ini Nafti. Fizični obseg proizvodnje je vseskozi padal, industrijska proizvodnja se je zmanjšala za 0,8 odstotka. Zaradi precenjenosti dinarja so imeli težave zlasti izvozniki, proglemi pa so se pojavili tudi ob srbski blokadi. To so še zlasti čutili v Elektromate-rialu, Gorenj Varstroj, Indipu, Gorenju IMO in še ponekod. Na gospodarstvo bo tudi v prihodnje najbolj vplivala industrija, večji pomen pa bosta dobila tudi kmetijstvo in turizem. Trgovino so v občini vsestransko spodbudili in konkureneda naj bi prispevala k višji ravni. V skrbi za ekologijo so se odpovedali obratu usnjame, ki ga je ponudil Utok Kamnik, čeprav bi v treh fazah lahko zaposlili 400 ljudi. Rudnik bo še naprej ostal neiz-koriščan, uredili pa so tudi enotno komunalno odlagališče. Večjo skrb bodo namenili telefonskemu in prometnemu omrežju. Za ureditev bo potrebno uvesti nov referendumski program ali prodati vrednostne papirje. Lendava naj bi dobila obvoznico in sodobno vez z osrednjo Slovenijo, železniška proga 1. kongres SSS post festum POMURSKI DELEGATI RAZOČARANI Že zdavnaj pred 12. kongresom Zveze sindikatov Slovenije, ki se je 6. in 7. aprila preimenoval v 1. kongres Svobodnih sindikatov Slovenije, so se začela kresati mnenja o prihodnji organiziranosti in delu nove sindikalne organizacije. Pomurje je v teh razpravah dokaj enotno ocenilo možnosti uspešnega dela in preoblikovanja sindikata s poudarkom na panožni organiziranosti, ki izhaja iz temeljev, torej iz članstva. S temi spoznanji (in seveda nekaterimi drugimi) so se dovolj pogumno podali na ta že skoraj pozabljeni kongres. Že prve razprave pa so pokazale veliko polarizacijo mnenj o temeljnih vsebinskih vprašanjih samega sindikata. Čeprav je imelo podobna stališča kot pomurski delegati še precej drugih, pa je končni izid kongresa v nasprotju s tem, kar so pričakovali. Vsi pomurski delegati, ki so razpravljali, so enotno zastopali stališča svoje baze. Naj navedemne-kaj poudarkov iz njihovih razprav. Marjan Neavirt iz Gornje Radgone: »Ker so vse formalne možnosti za svobodno delovanje sindikata pri nas, ne vidim razloga, da tega končno ne izkoristimo in si na čelo sindikata postavimo ljudi, ki bodo imeli pravo hrbtenico in pravilno izostren odnos do svojega članstva. V razmerah, ko le-to bije bitko za preživetje, ni prostora za ljudi, ki so jih v preteklosti večkrat pustili na cedilu. Poleg omenjenega želim poudariti, da je pogoj za uspešno delo sindikata tudi njegova enotnost V pogajalskih odnosih moramo biti enotni, ko nastopamo pred parlamentom in proti njemu, do menedžerjev, do vlade z zahtevami, ki so jih uskladili znotraj parcialnih panog sindikata. Današnje razmere, ko si v lase skačejo sindikati družbenih in materialnih dejavnosti, so idealna platforma za razbitje sindikata in za še večje izživljanje nad delavci.« Matjan Neuvirt je nato podal nekaj konkretnih sklepov in predlogov, katerih večino pa kongres ni sprejel v sklepne dokumente. V razpravi je sodeloval tudi Marko Milič iz Ljutomera: »V pripravah na skupščine rosov (ROS — republiški odbor sindikata, Li. panožni sindikat, op. avtor) je prišlo do popolne nekoordiniranosti z občinskimi in medobčinskimi sindikalnimi sveti. pa naj bi jo spet povezovala z Rediscem. Gospodarstvo je treba razbremeniti in podjetja se ne smejo zgolj prilagajati, ampak sta večkrat potrebna tveganje in pogum, da se stvari spremenijo. Predsednik izvršnega sveta lendavske skupščine Jože Kuronja je opisal pot v prihodnost in ob tem poudaril, da si mora vsaka organizacija združenega dela najprej izdelati kratkoročni program ukrepov, potem pa program sanacije in stabilnosti. Treba je proučiti, kaj je mogoče dobiti iz tujine, čimprej izdati vrednostne papirje, pa tudi na sredstva zaposlenih delavcev ne gre pozabiti. Pri tem je pomembna pripadnost delavcev podjetju, ki mora biti izrazitejša. Izrabiti velja tudi pravno-finančne instrumente in ne nazadnje za napredek gospodarstva in izboljšanje kakovosti življenja tudi prodajati premoženje. Predsednica občinskega sindikalnega sveta Marija Horvat je poudarila, da morajo sindikati podjetij pri varovanju interesov delavcev nastopiti kot njihovi upniki. Po mnenju sindikata so za nastale razmere predvsem krivi vodstveni delavci ter drugi organi in republiško vodstvo, ki niso pravočasno reagirali na vsa opozorila sindikata. V Lendavi podpirajo zahteve republiškega sindikata, da je najnižji osebni dohodek od 500 do 600 DEM, vendar je to treba zapisati tudi v kolektivni pogodbi. Republiška skupščina naj sprejme moratorij za prodajo družbene lastnine, ki naj velja vse dotlej, dokler ne bodo zagotovljeni vsi zakonski predpisi, ki bodo preprečevali odtujevanje in zmanjševanje družbene lastnine delavcev. Marija Horvat se je zavzela še za skrajšanje postopkov za ugotavljanje stopnje invalidnosti. Lidija Kosi Še zadnji dan pred kongresom namreč nismo vedeli za delegata rosa, ki je bil legalno izvoljen. Omeniti moram tudi kadrovske kuhinje okoli vodstev rosov. Nekaj njihovih predsednikov je takšnih, da ne bi smeli nadaljevati mandata, nekje drugje se Zaenkrat še zadovoljni, po kongresu SSS pa več ne. Seveda gre za odmor med delom ’in ne za kuloarski dogovor med Marijo Dobrijcvič, Markom Miličem in Vinkom Klemenčičem. mandati kupujejo in se z njimi prekupčuje. Ta kongres bi to moral razčistiti, sicer bomo izgubili zaupanje našega članstva. Že nekaj razpravljal cev pred menoj je povedalo, da bi v vodstvih potrebovali mlade ljudi, neobremenjene z napakami birokratov.« Marija Dobrijevič iz občine Lendava, bila je tudi v delovnem predsedstvu kongresa, je povedala naslednje: »V občinski organizaciji sindikatov Lendava smo se v procesu sindikalne prenove odločno zavzemali za drugačno vlogo sindikata, za konkretno vsebino dela in podprli organiziranost sindikatov po dejavnostih. V procesu gospodarskih reform, razmerah tržnega načina poslovanja, uveljavljanju političnega pluralizma in strankarske- To je le nekaj poslovilnih besed predsednika Skupščine občine Gornja Radgona Petra Fri-daua. Nato se je še zahvalil vsem, ki so v delegatskem sistemu sodelovali tako ali drugače. .. in slovo od delegatskega sistema se je končalo s poslovilno skupščinsko malico, tokrat nekoliko obilnejšo kot po navadi. Na dnevnem redu zadnjega skupščinskega zasedanja je bilo kar 22 točk, nato pa je bila še skupna seja zborov, na kateri so sprejeli poročili o delu skupščine in izvršnega sveta občine Gornja Radgona. Zapletlo se je že pri sprejemu zapisnika 22. seje družbenopolitičnega zbora, saj je Tatjana Petek zahtevala odgovor oziroma ugotovitveni sklep o nezdružljivosti funkcij namestnika predsednika komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in predsednika družbenopolitičnega zbora. Po 164. členu ustave to ni sprejemljivo. Sekretarka Danica Dva-najščak je delegate opozorila na dogajanje v minulem času in jih pozvala, naj se odločilo, če bodo vztrajali pri zastarelih zakonih ali pa upoštevali razvoj. Delegat- Sprejet odlok o ustanovitvi javnega podjetja Tokrat so delegati brez razprave ustanovili javno podjetje za komunalno-sta-novanjsko dejavnost. Potrdili so tudi osnutek odloka o delu in pristojnostih nove skupščine. Ce je kdo pričakovat, da se bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Ljutomeru na svoji predzadnji seji vsaj nekoliko bolj delegatsko obnašali, se je motil. Ali pa ne. Prav mirno, po ustaljeni delegatski praksi so brez pripomb soglasno potrdili odlok o ustanovitvi komunalno-stanovanjskega podjetja. To pa pomeni, da se iz sedanjega podjetja Komgrad izloči vsa dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena, in se združi s prejšnjim stanovanjskkim sisom v skupno javno ko-munalno-stanovanjsko podjetje. S takšnim načinom organiziranja skušajo v Ljutomeru dosečti to, da se bo ta dejavnost ukvarjala predvsem z razvojem in izvajanjem osnovnih dejavnosti, profitne pa bo tudi možno opravljati, vendar po načela stroge razmejitve. V nadaljevanju zasedanja so sprejeli tudi osnutek odloka o pristojnostih in načinu dela zborov skupščine občine Ljutomer. Ker bo nov občinski parlament moral začeti z delom takoj, so delegati začeli s postopkom za sprejem tega začasnega odloka, ki ga bo nova skupščina lahko tudi spremenila ali prikrojila načinu dela. Ker gre komaj za osnutek, bo javna razprava pokazala, ali je ta dokument sprejemljiv ali ne. p j ga sistema je tudi sindikalni monizem preživela oblika organiziranja in s tem tudi neučinkovita tvorba. Podpiramo torej nadaljnji razvoj sindikalnega pluralizma, smo za svobodno, samostojno in prožno delovanje vseh oblik notranje organiziranosti, vendar le, če bo ostala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije čvrsta in močna organizacija, ki bo znala s strokovnim in profesionalnim nastopom in s svojimi odločnimi pristopi ter tudi na temeljih medsebojne solidarnosti delovati tako, da bo zaščitila slehernega svojega člana. Sindikat ne sme biti več organizacija, ki bi se še naprej ukvarjala s seboj in trošila moči predvsem za obrambo lastnega obstoja pred zunanjimi napadi.« V nadaljevanju je Dobrijeviče-va opozorila na slab položaj delavcev v občini Lendava: »V občini je na listi čakajočih na zaposlitev 600 delavcev, veliko jih je mladih in strokovno usposobljenih. Več kot 1000 delavcev je po naši oceni presežnih. V naši obči- skih vprašanj in pobud (razen ponovnega vprašanja o prodaji kruha v Stogovcih) ni bilo. Kdo in kdaj bi jim nanje odgovoril, so si verjetno mislili delegati? Najpomembnejša točka dnevnega reda, o kateri je bilo tudi največ razprave, je bilo poročilo o poslovanju gospodarskih in negospodarskih organizacij in skupnosti v letu 1989. »Upam, da se to noro gospodarsko leto ne bo nikoli več ponovilo,« je med drugim dejal v uvodnem poročilu predsednik Komiteja za družbeno planiranje in družbe, neekonomski razvoj Jože Farič. Po štirih letih so pristali na rezultatih iz leta 1985, z likvidnostnimi problemi pa se ukvarjajo tudi nekoč najbolj trdni sistemi. V letu 1989 se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 3,1, produktivnost pa za 4,4 odstotka (v primerjavi z letom 1988), padec pa bi bil še večji, če jim lani ne bi uspelo rešiti pred potopom Avto-radgone, ki je povečala proizvodnjo za 35 odstotkov. Tudi izvoz gomjeradgonskega gospodarstva se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšal za več kot 24 odstotkov. Na to je vplivalo ni je tudi veliko obratov in organizacij, katerih sedež podjetja je v drugi republiki. V skladu s sedanjimi določili splošnih aktov podjetja, ki urejajo izplačevanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov, kljub prizadevanjem ne morejo uveljaviti pravic s sindikalne liste, ki velja v Sloveniji.« Svoj lonček k razpravi je pristavil tudi Vinko Klemenčič iz Ljutomera: »Zavedati se moramo, da so sedanja podjetja, tovarne in drugo zgradili in opremili vsi zaposleni delavci, ki so se morali marsikje več let odpovedovati mnogim stvarem. Čedalje pogosteje se pojavljajo ekonomski ali tehnološki presežki. Ti delavci niso ostali samo brez služb, ampak tudi brez svojega deleža, ki so ga vlagali s svojim minulim delom. Naše članstvo zahteva, da moramo zaščititi družbeno lastnino.« Čeprav smo Milana Utrošo že citirali v prejšnji številki Vestnika, pa vseeno ne moremo mimo njegove poglobljene in vsebinske razprave: »Močni smo, kadar samoupravljamo, to pa zame pomeni, da smo čedalje manj močni. Še najbolj razmišljam o enotnosti delavskega razreda v Jugoslaviji, ko del tega delavskega razreda zahteva plače ne glede na rezultat dela, ko del tega delavskega razreda na zborih delavcev podpira ekonomsko blokado, ki temelji na političnih razlogih, čeprav si režejo vejo, na kateri sedijo. Zato sindikat ne sme in ne more biti družbenopolitična organizacija.« Že samo te razprave dovolj jasno povedo, kakšna stališča so zavzemali pomurski delegati, in po rezultatih kongresa je tudi jasno, da večine njihovih pobud in predlogov niso sprejeli ali pa so jih skušali s previdnimi formulami o ponovni obravnavi na konferenci, ki bo čez šest mesecev, potisniti v ozadje, češ saj bo do takrat vse drugače. Skratka — za pomurske delegate in tako seveda vse zaposlene v Pomurju L kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije nikakor ni tisto, kar so od njega pričakovali. Še več — je veliko razočaranje. Dušan Loparnik predvsem zmanjšanje izvoza v Elradu, in sicer za 16 odstotkov, v Lini za 43 in Radenski za 85 odstotkov. V Murini Modi se je izvoz povečal za 12 in v Avtorad-goni za 81 odstotkov, tako da je razmerje izvoza in uvoza še vedno 2/1. Razveseljivo pa je, da so se izboljšale dohodkovne razmere v kmetijstvu ter da se je proizvodnja v minulih štirih letih povečala za 15 odstotkov. Prav vse pa muči pomanjkanje lastnega denarja. Gomjeradgonsko gospodarstvo je sklenilo leto 1989 s 40 milijoni izgube in 23 milijoni akumulacije. Ivo Vuk je v razprvi opozoril na težke pogoje gospodarjenja celotne jugoslovanske kabelske industrije, propadlo je že pet Iskrinih in ena Gorenjeva organizacija, najhujši problem pa je neplačevanje računov (v Sloveniji, ker drugod po Jugoslaviji njihovih izdelkov že dolgo ne kupujejo več). Jezi jih tudi, ker ne morejo dobiti razvojnega dinarja, vlada pa še vedno ščiti »sistemske zgubarje«. Razpravljale! so govorili predvsem o obremenjevanju oziroma razbremenjevanju gospodarstva ter opozorili, da bo v prihodnje to pomembna naloga vodilnih, če hočejo, da bodo »drevo zasadili v dobro zemljo«. Tudi na zadnjem skupščinskem zasedanju ni šlo brez dela usklajevalne komisije. Delegati družbenopolitičnega zbora namreč niso sprejeli predlaganega znižanja prispevnih stopenj (ki je zgolj simbolično), čeprav v razpravi nihče ni sodeloval. Tako bodo prispevki iz dobička in osebnega dohodka odslej manjši za 0,393, prispevki iz osebnega dohodka za 0,82, prispevki iz nematerialnih stroškov za 0,82, prenehajo pa se zbirati tudi prispevki za zaklonišča. Poleg številnih odlokov so sprejeli tudi odlok o organiziranju javnega podjetja za komunalno dejavnost (v Radencih bodo imeli svoje komunalno podjetje, katerega soustanovitelj bo Radenska), svoje delo pa je končal odbor za spremljanje izvajanja občinskega referendumskega programa, saj je predsednik na koncu poročila predlagal njegovo ukinitev. Tako je četrta generacija delegatov v Skupščini občine Gornja Radgona končala z delom. V primerjavi z drugimi skupščinskimi zasedanji so bila gornjeradgonska po navadi zanimiva, za kar so poskrbeli razpravljala in delegati z vprašanji in pobudami, pa tudi sicer dolgočasna poročila o gospodarjenju je poročevalec znal prikazati na zanimiv način. Bodo tudi »parlamentarna« zasedanja takšna? Ali pa še bolj vroča? Bernarda B. Peček Letovišče v Rovinju, b1 620 postelj, je lanskole poslovanje sklenilo z KS" 12.783 dinarjev, kar bodo F krili z letošnjimi Pn . . Počitniški dom Jelka pa1 za lansko leto 7782 dinatJ izgube, kar pa je že kot veznost pokrila delovna ganzacija Mura. To so ugo vili na skupščini Počitnisi skupnosti Murska Sobota, so obravnavali lansk®1e poslovanje in določali « letošnjih letovanj. Ker P J Počitniški dom Jelka na horju od 1. aprila zaprt' i na prodaj, so tokrat gov le o cenah za letovanje v viškem naselju v R®™ Dogovorili so se, da bo letovanja med sezono za ne skupnosti 77 dinarjev .. vno, zunaj nje pa 56 m , narjev. Za nečlane skupn bo letovanje v sezoni s 105, zunaj pa 77 m 56 jev. Prijave bodo zb"33 konca meseca aprila-letovanja v Rovinju se J čitniška skupnost Murs*3 bota tudi za letos odloc® bota tudi za letos 0<“ zakup zasebnih sob v štanih pri Biogradu. polpenziona skupaj s/0., čno takso pa je 210 dm3|J j Pri Počitniški skupn°s < Murski Soboti so se.tf v odločili, da bodo let°vlSLi-Rovinju odprli za pri® ske praznike, to je ®® aprila do 2. maja, seve^.aj. bodo do 15. aprila zvrtali manj 150 prijav. Na skupščine bi tudi moranj jeti spremembe in dop®1®, samoupravnih splošnih a skupnosti, vendar so s» f nje o tem morali odiofl0 radi nesklepčnosti, ker s« kateri delegati predčasn® . pustili sejo. Tako tudi m razprave o usodi novega i viškega naselja v Pakost3® Kot pa smo zvedeli, le'ta ruje toliko časa, dokler s® f ložaj gospodarstva n® 17 boljšal. F. M3"^ MURSKA SOBOTA Komunalni sklepi DENAR KS ŽE ZDAJ - VODOVOD PROTI L GOJINI IN CANKOVI — KUP SMETI PRI SKI ČARDI ODPELJATI Zadnja seja izvršnega sveta soboške občine na videz ni obetala kaj posebnega oziroma takšnega, da bi bilo zanimivo za pisanje. Ko pa so začeli obravnavati Program dela na področju komunalnega gospodarstva v občini v drugem trimesečju letos, je postalo dokaj živahno. Najprej so ugotovili, da bo potrebno spremeniti odlok, ki govori tudi o javni razsvetljavi, saj ni prav, da se iz skupnih sredstev plačujejo tudi stroški razsvetljave v mestnih predelih, kjer ne gre za skupno rabo. Potem je tekla beseda o sredstvih, ki jih letno dvakrat dodeljujejo krajevnim skupnostim — po prvem polletju za vzdrževanje cest, ob koncu leta pa za druge namene. »Zakaj bi morali čakati na konec polletja, če pa se sredstva zbirajo sproti in je ravno zdaj največ del pri vzdrževanju cest?« je spraševal predsednik Janez Stoti in potem so na njegovo pobudo sprejeli sklep, da ta sredstva KS čimprej nakažejo. V programu del komunalnega gospodarstva je tudi nadaljevanje graditve vodovoda (primarnega cevovoda) proti Cankovi in Bogojini. V Bogojini je podpisalo okrog 100 interesentov, da so pripravljeni sofinancirati ta dela, ki bodo sicer stala okrog 9 milijonov dinarjev. Gre za nadaljevanje cevovoda iz Moravskih Toplic v dolžini 2650 metrov. Tudi v vaseh proti Cankovi (Skakovci, Puževci, Beznovci, Strukovci) so že zbrali okrog 100 Cinikov, le v Cankovi stvari s so jasne. Povsod pa je vod 3 ko rekoč nepitna. Izvršni * j je sklenil, da se začnejo. A1' krak proti Cankovi gradij®^ ko, da se bodo lahko ali tudi v sosednji Avstriji, 1 j sploh iti v takšno ponudbo,^ je bilo več pomislekov. Z® da bi cevovod tako lažje ZB । dili in Avstrijci so pripraV”j|i financirati tudi ureditev n® vodnjakov (črpališč), to d3 ne bi črpanje prevelikih ko vode (za Avstrijo 30 litr®„ |i-sekundo, zase trenutno 5y trov) čez leta povzročilo r^, manjkanje in morda tudi o naženje? To stvar je torej r trebno strokovno proučiti- In kaj storiti z velikim j pom smeti v bližini vrele3 Rimski čardi? Eni so bili Z3 da bi v bližini skopali j3 te smeti porinili vanjo t®r jjo skupaj »zamaskirali« z ze” in uredili neke vrste čistili” ziskovalni jašek, drugi P3 vztrajali pri že sprejetem d«^ voru, da je kup smeti pott® odpeljati na deponijo Prl concih, češ da so neki nOyatii poslovneži, ki so zainteres” za vlaganje v zdraviliški oW pri Rimski čardi, že ne^0ega na-ikj3 Vekoslava Grmiča v mo ^7.tokrat jih dodaja-korščinT Z ’zh°diščem v po- vljam pa: sprava je najtežja zadeva. Mislim na neke vrste zo- »V času nacizma v Nemčiji so vsi po vrsti poudarjali, da je treba biti pokoren fiihrerju, oz, kar fiihrer ukaže, moraš storiti. Militarističnemu narodu, kakršen je nemški, je bilo to zel° blizu. Torej brezpogojna pokorščina. Zato so se tudi na Procesu v Niirnbergu vsi izgo-Varjali, češ, izpolnjevali smo samo ukaze. Primite tistega, ki je ukazova|i Tistega pa seveda n' bilo več. Imeli so se za nedolžne. Da je bilo tako, povem 2gled iz Heidelberga, kjer sem se pogovarjal z nekim protestantskim teologom, profesorjem. Mu rečem: Take zločine je grešil Hitler, pa toliko Židov l! d.rugih nedolžnih je dal poklati, v vojno vas je pognal in tolikšne žrtve ste imeli. Se ni "'ogel najti nihče iz njegove neposredne bližine in ga enostavno ustreliti? Veste kaj mi je odgovoril? Kaj pa vi mislite! Legitimno izvoljenega fiihrerja naj bi na cesti ustrelili kot Psa!? To vendar ni dovoljeno. az Pa na to: Dovoljeno pa je, ne, dopustiti, da legitimno iz-Voljeni fiihrer - kolikor je bil • odgovor, čemu so v seveda legitimno izvoljen — j ‘ ............ Zagreši toliko in toliko zločinov 'n toliko in toliko milijonov Požene v smrt. To pa je dovo-Jeno. Torej, tu je bistvo: brez-Pogojna pokorščina. Žalibog je akrat odpovedalo tudi vodstvo nemške cerkve. Le redki škofje na Razkrižju, pri čemer se je dr. Grmič osebno angažiral, smo ? .aH to^e: »Doživel sem celo, da bi moral kmalu pobegniti, tako o^,erj vseMransko napadli, ko sem prišel na pogovor z župnikom in sem, da se tukajšnji prebivalci večinoma ne ravnajo po tistem, n°s Prav'enost, temveč po tistem, kar jim narekuje njihov od- ^vinsor1^1 ^^av‘eeka. Imajo ga pač radi, četudi vidijo, da to ni povsem v s!^lys quo. Tisti pa. ki vidijo, da se godi Slovencem krivica, so de-^uhjo Tako seveda uradna cerkev v Zagrebu in njeni predstojniki P- ^dno p re°e Po kakršnihkoli spremembah oz. vztrajajo pri tistem, kar je bi-Slover^^0. 0 lem' se Jim Pravzaprav zgodila krivica, ko je republi-^^bu / d°bila oblast nad tem območjem, ki je cerkevno ostalo podrejeno z J11?. .ne m°re pristati, da bi zdaj tudi cerkveno ratificirali to, kar se je "jasnil,, Sodilo že preJ vojno gre -a opravičevanje ali karkoli, ampak za ^Pnik ne Pričakujem nikakršnih sprememb vse dotlej, dokler bo tu l(ek. ki igra osrednjo vlogo. Kako bo po tem. ne morem napovedo- S° teta i V P°m*sleke. Sicer pa lirsko n' 33 1934 izdali pa- vili nov 0 *n v n-iem Pozdra-^ko nn° o^st zato, ker prav kor katra*?1^3 Pokorščino ka-ls*a cerkev. To je bilo v° ^oličane pohujšlji-sčina. F^^ina, samo pokor-^truv°2a^ in škof v ve!ik n “ von Gallen, ki je bil Za^etku Lrotn'L nacizma, je na ^daJ Pa je°?tne L RusiJ° deJal: ^snio v S*Var drugačna. Zdaj ? °^ramKS1 sode|ovati, saj gre bo|jševi^L° tlaše kulture pred ^kdo “H1 « V Mariboru je "Ss^1, da ne more biti T ^ilne f?e’ SaVc bil b°j Os’ . i® UiaU “On*e dst kot solza. r®ba r„ čustveno rečeno, a je na č® je bil nekdo vja. c ezen in to tako doži- ^deja j ®a šknr? srečanja maribor-^olnor’ >>očeta« socialisti-hna na Slovenskem in c' sociaf^®3 vodstva sloven-„ miča 7 '-tov dr- Vekoslava o r°dna LJut°merčani je bila Umiril? ,oz; državljan-®°rhji ttorU Uglodni gost je h Pd°adirtani Presoji pri-nas n1ASe ie pač nekaJ časa Pa mn -a 0 govoriti, n01 n' trebej°x mladi ~ ker se ,z- Se lahi/ čuslveno odzivati « PreprieaOnOdzivaj° P° SV0‘ ‘L »Po en tnju - veliko stori-1 OdPreti oči tistim, ki vrU8' stran n,S0 nič krivi, po di6^’naj bo t Pa odPreti srca n. Opusti. d?,priPravljeni tu-""■eč, < pred časom že pisali, bomo slednjič povedali nekaj bese . | rdečo sadni pršici, bolj Z11 I pod imenom rdeči pajek. . I Andrej Kraner, dipl. i>36’ | Raziskava je ugotovila, da je optimalno doziranje pri sajenju z BIORASTOM od I do 1,5 1 na trs. Kako sadimo trto z BIORASTOM? Spomladanska setev je tudi v Pomurju v polnem teku. Lepo vreme v marcu je pospešilo setev sladkorne pese, ki so jo letos začeli sejati nekoliko prej kot običajno in dobršen del načrtovanih površin je že zasejanih. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan so setev sladkorne pese končali, v prihodnjih dneh pa bodo tudi, drugi pridelovalci. Velja zapisati, da je bilo letos za setev te poljščine precejšnje zanimanje in pomurski pridelovalci so ji namenili od 10 do 20 odstotkov več površin kot v lanskem letu. Spomladansko setev je sicer nekoliko prekinil dež, vendar strokovnjaki pravijo, da je bil ta zelo dobrodošel. V Pomurju pa je že tudi vse nared za setev koruze, ki jo bodo začeti sejati, ko se bo zemlja urimerno ogrela. Jk Pri sajenju polovico gnojila BIORAST stresemo v sadilno jamo in z njim oblikujemo sadilni stožec, na katerega direktno postavimo koreninski sistem cepljenke, z ostalo polovico prekrijemo koreninski sistem cepljenke in z dobro zemljo napolnimo sadilno jamo. Izdelujemo: ROTACIJSKE MULČERJE širine 0,90 do 2,30 m Namenjeni so za mulčenje trave v vinogradih, sadovnjakih ter drugih nasadih in parkih. Rotacijski mulčer se lahko uporablja tudi za mulčenje koruzne slame. Informacije in prodaja: KOVAŠTVO ROŠKER FRANC, Rošpoh 76/b, 62351 Kamnica, tel. (062) 621 233 Metod Grah ČAS SAJENJA Vinogradnikom se velikokrat mudi in si že malodane ob naku- IZREDNO UGODNI NAKUPI! IZREDNO UGODNI NAKUPI! STRAN 6 Najpogostejše napake pri sajenju vinske trte Sajenje vinske trte je zelo pomembno in odgovorno opravilo, zato bi vinogradnike opozoril na najp0^ stejše napake, ki se pri tem ukrepu pojavljajo in vplivajo na slabšo rast oziroma slab prijem cepljenk- Kmetijsko trgovsko podjetje Marko Slavič Ključarovci št. 19 V ZALOGI IMAMO VES GRADBENI MATERIAL PO IZJEMNO UGODNIH CENAH: • vreča cementa le 67,40 din • opeka križevskih opekarn (veliki mo- dul) le 7.50 din komad • vreča apna 43 din OB NAKUPU Z NAROČILNICO STE OPROŠČENI PLAČILA PROMETNEGA DAVKA! KMETIJSKA MEHANIZACIJA: • sejalnice za koruzo • enoosne prikolice (cena le 32.000 din) • v zalogi imamo Sipove kmetijske stroje UMETNA GNOJILA - SEMENSKA KORUZA — VSE VRSTE KRMIL Možna dostava na dom! Odprto vsak dan od jutra do večera! Pokličite nas po telefonu 87 731. TRSNA CEPLJENKA Naj bo znanega porekla, z dobro razvitim koreninskim sistemom (vsaj tri dobro razvite korenine dolžine 20 cm), z dobro zaraščenim cepljenim mestom in vsaj enim poganjkom dolžine 30 cm, z dobro razvitimi očesi. Napake, ki se pri tem pojavljajo: — Ko kupujemo cepljenke neznanega porekla, ker so bolj cenejše in nam jih prekupčevalci pripeljejo celo na dom. — Zaradi slabega skladiščenja so marsikdaj korenine izsušene, dostikrat pa tudi cepljeno mesto, take cepljenke. Tudi daljše namakanje, take cepljenka v vodi ne oživi. pu cepljenk določijo dan sajenja. Ne upoštevajo se vremenske razmere, predvsem pa ogretost zemlje (na 40 cm globine vsaj 4—6° C), posebej še na težkih tleh. Koreninski sistem cepljenk nam v takih neugodnih razmerav zgnije (se zaduši) in ne pomaga niti, če se talne razmere kmalu izboljšajo. Zato se držimo pravila, da sadimo rajši v pretoplo (suho) zemljo in zalivamo, kot pa v prevlažno in prehladno zemljo. PRIPRAVA CEPLJENK PRED SAJENJEM Cepljenke obrežemo tik pred sajenjem ali parafiniranjem. Rozgo prirežemo na eno dobro vidno oko, prav tako pa odrežemo osušen štrcelj starega cepiča. Glavne korenine prirežemo na dolžino pesti, lahko več, vse ostale korenine oziroma koreninice na podlagi pa odstranimo. Najpogostejše napake: — rozge prirezujemo na več očes, — izsušenih korenin ne odrežemo do »zdravega dela«', ki je na preseku svež, — pri parafiranju pazimo na temperaturo parafina, ki je odvisna od vrste parafina. SAJENJE V ravnini, na terasan in na težkih tleh sadimo praviloma plitveje. Na strmem zemljišču sadimo na zgor- njem delu vinograda globlje, fePle Oko naj gleda stran od kola. " jam pri ročnem sajenju naj bi 40 x 40 x 40 cm. Na dno mo dobro zemljo ali zemljo P°® jli no z dobro preperelim kompost0"^, biorastom, biopostom ozirom3 p. ki mora biti vlažna. Oblikujem0 ček, na katerega potem razpore korenine na vse strani in na nJ'nn[la' sujemo dobro zemljo in močno P čimo. Podzemno deblo (podlag01 ji pljenke obdamo s prstjo, da h ji-gnoj, če ga uporabimo, ne Pri^ejaJni> rekten stik s podlago. Šele nato 0 fP hlevski gnoj (mora biti zrel) ah prst oziroma kompost. V pri®ern(eiH H še lahko cepljenko zalijemo in P° £e-dokončno zagrnemo. Ce nism8^ pljenk parafinirali, naredimo ho . ki bo vsaj 4—5 cm nad glavo ke. Najpogostejše napake pri saj3 pj — pregloboko sajenje predve | težkih zemljah, ujir ji — strojno vrtanje na težkih S a stih ilovnatih tleh (napravimo m8 a|i — dodajanje mineralnih gn°J ai- | nedozorelega komposta pod k ne, ia — dodajanje hlevskega gnoj3 korenine ali tik nad, J — hlevski gnoj pride v stik z obdelano« podlago, rnir3' • — cepljeno mesto (nepara1' no) zagrinjamo z težko ozirom zračno zemljo. . . g? To je bilo le nekaj napotil, k3K v«' I diti, da bi se vinogradniki bolj P | tili sajenju. _ , ... :nž. E. Novak, dipl- 111 VESTNIK, 19. APRILAj^? . TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ p. o. MARIBOR U©®® ' VEČ TOPLOTE V VAŠ DOM F Univerzalni in specialni kotli za centralno ogrevanje z bojlerjem ali brez njega 16—100 kw (RL(-S), TVT STANDARD (-S) TVT SPECIAL (-S), TVT H 33, TVT REKORD, TVT CENTRAL — vrhunski izkoristki ~ za trdna, tekoča in plinasta goriva ~ vakuumsko emajliran bojler ~ vroča gorilna komora ~ avtomatska regulacija Specialni kotli za olje ali plin ZV 145-3500 kw Plinski kotli ROHLEDER SUPER 90 Kotli za trdna goriva S, SR, SL 175—520 kw — vrhunski izkoristki — avtomatska regulacija — enostavna montaža ^SB pvdB0JLERJI MODEL SAT - v lP0RT - tri^?msk° emajliran - Dn^.,msk' 'n visoko produktivni - ^P°lna iz°lacija - Rro^f1atSka re9u|acija stornina 150, 200, 300 in 400 litrov 350qWEISHAUPT od 21 do - e^?dobneiša avtomatika tromotorna zračna loputa TOVARNA VOZIL 11 IVI r ,N toplotne tehnike | PZ I I BORIS KIDRIČ p. o. ■■ MARIBOR 11©®® PRAZNIK VINA 1990 Konec aprila že 14. Praznik vina v Podgorcih — Člani Društva vinogradnikov Jeruzalem napovedujejo odlično kakovost vinskega letnika 89. EVROPSKI DOBAVITELJ SODOBNEGA OGREVANJA! 62000 Maribor, Leningrajska 27 telefon: (062) 302-321 telex: 33 161 TVT MB YU • telefax (062) 303-990 servis in prodaja rezervnih delov (062) 39-711 Predstavništvo: 11000 Beograd, Kataničeva 24/II telefon: (011) 450-685 Minuli teden so predstavniki Turističnega društva Podgorci in Društva vinogradnikov Jeruzalem predstavili vsebino letošnjega že 14. Praznika vina. Na javnem ocenjevanju bodo ocenili okrog 200 vzorcev vin zasebnih vinogradnikov. V množici čedalje pogostejših prireditev, ki bi bile vse rade »ljudske« in izvirne, ima redkokatera tako tradicijo in tako skrbno pripravo kot prav Praznik vina. To pa niti ni čudno, saj živijo Podgorčani in nasploh vinogradniki v ljutomer- ski, ormoški in ptujski občini z vinarjenjem vse leto. Cilj društvene dejavnosti je dvig kakovosti kletarjenja in vinske kulture, zato organizirajo pozimi razna predavanja, spomladi pa ocenjevanje »pridelka«. V Podgorcih bo dvanajstčlanska komisija prvič ocenjevala po novem pravilniku (posamezna skupina bo sestavljena iz strokovnjaka, vinogradnika in potrošnika). Prireditev bo potekala v dvorani v 'Podgorcih (za katero so poudarili, da je neprimerna, ven- Prvomajski shod v Murski Soboti Podobno kot prejšnja leta bo v Morski Soboti tudi letos tradicionalni prvomajski shod, katerega organizator je občinski svet Zveze sindikatov. Na nedavnem pogovoru z izvajalci kulturnega programa so se dogovorili tudi o podrobnostih te prireditve, ki bo 30. aprila ob 19. na Trgu zmage. V kulturnem programu bodo nastopili telovadci TV D Partizan in kluba športno-ritmične gimnastike, ritmična skupina in mažoretke soboške Mure, kitarista Feri in Sašo ter harmonikar s prve osemletke. Godba na pihala pa bo ob 1830 izvedla promenadni koncert. Po končanem kulturnem programu bodo na Trgu zmage postavili mlaj. Ob letošnjem delavskem prazniku bo zatem pri prvi osemletki velik ognjemet, taborniki pa bodo pripravili kresovanje. Poskrbljeno bo tudi za zabavno glasbo in ples ter pogostitev udeležencev prvomajskega shoda v Murski Soboti. M. Jerše dar sami ne zmorejo zgraditi nove) od 20. do 29. aprila. Prva dva dni bodo zbirali vzorce, ki jih bodo nato študentje razvrščali po ostanku neprevretega sladkorja. 22. aprila bodo javno ocenjevali vzorce vina, pri tem pa bodo lahko sodelovali tudi gostje (nekaj srečnežev celo zastonj, saj bodo vstopnice izžrebali). 27. aprila ob 10. uri bo slavnostna otvoritev Praznika vina ter zanimivih razstav vinogradniških strojev (pomemben delež bo prispeval Slavko Prpotnik, ki je nekakšen vinogradniški inovator), zaščitnih sredstev, gnojil in steklarskih izdelkov. Slednje je prispevek Steklarske šole iz Rogaške Slatine, ki je izdelala tudi darila za nagrajence. Vsa ocenjena vina bodo lahko pokušali gostje Praznika vina. Za Večer pesmi, besede in plesa bo letošnji program pripravilo Turistično društvo Med-žimurje. Naslednjega dne (28. aprila) bo tradicionalni Enolo-ško-vinogradniški ples, zadnji dan pa bodo podelili priznanja sodelujočim vinogradnikom ter za najlepše urejeno okolje, najboljše vinotoče in gostilne. Bernarda B. Peček -\trium KATALOŠKA PRODAJA PONUDBA MESECA: • plačilo v dveh obrokih, brez obresti RAZKRIŽJE 27 a pri Ljutomeru, delovni čas od 12. do 18. ure, fax in telefon: (069) 89 009 TRG0CENTAR ČAKOVEC vas vabi na obisk BLAGOVNICE V MURSKEM SREDIŠČU, kjer smo znižali cene izdelkom bele tehnike od 20 do 30 %! gotovinskem plačilu še 10 % popusta! vdajamo tudi na šestmesečno posojilo! LAGOVHICA V MURSKEM SREDIŠČU SE PRIPOROČA ZA NAKUP! Mite tudi prodajalno s pohištvom TKGOCENTRA K0VEC v MURSKEM SREDIŠČU. lištvu smo znižali cene od 20 do 50 % dajamo na šestmesečno posojilo! zplačen prevoz in montaža pohištva na domu! JCENTAR, TRGOVINA S POHIŠTVOM BURSKO SREDIŠČE SE PRIPOROČA ZA OBISK IN NAKUP! _ $5^.—------------------------------------ —lZ^APRILA 1990 TOPLOTNE mUE G^EKJE STRAN 7 pisma, mnenja, stališča Odmev na govorice o Francu Štihu »Pne prave in demokratične volitve DA ali NE« ® ... .. -J., ven- — kandidatu za DPZ Skupščine Republike Slovenije Eden pomembnih pogojev za izpeljavo demokratičnih volitev je politična kultura in spoštovanje kodeksa predvolilnega obnašanja. Ker pač obojega v letošnjem predvolilnem obdobju nimamo ali ne spoštujemo dovolj, je, izgleda, možno prav vse. Povod za naše pisanje in odmev so govorice, ki so se razširile po občini Ljutomer in širše, da je Franc ŠTIH, kandidat za DPZ Skupščine Republike Slovenije iz naše občine v 10. volilni enoti Pomutje, vpleten v kaznivo dejanje prekupčevanja z nabožnimi kipci. Ob prevozu naj bi se na mejnem prehodu Gornja Radgona vžgal avtomobil in odkritje bi povzročilo njegov pripor. Še mnogo neverjetnih domislic in konstrukcij je možno slišati. V dogajanja naj bi bil vpleten tudi Mitja Berce, predsednik občinske volilne komisije, kar odpira dodatna vprašanja. Govorice smo preverili na PM Ljutomer ter UNZ Murska Sobota. Odgovorno izjavljamo, da so vse govorice navadna izmišljotina in laž in namerno širjenje neresničnih obsodb z namenom: škodovati ugledu kandidata. Nasprotno. Franc ŠTIH kot kandidat ZKS-SDP Ljutomer za DPZ Skupščine Republike Slovenije je eden najuspešnejših pridelovalcev sladkorne pese, pšenice ter rejec živine. S pridnim delom, sposobnim organiziranjem si je pridobil ugled. Ko bi vsaj imeli mnogo več Stihov. Trenutno ima veliko dela na polju pri zaščiti pšenice, oranju, setvi itd. Je rekorder pri pridelovanju pšenice in sladkorne pese. Ima vzorno urejeno kmečko dvorišče in mehanizirano kmetijo. Oba sinova pridno študirata in tudi nameravata kmetovati. tudi predmet za obravnavo pred pravosodnimi organi. Boris Prejac, sekretar Pripis uredništva: Zaradi zapoznelosti pisma in časovne zahtevnosti nastajanja časnika, poslan odmev objavljamo šele v tej številki Vestnika. Oddaja o volitvah Radia Murska Sobota, v kateri so občani dajali svoja mnenja o minulih volitvah, me je zaradi močno strankarskega zagovarjanja regularnosti vseh postopkov in spoštovanja volilnega molka ter demokratičnosti na volitvah spodbudila k temu prispevku. Dočakali smo volitve, prve prave volitve. Je to mogoče? Smo res volili tako kot drugje po sveta? Ne, mi menimo da nismo volili povsem svobodno. In zakaj ta dvom? Tesno nam je, ko pomislimo na podobo generala Kadijeviča, ki so jo pri dnevniku Tv Ljubljana pokazali Slovencem na sam dan volilnega molka. Je potreben o tem komentar? Tudi slike in posnetek govora Tita v Utripu Tv Ljubljana na ta isti dan v soboto, 7.4. 1990. Zakaj? Čemu? VOLITVAM 1990 Vsaj na dan volilnega molka bi morali o takih in podobnih rečeh molčati (kot recimo o go- JLA z vsemi sredstvi branila Jugoslavijo). Zato je naš dvom, da je bil načrtovan tak pritisk od sedanjih oblastniških struktur na slovenski narod, povsem upravičen. Ob tem se nam zdi škoda toliko poštenih in prizadevnih Banov volilnih odborov in komisij, predvsem pa veGicev, ki se svojo nalogo vzeli resno m to v glavnem dobro opravili. Prepričani sam, da si vsi tfrža- Revaušizem! Kaj je to za be- Slovenije želimo mira, sede? Kaj pomeni? Kdo se ga Utrujeni smo od marsičesa, tudi ■■h Vsem, ki še kar naprej dvomijo o njegovi poštenosti, naj se pač osebno zanimajo pri ustreznih organih. Imamo boljši nasvet. Naj se mu raje pridružijo pri vsakodnevnem delu in hitro bodo ugotovili, da je delo na kmetiji vse prej kot zabava. Vse, ki si kar naprej izmišljajo in domišljajo, bi radi opozorili, da je šitjenje laži in neresnic o drugih sme spoznavali posamezne stranke is osebnosti predstavnikov teh strank. prave ljudi, kaj«, če tega nismo storili, nam bodo še vedno go- da za vedno odšla iz rok samostojna, svobodna domovina Slovenija. Bomo spet in ponovno hrepeneli po izgubljenem, po ne-čem, česar še nikoli nismo imeli? Bomo še naprej samo hrepe-neli po svoji državi? Pa morda res znamo biti sa- mo hlapci, hla. M. Sobota Tikalo Čžftav JTt^wSX UAn-ot iivaoar, &iTiar, vene, tionai. Hrastelj Ne želim se ukvarjati s tem, kje in kdo je delil listke s svojimi obkroženimi kandidati v soboto, dan pred volitvami, kaj je bilo s telefonskimi klici ta večer, zakaj je v več delih občine večkrat zmanjkalo električnega toka v času nastopanja predsedniških kandidatov na televiziji in podobno. Vse to je težko dokazati in za to bo dovolj časa po volitvah. Želim pa bralce seznaniti s tistim, za kar so dokazi. V nedeljo, na dan volitev, sem kot predstavnik Socialistične zveze obiskal več volišč, med temi tudi volišče na Melincih. Ob mojem obisku je bila v bližini vhoda na volišče stojnica z napisom »KAKO VOLITI«. Pri mizi pa ste lahko dobili informacijo, koga voliti za predsednika Predsedstva, letak DEMOS-a z obkroženimi kandidati (letak priložen), propagandni material Kmečke zveze Slovenije in letak Zelenih Slovenije. Po informacijah organov volitev je bila stojnica prej postavljena pred vhodom in so jo člani volilnega odbora sami prestavili nekoliko stran. Povedali so tudi, da so že na predvečer opozarjali na kršitev volilnega molka iste osebe, dar vse zaman. Kršitev ak* bodo obravnavali ustrezni pl« sodni organi. Hočem pa P®v ti, da vse vendar ni bilo tako Pj šteno, kot se to hoče Posebej ne zato, ker sem P koval, da se od omenjenega^ četja DEMOS ogradi, če m » za njegovo organizirano in « stno aktivnost. Skupaj z mano je bil n® ču ob mojem obisku ob H-® . 30 minut tudi predstavnik M OSA, ki ni reagiral oz. J poskušal celo opravičevati. Sam zahtevam" in lahko le toliko pravic, tičnosti in svoboščin, k® sem jih pripravljen priznal । gim. Upam tudi, da smo o . toliko zreli, da ne naseda«’. strankarskim predlogom m mo tiste, ki so pošteni, ki s® svojim delom dokazali, in 'j ki so sposobni na kulturni , zastopati naše interese v pt>\ njih skupščinah na vseh rav® Ludvik F* Miklošiče«, 69000 Murska V SDZ le del Demosa Dejstvo je, da Socialdemokratska zveza ni koalicija DEMOS, temveč samo njen del. V Vestniku, ki je izšel 22. 3. 1990, je gospod Leon Alt v članku z naslovom V Lendavi se kuha, zapisal tudi tole: »DEMOS v Lendavi se je lotil volilcev z obvestilom, beri lažmi, v katerem piše« ter v nadaljevanju citiral del dopisa, ki ga je območni odbor Socialdemokratske zveze poslal 48 obrtnikom in ne vsem volilcem. Na tej zmoti je potem zgradil obsežno klevetanje koalicije DEMOS v Lendavi. V mojem odgovoru gospodu Altu, ki je bil objavljen v Vestniku 29. 3. 1990, sem se namenoma izognil navedbi tega dejstva, kei sem menil, da bo sam spoznal svojo zmoto in se bo vsem članom koalicije DEMOS, ki niso hkrati tudi člani Socialdemokratske zveze, opravičil zaradi klevetanja. Namesto opravičila je gospod Alt v Vestniku, ki je izšel 5. 4. 1990, objavil odgovor, v katerem spet vso utemeljitev svojega slabo zgrajenega napada name temelji na citatu iz dopisa (fotokopija odstavka!), s katerim, kot je razvidno iz povzetka pisma gospoda Franca Korena, ki je objavljeno na isti strani Vestnika pod naslovom ZKS — stranka »pod demokratično prisilo«, večina članov koalicije DEMOS sploh ni bila seznanjena. Sam sem zanj zvedel šele po objavi prvega članka gospoda Alta v Vestniku. Cenjenega gospoda Alta zatorej javno naprošam, da s fotokopijo dokaže bralcem Vestnika, da je sporen dopis volilcem posredovala koalicija DEMOS. Če tega ne bo storil, trdim, da ne spoštuje osme božje zapovedi: če bo to storil, pa bo itak sam dokazal, da je ne, kajti koalicija DEMOS, kateri pripadam tudi sam, ni isto kot območni odbor Socialdemokratske zveze, katerega član nisem, in če nekdo napiše dopis obrtnikom ni enako, kot če se loti volilcev z obvestilom. To so dejstva in z njihovo navedbo je dialog na to temo, z moje strani, končan. Dr. Štefan Špilak SKLADEN STRATEŠKI RAZVOJ KMETIJSTVA, ŽIVILSKE INDUSTRIJE, TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA TRDNA POSLOVNA IN KAPITALSKA POVEZAVA PROIZVODNJA ČIM BOLJ ZDRAVE HRANE RAZVEJANA TRGOVSKA MREŽA PRODAJNI, NABAVNI IN FINANČNI MARKETING IZVOZ, UVOZ IN MEDNARODNA KOOPERACIJA SO SKUPNA IZHODIŠČA IN CILJI 44 PODJETIJ — USTANOVITELJEV SESTAVLJENEGA PODJETJA Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanja, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. ABC POMURKA o so, o Murska Sobota ČE UČENCEM PREKIPI Na osnovi člena 73 Zakona o javnem obveščanju zahtevam, da objavite o članku ČE UČENCEM PREKIPI, ki je bil objavljen v Vestniku 1. marca 1990, naslednji odgovor: Nekateri že leta povzročajo težave na šoti in se skrivajo za mladoletnimi učenci. Pritožbo, ki jo vaš novinar Jože GRAJ omenja v svojem članku, so nekateri učenci podpisali iz preračunljivosti, drugi pod pritiskom ... Taki odnosi so še ostanek kardeljevske dobe, ki je dediščina samoupravljanja. Le-to pa je rodilo tudi spačka — srednje usmerjeno izobraževanje. Žal se vodstvo na naši šoli še ni otreslo realsocialistične miselnosti in take in podobne postopke mladoletnikov podpira. O nasprotnem se na žalost nisem mogla prepričati, kajti zanj je to »preobčutljiva zadeva«. S tem odgovorom je zame končano vsakršno nadaljnje polemiziranje v zvezi s tem. V Murski Soboti, 9. aprila 1990. Ksenija Pojbič, profesorica V sestavljeno podjetje ABC POMURKA je povezanih 44 podjetij kmetijske proizvodnje, živilske industrije, trgovine, gostinstva in turizma in podjetij skupnega pomena, s preko 10.000 zaposlenimi in 14.000 kmetov zadružnikov. ABC POMURKA, 69000 Murska Sobota, Lendavska 11, telefon: 069 21-580, telex: 35-219, telefax: 069 25-570. ABC P O M U R K A, 61000 Ljubljana, VVolfova 12, telefon: 061 214-344, telex: 31-476, telefax: 061 215-474. STRAN 8 VESTNIK, 19. APRILA]?/ kulturna obzorja te—— IZRAZNOST GIBOV Popold ns^° $rečanje plesnih skupin soboške občine je bilo minuli imet mladih''^.znost za temeljit vpogled v svet gibov — plesne izruznmti in todi ,^canJe Je v dvorani kina Park, na odru pa so poleg učenk Pine 1 eJ'c Plesne šole Intakt v Murski Soboti nastopile tudi plesne s&u-^eznih osnovnih šol. Mentor' °8'fne ie prišla plesna skupina, ki jo vodi Anica Gregorec; Oslovi ^{^lees z druge soboške osemletke — osnovne šole Karel &izšoltajUhje belita Kočila. Marija Kerec je pripeljala nastopajo-Mačkn C^a kultuntoumetniškega društva Moščanci — osnovne šole v ^ojbič C'h’ S Kuzme pa je prišla plesna skupina pod vodstvom Ingrid Je Tako se je na soboškem odru pume Havač s* K^ttttični krik z Natašo Horvat, v koreografiji Aleiksandre vzOru v° ,nasloP‘le učenke plesne šole Intakt (ki jo je po IjtMjansikem učenk™J° Matjaž Farič, opazen pa je tudi njegov vpliv na njegove bane j'” sedanje voditeljice plesnih skupin, ki vadijo na osnovni šob dum UmenJak~Miran) ter združene v plesni skupini Reduktian absw-z kletno klasiko nima kaj dosti skupnega, je očitno pa je tud'6 'n Pos,aJa v ,em okolju čedalje bolj odziven. Na neki način IMvsem ',n^aljevanje že kar nekajletne tradicije Plesne kuhinje, ki je po do te 'i .‘f^kih začetkih zakuhala čedalje bolj profesionalni odnos ske zvez L i'urne dejavnosti, ki se je razmahnila pod okriljem občin-he. - kulturnih organizacij, ima svoj podmladek in žanje tudi uspe- B Bavčar Knjižnična statistika vl0rB. bilo ®b ktu^'dgonsko knjižnico je Bkaih 2 «2?*. "“"“lega leta včla-» za 2.241 S*810 število vseh obi-1*»^, , Povečan obisk je ^uh^'^ ki pomeni *• M pri dehl’ deJ- •e. ®» izposoja filmov cve- Na. . Ui&r W1° v občinsko ma- • ?”> izloS* »Pisanih 507 čla-* izposni.1™ l^7- Gradivo si njihove šuLu 9-500 obiskovalcev, dru8'b Pri vedi t-?^I13O ••092. Od vseh F bilo isu^?®0^^2 gradiva ■ in 4092 ne' i Njenih ^dlVa' Skupaj je bilo J* J" “ 5-938 enot več Sk v*čji pa je bil tudi N® nah. S* Za knjige in tako je ^kar^"^ 1067 knjižnih ’°v; 7®b novih naslo- n,“ je bilo 79 knjižnih iKOLOŠEVEM objektivu m ^"IŠČINA LUTERANSKE CERKVE — Pravijo, da fotn0^'?? nespremenjena od takrat, ko jo je v objektiv ujel -J.G na 8rafije Kološ. Evangeličanska župnija je iz leta 189®, bil ektnro° * Murski Soboti zgradili 1910. leta. Gre za neogotsko o. arkitekt p°Paznim madžarskim vplivom, kar je razumljivo, saj je c/i^tnik ^ere"y *z Budimpešte, prav tako pa je bil madžar-^Aev, na . . di avtor slike na oltarju. Menda je stara tolike kat Jov. J* slikarjev podpis, zanimiva pa je tudi roseta (v obli CA * Pr»vza °Vano "kroglo okno s poslikanim steklom) ter prostor-edini ladji. V cerkvi je prostora za sedemsto ljudi, Sv ^Ijive JI* pr' maš' običajno zbere okoli dvesto vernike«. Ne-farnih Pr' obredih orgie. ki dajejo poleg prostora dogajanja v l®di> kada ^^ben čar, čeprav so kot sakralni spomeniki z mirni r s® prazni. B. Bavčar enot, celoten knjižni fond pa na-ša 21.101 knjig ter 136 cato neknjižnega gradiva. Slednjega w dobili 33 enot, dejavnost pa popestrena z urami pravljic, ogledi risank, ugankami in zabavatom igricami v tako imenovanih veselih počitnicah, organiziranimi ogledi knjižnica v kateri je organizator, Marija Sedivy, ter predstaviti »mi novih knjig za mlade bralce. Odraslim je bila namenjena prodajna razstava knjig Mladinske knjige, v knjižnici pa so bile tndi priložnostne razstave ter pogovori s šolskimi knjižničarji in stavistL Ker deluje Občinska matična knjižnica v Gornji Radgani ped okriljem Delavske muvene prostorsko utesnjena, bo nora postavna stavba, katere tretja i bo knjižnica, zanjo pomembna pride bitev. B. Bavčar O tem. katera je za republiško srečanje gledališčnikov na območnem srečanju v Gornji Radgoni izbrana predstava, vam ne moremo pereč iti, čeprav smo vam tako obljebvli v prejšnji številki Vestnika- 33. srečanje gledaliških skupin severovzhodne Slovenije je namreč minile ne le brez nastopajo-Č4 Peurorm, ampak tudi takojš-njih odločitev Jaše Jamnika iz LprMjane. Bil je hudo skrivnosten, strokovna svetovalka za gledališko m lutkovno dejavnost Metka Zobec z Zveze kulturnih organizacij Slovenije pa si je upravičene nakopala jezo sodelu ječft v mesta Gogi, ko je po sklepni predstavi srečanja v gor-njeradgenskem domu kulture dejala mladim interpretom Grumovega dela, da bolje razloži njihov nastop, kot ga lahko sami. Manj zgovorna je bila pred mikrofonom, ko smo jo zaprositi za oceno celotnega srečanja, zato je povzetek up«mil selektor: »Gre za območno srečanje ne-profesionainih gledaliških skupin. ki je bilo« je poudaril Jaša Jamnik, »zelo dobro organizirano tako z umetniške kot strokovne plati in je zelo lepo potekalo ter Mo raznovrstno. Kakovostno so Me predstave izenačene, medtem ko so bile žanrsko, zvrstno in z umetniškega pristopa h gledališki umetnosti oziroma k posamezni predstavi zelo različne. Opazno je, da ni nekega ge-neralnega trenda v ljubiteljski gledališki dejavnosti. Mogoče PREJELI SMO: ODGOVOR NA VPRAŠANJE: »ZAKAJ OBMOČNO GLEDALIŠKO SREČANJE BREZ PO-MURCEV?« K pisanju me je spodbudil članek Brigite Bavčar v zadnji številki Vestnika. V njem se sprašuje, zakaj je območmo srečanje gledaliških skupin v Gornji Radgoni minilo brez pomurskih gledaliških skupin. »Ali jih mag. Majda Potrata, selektorica območnega srečanja, ni opazila, ali pa v beri minule sezone ni bito ustrezne predstave«, se sprašuje. Ne; ni je opazila. Mag Majda Potratova se je po premieri ljutomerskega Gugalnika igralcem opravičila, ker predstave ni dobro videla; bojda je v Mariboru pozabila očala. Tovarišica Potratova! Na eni strani ste opazili malenkost, da na vratih' nimamo kljuke, na drugi strani pa ste pohvalili obe igralki, ki sta odlično odigrali vlogi Ane in Sosede. . _ Tovarišica selektorica. Ano in Sosedo je odigrala ena sama igralka, in to Barbara Leban, ki je vlogo »dnplirala«. Žal, ali na srečo, vaših »nasvetov« nisem poslušal do konca, ker sem zelo hitro podvomil o vaši nepristranskosti in (ne)profesionalnosti. Zelo pa nas jje igralce ljutomerske gimnazije razočarala tudi novica, da so se na območno srečanje uvrstile kar tri predstave iz Maribora, tri z Raven na Koroškem in ena s Ptuja. Zveza kulturnih organizacij Slovenije! Kako se že pravi? Vsakdo navija za svoje? Tako! Javno sprašujem, na kakšen način izbirate selektorje in zakaj že enkrat ne prekinete tovrstnega na-vijjanja? To bomo vprašali tudi tovariša Toneta Štefaneca tajnika ZKOS, ko nas bo obiskal na šoli. Imamo namreč občutek, da hoče nekdo Pomurje na lep ali na grd način izriniti iz slovenskega kulturnega prostora! BOŠTJAN CELEC • Posnetek s predstave Dramskega studia Maribor Dogodek v mestu Gogi, ob katerem se je selektor srečanja spraševal, kaj ima skupnega s Slavkom Grumom. Foto: N. Juham zaradi tega, ker je pretežen del zelo mladih ustvarjalcev — mladinske predstave, ki nekako še niso pokvarjene s tradicijo. To je zelo pohvalno, ker je treba prav v teh letih — v puberteti začeti z izobraževanjem v gledališki dejavnosti, da se lahko kasneje razvije v gledališko ustvarjalnost odraslih.« Dramski studio Maribor se s svojo režiserko Ksenijo Jus in sodelujočimi v Dogodku v mestu Gogi gotovo bo, saj že v svojih srednješolskih letih presegajo povprečje, predvsem pa ukalupljenost nedoraslih in jim tako usmerjanje v šolstvu očitno ni moglo do živega. Vsaj če sklepamo po videnem na gornjerad-gonskem odru in tistem, kar so povedali po zanimivi predstavi. Mlada režiserka jo je tako doživljala: »Goga, tako kot je, je en sam velik dogodek, ki se je zgodil med nami mladimi, ne pa tisti, ki so ga ne samo napisali, ampak tisočkrat prepisali (znani slovenski književni kritiki), in zato mi mladi zagovatjamo svojo Gogo in smo pripravljeni narediti še kakšno podobno predstavo. Mi namreč ne iščemo v tem delu tistega, kar so iskali že mnogi pred nami, tako profesionalci kot amaterji med režiserji in igralci, ampak doživljamo Gogo svoje generacije letnikov 1972/73. Za nas je to mesto ob robu; robu, ki ločuje realnost od norosti, ločnica, ob kateri živimo vsi. Če smo z našo Gogo vsaj nakazali, kar smo hoteli povedati. če smo vsaj malo uspeli, smo veseli.« Veseli bi lahko bili, pa jim je mladostno nepokvaijenost in sproščenost, s katero so nastopili, skalil pogovor po predstavi, ki je potrdil nesproščenost tistih, ki so zahtevali natančnost pojasnil, zakaj je bilo to tako in ne drugače, oziroma čemu ne na ustaljen način. Tako kot je to opravil na zakuski po srečanju dolgoletni predsednik republiškega združenja gledaliških skupin, Janez Karlin. Preden je nazdravil, se je kar nekajkrat zahvalil organizatorjem ter selektorju in svetovalki v imenu sodelujočih. »Dejansko je bilo tako, kot mora biti — in še boljše!« je zatrdil. In dodal, da je bila prireditev tako po organizacijski kot izvedbeni plati na ravni in predstave pestre. Žal mu je bilo le, da Gornja Radgona nima svoje gledališke skupine ob tako prizadevnih delavcih v kulturi, kot so Roman Sluga, Anica Kondrič, Avgust Posavec in drugi, ki so bili nepogrešljivi pri organizaciji minulega gledališkega in drugih srečanj. Brigita Bavčar Kaj je (ne)kultura? V sredo, 11. aprila, je gledališka skupina ljutomerske srednje šole v dvorani KINA PARK v Murski Soboti uprizorila predstavo Gugalnik. Igralci smo imeli »čast« spoznati dve skrajnosti. Prva je bila nizkoten udarec publike po igralcih ob prvi predstavi, saj je bil v dvorani tak kaos, da se igralci na odru nismo slišali. Za to čast in za neokusne opazke se moramo zahvaliti di(v)jakom kovinarske in tekstilne usmeritve. Žal pa nam je tistih gledalce« , ki so resnično prišli z namenom, da si ogledajo predstavo, in ki niso sami krivi, da so »zašli« v kovinarski kaos. HVALA! Druga skrajnost pa so bili gledalci druge predstave, dijaki naravoslovno-matematične usmeritve. Gledalcev, kot so bili ti, še nismo imeli. Odkrili so prav vsako »foro« in s svojim smehom v pravih trenutkih dajali igralcem nove moči, ki smo jih resnično potrebovali. Taki publiki lahko samo čestitamo! Člani gledališke skupine ljutomerske srednje šole: BENO HORVAT, MIKI BENČIK, SIMONA RAKUŠA, BOŠTJAN CELEC. VESNA DANILOVIČ DANI SMODIŠ, BARBARA LEBAN, SAŠO MAKOTER, SAŠO ZIDAR, MARKO SAVIČ in režiserka CILKA JAKELJ. kulturni /C^GOO Ct tRtt K. 19. APRILA LJUTOMER — Ob IK«t be v ga-leriji Ante Trstesjalk atwrite« rustave slik aka4ein$kega stikarp Stojama Graafa ir Maribora- Otwčtcv bo ao-pestoena s kvIInritiiB pn^raaBoa ačm-ceK Ijulomerske «iasbe®e šole. PETTK, 2®. APRILA GORNJA RADGONA — V atli «s-notne šok Jože Kfre»čič se bo ob začelo občinsko srečanje nriadia-skife per skih zborom iz gora jeradgoarske obrane. Ker jih je veiiko. je srečanje razdeljeno v dna dela. (Dragi del srečanja bo naslednjo sredo v RadendL! RADENCI — V Razstavnem saiosrc bolela Radin bo ob Ki.Wl otvoritev m-stave fotografij z dosedanjih marato-nev trda sr- Odprla bo de 25. akrila. SOBOTA. 21. »PRH A MURSKA SOBOTA — Ob I4UH se bo v dvorani kina Park začela občanska revija oliešlife hi mladinskih pevskih zborm. Naslonili bedo: pevski zbor s prve osemletke, ki p vodi Anka Sahadolnik. mladi pevci s tretje osnovne šele ped vodstven Hdse Horvat, tivieski meški pevski zbor z Ladšiavem GjerekoK. pevski zbor z osnovne šele 17. oktober v Betlšcib. ki ga vodi Aiheica Farkaš, zbor z osnovne šele Grad z zberoondkinjo MReve Kralj-Beueti in rogaševski otroški pevski zbor ped vodstveni Štefana Režaaa-«1 BELTINCI — Ob 2RJBB bo v pn-storib osnovne šole 17- altabrr sloves nest ob 2B-letnici keltnmeaneerneškje ga drnstva Beltinci. Vasropiti bode fel-> «ai aa sekcija, taanbnraši n banda Ke-ciper-Baranja ter Hladi glirhrnili. ki bodo popestrili podelitev priznanj za de^oletne delo v drritw. TOREK. M. APRILA MURSKA SOBOTA — V večnamenski dvorani pri nraevni šeK Edvard Kardelj bo ob I9J» nastopil plesni orkester Ernesta LaAača. Nastop glasbe-nikev kahvniiiiam tnITliga društva Štefan Kovač bo dopeljen z doem Re-gna. Mateje Horvat to sknpiao Derv- SREOA. 25. APRILA R ADENCI — A avli osnovne šrie L N. Vojko be ob 17JM začetek dragega dela srečanja nriadtoskA pevska zborov gerajeradgeoske občine. NAPOVED RAZSTAVE OLORIS P& peatanem tiuriaeiaAoSkaH ndAjo-itanjiu (od 19SS do 1985:) ne naseS^ne na poljih (Moris pri Dol-n jeim LaSanšu in po imednaitodn^ znansnenem SšoSoIs^u Bmnasta daha v Sloipeniji (leta 1^6 v Lendavit/ bodo ire^dtati predstavljeni mu- di širiemu obanstru v obliki ntzstave- Onoriiet' razstave v Merski Soboti bo 26- aprila ob 19. vri r Gialeriji Kad-tumefta rentna Mriko Kranjec Maurska Sobota. Razstava bo na ogled do 26. maja 9996. potem pa bo kot stalna raz-stava v iminzejskih prostorih b' Lendavi. Namen tega obvestila je opozoriti. da je to inajvega arheološka najstava d&dej b' masi podaiajini in da sodi med republiške pnojekte. Avtorica ns^stave in kataloga je višja latstosinja. arheologinja Poknaju^kega muzeja v Murski Soboti Irena ŠaveL Pri razstavi sodeian-jejo: Ferenc Kindr kot obUkovaleic- kataloga.. phdiata in vabila- Alenka Paji-Jer kot arhdeki postavitve. Bine Koma-ac ca fotografije v katalogu in tekste ma ra-stavi. Neva Orei-Frampuč ca svetovalna 'dela- Joče Varga in Boris Orešnik ca rekonstrukcije. Vesna Veberii ca risbe in oblikovanje. Milan Vincenc c pesmijo (Moris , Janko Lesnik c glasbeno spremljavo in kustosi muceja Metka Fujs.. Junec Balačic ter Branko Ker-man. Pri onoririi rucstme bo seddovuks gledališka skupina kudu Štejan Kovač c Mikijem Rasem in Brigdo Perhavec v rečiji Duše Škof. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v lukami DOBRA KNJIGA » MmsAi Soboti so: BIBLUA V SLIKARSTVU (Mitološka kaj^a). Datoellr Stori — RAZTOTJA V LJUBEZNI (zatožite OteorjaJ to Vrtal Schoštacr — POLŽI PRIHAJAJO — KAJ STORITI’ (zatoHia Obzorja l. VINSKA KULTURA V Gomilici (Gamlitz) v sosednji Avstriji v bližini mednarodnega mejnega prehoda Šentilj bodo 28. aprila odprli mednarodno razstavo na temo vinska kultura. Odprta bo do 15. novembra, pomemben delež pa bo prispevala tudi Slovenija. Organizator predstavitve slovenskega vinogradništva in turistične ponudbe bo Turistična zveza Maribor, Slovenija kot celota pa se bo predstavila dvakrat, in sicer 1 maja in 26. oktobra; slovenski slikarji bodo tudi sodelovali na slikarski razstavi, ki bo avgusta. Kakor je dejal predsednik Turistične zveze Maribor Janez Pograjc, bo na prvi predstavi- tvi poudarek dan izvirni vinogradniški kulturi s posameznih območij (pri tem bosta sodelovala pokrajinska muzeja v Mariboru in na Ptuju). Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije pa ho prodbuvila cetot-no vinarsko ponudbo naše republike. Delež Slovenije bo vsekakor vdik. saj lahko že vinogradniki iz Slovenskih goric ponudijo vrsto dobrih vin. ta razstava pa je lahko tudi začetek tesnejšega mednarodnega sodelovanja. (M aprila do novembra bodo v po nudbo prireditve v Gomilici vključene tudi kulturne in lunslične prireditve v Maribora in drugih krajih ob meji. bbp !9- APRILA 1990 STRAN 13 spori SNL Prva, a pomembna zmaga Mure V sedemnajstem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi je Mura dosegla prvo spomladansko zmago, ki pa je zelo pomembna v borbi za obstanek v ligi. V Žalcu je premagala Partizan Hmezad z 2 d). Strelca golov pa sta bila Lesjak in Kutoš. V naslednjem kolu igra Mura doma s Stolom Virtusom. Izola 17 Slovan (—1) 17 Domžale Radar (TV) Rudar (Ti) Steklar Srti MURA Hmezad 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 12 9 9 7 7 6 3 4 5 3 0 ONL — vzhod X. JUBILEJNI TEKAŠKI MARATON TREH SRC V RADENCIH NAD DVA TISOČ TEKAČEV KEGLJANJE so tekmovale n ■ -r” __ ženske, je bila odlična Marika Nagy-Kardinar fr Dobrovnika. S STOLPEC UREDNIKA 3 6 1 1 5 5 10 5 9 6 5 9 6 6 6 7 5 7 9 8 29:7 28:12 24:16 26:17 21:21 1720 12:16 19:23 16:21 12:18 13:20 15=20 19:23 3:20 28 24 21 20 18 17 16 15 15 15 14 13 12 9 Poraza Nafte in Behinke V petnajstem kolu prvenstva v slovenski območni nogometni ligi vzhod sta oba pomurska ligaša izgubila. Nafto je v Slovenskih Konjicah premagala Dravinja s 3:1, Beltinka v Celju Ingrad Kla-divar z 1:0. V naslednjem kolu igra Nafta doma s Središčem, Beltinka pa s ptujsko Dravo. MAHA KJacfivar Pekre BELTINKA Kovinar ( — 2) 15 15 15 15 15 15 15 11 8 6 S 7 5 Drava Partizan 15 15 15 15 15 3 5 1 2 PNL 2 G 5 2 9 2 7 1 4 Rezultati — 15. kolo Renkovci : Veržej 52 Tišina : Izakova 2:1 Bakavd Turnišče : 2 1 4 5 6 6 3 3 7 10 9 34:16 25:13 2020 20:14 24:19 14:11 18:18 15:12 16.26 10:20 17:34 15:30 24 22 18 17 16 16 14 13 12 9 9 8 V soboto, 21. aprila, bo v Radencih zopet velika športna manifestacija — 10. jubilejni tekaški maraton treh src, ki ga pod pokroviteljstvom Radenske organizirata turistično in športno društvo Radenci. Gre za najmnožičnejšo športnorekreacijsko prireditev v Pomurju, ki si je pridobila velik sloves doma in v tujini. Prireditve ob letošnjem jubilejnem maratonu se bodo začele že v petek ob 20.00, ko bodo v avli hotela Radin v Radencih odprli razstavo fotografij z dosedanjih maratonov treh src. Zatem bo krajša kultumozabavna prireditev, na kateri bodo najzvestejšim ljubiteljem radenskega maratona podelili priznanja. V soboto, 21. aprila, to je na dan tekaškega maratona, bodo ob 10.00 začeli zbirati prijave in izdajali štartne številke. Ob 10.30 pa bo razgovor organizatorjev tekaških prireditev Alpe-Jadran, na katerem naj bi se dogovorili o sodelovanju, o skupnem programu o organizaciji tekaških maratonov na Hrvaškem, Sloveniji, na Madžarskem, v Avstriji in v Italiji. Udeleženci dveh maratonov pa bi dobili posebne lovorike maratona Alpe-Jadran. Ob 11.00 se bo začel maraton cicibanov, ki je četrti po vrsti. Ob 11.30 bodo štartali mlajši pionirji. Ob 12.00 do 14.00 bo bogat kultumozabavni program, v katerem bodo sodelovali: ma-žoretke tovarne Mure iz Murske Sobote, folklorna skupina s Kociprovo bando iz Beltinec, Rašica iz Beltinec bo prikazala modno revijo, nastopili pa bodo tudi rogisti. Ob 14.00 bo štart malega in velikega maratona, ob 14.15 pa štart trimske-ga teka, ob 14.30 štart trimske-ga pohoda na Kapelo. V pričakovanju prvih tekačev na cilj pa bo kultumozabavni program. Ob 19.00ie predviden koncert skupine Šank rock. Organizatorji pričakujejo, da se bo sobotnega tekaškega ma- ratona treh src v Radencih udeležilo od dva do tri tisoč tekačev in tekačic. Približno toliko pa še obiskovalcev. To pa je seveda odvisno od vremena. Ker šteje mali maraton tudi za prvenstvo Slovenije, bodo prišli v Radence vsi najboljši aktivni tekmovalci in tudi vsi najboljši rekreativci. Organizatorji prireditve pa so še posebno veseli, ker so se za maraton v Radencih prijavili tekači iz sosednjih dežel — iz avstrijske Koroške in Štajerske ter iz Sombotela na Madžarskem. Letošnji program tekaškega maratona treh src v Radencih bo zelo pester in zanimiv za slehernega, tako da se splača priti v Radence, če ne kot tekač, pa kot gledalec. Feri Maučec MOTOKROS Rogan drugi, Valpotič tretji boru, kjer so tekmovali člani, pa je bil izvrsten Hari Steržaj fr Ljutomera, saj je s 3718 podrtimi keglji zasedel drugo mesto. Štefan Smodiš, ki tako kot Steržaj tekmuje ra mariborski Konstruktor, je podrl 3516 kegljev. Kardinarjeva in Steržaj sta potrdila, da sta v odlični formi, zato lahko od npjd pričakujemo dobre rezultate tudi na državnem in svetovnem prvenstvu. — NAMIZNI TENIS ZAČETEK ZA PRVO UG0 Sobočani pričenjajo boj za prvo ligo, ko se bodo v drugem delu tekmovanja najprej že v sredo pomerili v derbiju z ekipo Strojne iz Maribora ter v soboto in nedeljo na gostovanju z ekipo Bosne v Sarajevu ter Vitezom. Ti dvoboji so ključnega pomena, saj bi morali, če se želijo uvrstiti v prvo ligo, v vseh treh tekmah zmagati. Položaj pred štartom ni najboljši, saj jih poleg materialnih težav tarejo še kadrovske, ker so nekateri igralci poškodovani, nekateri pa niso uspeli izpolniti celotnega programa in tako je veliko vprašanje, ali bodo uspeli v želji za uvrstitev v prvo zvezno ligo. Pred začetkom so odigrali dve srečanji, s prvoligašem Olimpijo, okrepljeni z nekdanjim svojim igralcem Kovačem, so igrali 6:6 (Kovač 3 j), Unger 2:1, Benko 1:2, Rihtarič 0:3), in premagali Mundus iz Varaždina s 14:2 (Unger 4:0, Rihta- rič 4:0, Benko 3:1, Benkovič 3:1). — ŠPORTNI RIBOLOV--------------------- Vodita Božič in Matjašec M. U. V organizaciji RD Radgona in Ljutomer sta bili dve tekmi za pomursko prvenstvo v športnem ribolovu za člane, mladince, pionirje in članice. Po dveh tekmovanjih, ki sta bili v Hrastje-Moti in Gajševcih, pri članih ekipno vodi prva ekipa Radgone s 47 točkami pred drugo ekipo, 35, in Ljutomerom, 29 točk. Pri posameznikih članih pa vodi Božič pred Matjašecem (oba Radgona), po 47 točk, in Škergetom (Ljutomer), 44 točk. V mladinski konkurenci vodi prva ekipa Ljutomera s 50 točkami pred drugo ekipo, 44, Lendavo in Mursko soboto, po 35 točk. Med posamezniki sta Škerget in Lesjak zbrala po 50 točk, Tanja Lesjak (vsi Ljutomer) pa 47 točk. V tekmovanju pionirjev vodi Škerget s 50 točkami pred Magdičem (oba Ljutomer), 38, ih Bukovcem (GR), 38 točk. ----SPIDVEJ--------------------------------------------------- VISOK ŠPORTNI JUBILEJ V SOBOTI Cankova Bakovd Izakova Polana Veržej Renkovci Dobrovnik Crenšova Dobrovnik 1:1 Čronšovd 2:1 Ufa2dl 1 26:9 23 15 9 5 15 10 2 3 28:14 22 15 8 2 5 25:16 18 15 6 5 4 26:13 17 15 5 5 5 2524 15 15 4 6 5 22:18 14 15 5 4 6 2223 14 15 5 4 6 1820 14 15 6 2 7 1525 14 I 15 4 5 6 1722 12 15 5 2 8 2127 12 15 1 2 12 18:52 4 V Sotini na Goričkem je bilo republiško prvenstvo v motokrosu, v razredu do 80 ccm, ki ga je na 650 metrov dolgi progi pripra- boljši Kern iz Lukovice s 17 točkami pred domačinom Roga-nom, ki je zbral enako število točk, tretji pa je bil Strehovec iz HORVAT SESTI V Ljubljani in Krškem sta bili prvi dve dirki za republiško prvenstvo v spidveju. Sodelujejo tudi tekmovalci AMD Lendava. Najuspešnejši med njimi je bil Artur Horvat, ki je po dveh dirkah z 20 točkami na šestem, s točko manj je na sedmem mestu Čaba Lazar, na osmem pa Matjašec s 15 točkami. Mlada lendavska tekmovalca, Žolt in Koren, sta v dveh dirkah zbrala po 5 točk. Naslednja, tretja dirka za republiško prvenstvo v spidveju bo v Lendavi. — Kegljanje —ODBOJKA I. MNL MS Rezultati — 14. kolo Rakičan : Tromejnik 42 Rogašova : Dokležovje 4:0 Senica : Čada 2:0 Šdovd : Radgona 3:1 Motokros v Sadni. Foto: N. Juhnov Žurmanova prvakinja Na kegljišču v Radencih je bil finale pomurskega prvenstva za ženske. Od 36 tekmovalk se je vanj uvrstilo 16 najboljših. Zmagala je Nada Žurman (Radenska) s 366 podrtimi keglji — in postala pomurska prvakinja — pred Sonjo Šavel, 358, Emo Lorber (obe Elrad), 354, Leo Fartelj (SDK), 351, in Vero Banfi (OZ GR), 350 podrtih kegljev. M. Šalamon —Judo v Zmagi Ljutomera in Mladosti V predzadnjem kolu prvenstva prvi republiški moški odboj- Bretonci : nagarava Puconci 7:1 Brat ona Rakičan Radgona Števci Dokležovje 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 11 11 10 4 4 6 5 5 2 1 2 6 S 1 2 2 3 2 1 2 2 4 4 7 0 7 7 8 8 10 40:13 42:13 42:15 32:29 23:23 22:25 33:24 17:25 21:32 19:35 23:33 19:66 24 23 22 14 14 13 12 12 11 10 9 4 vilo AMD Stefan Kovač iz Murske Sobote. Tekmovali so tudi pionirji. Sodelovalo je 45 tekmovalcev iz vse Slovenije. I. ONL Lendava Rezultati — 12. kolo Graničar : Bistrica 02 Petišovd : Nafta B 4:1 Mbdart : Mostje 32 Nedefica : (Hrana 2 2 Hotiza : lakoš 2 0 V medrepubliški dirki pionirjev do 50 ccm je zmagal Gajser iz Orehove vasi z 20 točkami pred Hameserjem (Lenart), 14, in Fi-javžem (Sl. Konjice), 8 točk. V kategoriji do 60 ccm je bil naj- — KOLESARSTVO ----------- Lukovice, 10 točk. V razredu do 80 ccm pa je zmagal Jelen iz Lukovice s 13 točkami pred Goležem iz Tržiča, 11, in Pavkovičem iz Brežic, 10 točk. V konkurenci članov je zmagal Predan (Pohorje) s 57 točkami pred Cerarjem (Lukovica), 41, in Valpotičem (Radenci), 37 točk. Dirke si je ogledalo okrog tisoč gledalcev. Mladost 12 8 4 0 29:13 20 (Manci 12 7 2 3 27:12 16 Bistrica 12 8 0 4 26:19 16 lakoš 12 6 3 3 16:13 15 Ntdefica 12 5 4 3 27:17 14 NaftaB 12 5 2 5 2626 12 Hatiza 12 4 1 7 20:21 9 Petišovd 12 4 0 8 18:38 8 Mostje 12 1 3 8 13:27 5 Graničar 12 2 1 9 10:26 5 II. ONL Lendava Rezultata — 13. kale Žitkova : Olimpije 52 Hanc drugi, Tomer četrti V Novem mestu je bila velika cestna kolesarska dirka pionirjev za pokal Novoles,a. Na tehnično zahtevni progi je sodelovalo nad 50 kolesarjev iz vse Slovenije. Dirke so se udeležili tudi mladi kolesarji Tropovec, ki jih vodita treneija Titan in Flisar, ter dosegli lep uspeh. Najuspešnejši je bil Hanc, pri mlajših mladincih je zasedel drugo mesto, Gider, ki je začel trenirati šele pred kratkim, je bil sedmi, Jug pa dvanajsti. Pri starejših pioniijih je bil najuspešnji Tomer, saj je za las zgrešil prvo mesto in v šprintu petih tekmovalcev zasedel četrto mesto. Vogrinčič je bil osmi, Celec pa šestnajsti. Rezultati kažejo, da so se tropovski kolesarji na letošnjo sezono dobro pripravili. —,ŠAH------------------------------------------------ Sobočani drugi Na Ptuju je bilo pionirsko tekmovanje v judu. Sodelovalo je 150 tekmovalcev iz 15 klubov. Med njimi so bili tudi mladi judoisti iz Murske Sobote in se lepo odrezali. Najuspešnejši je bil Pavlič, ki je zmagal v kaL do 55 kg. Uspešna pa sta bila tudi Emiša v kat. do 31 kg in Vehab v kat. do 42 kg, saj sta zasedla drugi mesti. Tretji v svojih kategorijah pa so bili: Kuplen, Kerec, Žilavec, Hašaj in Čuk. Ekipno je bila Murska Sobota druga. MENIČANINlT PAS 1. DAN V Lendavi so imeli judoisti izpite za višje pasove. Rjavi pas so osvojili: Kos, Cikajlo in Brozovič iz Murske Sobote ter Lešnjak in Recek iz Lendave. Pas 1. dan je osvojil Meničanin iz. Murske karski ligi je Agroplod Ljutomer v Šempetru gladko, s 3 d), premagal domačo Čkipo. Tokrat so v ekipi Ljutomera dobro zaigrali vsi igralci. V zadnjem kolu igrajo Ljutomerčani doma z Izolo. V tekmovanju druge republiške ženske odbojkarske lige je Mladost v Murski Soboti premagala Palomo Branik s 3:1. Pomurje je bilo prosto. V zadnjem kolu igra Pomuije doma z Mežico, Mladost pa gostuje v Cmi. Sobote. TK Zvezda Žitkova 10 7 2 1 37:14 10 4 4 2 25:11 11 4 3 4 16:22 11 3 2 6 2642 10 2 1 7 18:33 16 12 11 8 5 Tri zmage Sobočanom V finalnem pokalnem srečanju Pomurja so šahisti Radenske Pomurja iz Murske Sobote premagali Lendavčane v treh konkurencah. Člani Radenske Pomurja so premagali Lendavo s 3,5:0,5 točke. Zmage za Radensko Pomurje so dosegli: Kovač, Logar in Bogdan Hari, Danilo Hari pa je remiziral. Za Lendavo pa je osvojil pol točke Gerenčer. Mladinci Radenske Pomurja so bili boljši od Lendavčanov in zmagali z 2,5:1,5 točke. Točki za Radensko Pomurje sta osvojila A. Kelemen in Benko, remiziral pa D. Kelemen. Zmago za Lendavo je dosegel Hrelja, remiziral pa Zrna. Članice Radenske Pomuija pa so premagale sovrstnice Lendave s 3,5:0,5 točke. Za Radensko Pomurje so bile uspešne: Ne-ratova, Kovačeva, K. Maričeva, ki so zmagale, M. Maričeva pa je remizirala. Pol točke za Lendavo pa je osvojila Srakova. Šahisti in šahistke Pomurja Radenske iz Murske Sobote bodo tako predstavljali Pomurje na finalnem tekmovanju, ki bo 27. maja v Portorožu. Sobočani tretji V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v igri z veliko zvenečo žogo. Med 7 ekipami je sodelovala tudi ekipa Murske Sobote in v postavi Korošak, Potočnik, Maučec in Bencik za- sedla tretje mesto. — ŠAH----------- TK Gerenčer in Gaber Šahovsko društvo Lendava je pripravilo hitropotezni turnir za april. Med 10 šahisti sta bila najuspešnejša Gerenčer in Gaber, zbrala sta po 8 točk. Sledijo: Vida 6, Strbad 55 in Cofek 5 točk. J. G. —ROKOMET--------------- Bakovčani zmagali v Ormožu V sedemnajstem kolu prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je ekipa Pomurke Bakovec v Ormožu premagala domače moštvo in dobila pomembni točki v borbi za obstanek v ligi. Strelci za Bakovce: Petek 10, Anton Lovenjak 4, Štefan Lovenjak in Horvat po 3, Buzeti 2 ter Zalodec in Lebar po enega. V naslednjem kolu igrajo Bakovci doma z ekipo Inlesa Rika iz Ribnice. V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je Krog v pomurskem derbiju premagal Mladinca iz Murskih Črnec s 35:19. Najboljši strelci: Babič 10, A. Titan 6 in J. Varga 5 za Krog ter J. Makovec 7 in Kreft 5 zadetkov za Mladinca. Drava s Ptuja pa je premagala Toko s 34:10. Najboljša strelca pri Toku: Švec 4 in Kreslin 2. V naslednjem kolu igra Toko s Fužinar-jem, Krog s Šoštanjem, Radgona pa z Dravo, medtem ko je Mladinec prost — ŠAH------------------ Zmagal Kovač Na aprilskem hitropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote, je sodelovalo 12 šahistov. Zmagal je Boris Kovač z 95 točke pred Cirilom Logarjem 9, Danilom Marijem 7, ter Bogdanom Harijem in Matijo Gaborjem, po 65 točke. Pred sedemdesetimi lebp bilo v Murski Soboti vijeno sokolsko društvo, je imelo pomembno vlogo P razvoju športne dejavno#* razsvetljevanja naspiov Društvo je razvilo zelo F stro dejavnost. Poleg vne dejavnosti — so v njem gojili tudi drv športne panoge, atlet^ plavanje, namizni tenis, m* ski šport in drugo. V društva je delovala dramska sekcija, čitalnik knjižnica. V društvo so vključevali predvsem in napredni Sobočani, rmi pa so jih učitelji, profes0^ in drugi domačini. Oelo , kola je po osvoboditvi nasr Ijevalo društvo za tehm’ vzgojo Partizan, ki je si* lo za množično dejovo0 Tako kot pri Sokolu, so tudi pri društvu Partizan novna dejavnost telovadb* množični nastopi. K društva pa so delovale razne sekcije v štetil*^ športnih panogah, kot so gomet, rokomet, k<^*r odbojka, borilni športi drugo. Te športne panog* se začele naglo razvijati vključevati v tekmovalni^ stem ter se začele osatno^ jati. Tako je v Murski Sot^ ti nastalo več klubov, *e teri obstajajo še danes. " štvo Partizan je vse do d* ohranilo telovadbo, b* vključuje le mlajše kate^\ je. Pri tem velja p0** V opozoriti na veliko obet J . čo skupino pionirk v ritm^. gimnastiki, ki je že d^ dosegla nekaj vidnih rez* tov v republiškem meril11-okviru društva Partiza* Murski Soboti delujejo t" starejše skupine rekreatifC*' in nekatere športne sekcr kot so judo in karate. Letošnji jubilej — tnico telovadnega Sokol—Partizan bodo r boti proslavili v četrtek, iy. aprua /vzo. v nje tega jubileja pa vključili tudi 60-Ietnic° ma Partizan r Murski S° ti. Praznovanje bodo l* ob 16.00 uri v hotelu ^i* zaslužnim posameznikom, že vrsto let uspešno del*j° društvu, pa podelili n ja. V prostorih doma zan bodo tudi pripravili r*^ stavo s prikazom športne dejavnosti v P^v klih sedemdesetih 18.00 pa bo v športni dvor* Osnovne šole Edvarda n del ja v Murski Soboti slava s kulturnim Pr°#j. mom in telovadno akadt^ jo. Pozdravni nagovor^ ime! predsednik drv**. Partizan, dr. Arpad SorC^ slavnostni govornik P* predsednik skupščine Murska Sobota, Andrej renčer. Podelili bodo miji bodo sodelovali: ni, mlajše pionirke, SP0.:; ritmična skupina, P^.jf starejše pionirke, judoisti orodni telovadci Sarod*^ doma iz Ljubljane, med terimi so tudi člani drž* reprezentance. Feri Iriam^ STRAN 14 VESTNIK, 19. APRILOV samozaščita, varnost, obramba —,-----------------------: prometno tekmovanje NAJUSPEŠNEJŠI BELUNČANI Svet za preventivo in vzgojo ’ cestnem prometu pri soboški občinski skupščini, AMD Ste- Kovač in ZŠAM Murska Sobota so pripravili tradicio-^oo prometno tekmovanje M veš o prometu. Sodelovalo je 11 osnovnošolskih in 6 sred-•ješolskih ekip. Med osnovno-soiskimi so imeli največ uspe-"s učenci iz beltinske šole, sai w Postali ekipni in posamični ®«»8mlec. Ekipno je zmaga-prva ekipa OŠ Beltinci s W kazenskimi točkami pred «««» ekipo OŠ Beltinci, 203, »ekipo OŠ Grad, 392 kazenskih točk. Pri posameznikih je M najboljši Roman Fras (Bel-M s 30 kazenskimi točkami W Tomažem Zverom (Bcl- 35, Danielom Plejem Sojina), 44, Janezom Mi-"0'icem (Beltinci), 47, in Bojanom Hozjanom (Beltinci), kazenskih točk. Na srednješolskem tekmo-’«i« Pomurja je med posadi ’8°r G°mbot; WPV Murska Sobota) »S* Denisom Kovačem (SC x Lendava) in Alešem ^»tanom (SKS Rakičan). F. Maučec Varnost pri delu V delovni organizaciji Avtoradgona nimajo najboljših možnosti za delo, najslabši so vsekakor v lakirnici in mizarski delavnici. Delavci delajo s starimi stroji, na utesnjenih delovnih mestih in v slabih ekoloških razmerah, saj so izpostavljeni ropotu, prahu, temperaturi, pomanjkanju transportnih poti, neočiščeni okolici delovnih mest in drugem. Imajo pa potrebna osebna zaščitna sredstva, delavca za varstvo pri delu, požarno varnost in varstvo okolja ter tudi skrbijo za redne zdravstvene preglede delavcev, ki delajo na težjih delovnih mestih. V Avtoradgoni je bilo lani registriranih 147 poškodb pri delu, največ v proizvodnih obratih, kjer je bil poškodovan vsak peti delavec. Zaradi tega je bilo 1522 bolniških dni, kar pomeni, da je bilo vse leto odsotnih 6 delavcev. Vzroki so objektivne in subjektivne narave. V delovni organizaciji ugotavljajo, da nastane 40 odstotkov poškodb pri delu zaradi tehnološko neurejenega delovnega mesta, 45 odstotkov zaradi nepravilnega opravljanja dela in 15 odstotkov zaradi neuporabe osebnih zaščitnih sredstev. Najpogostejše so poškodbe oči, v transportnem obratu pa je bilo 19 poškodb rok in nog. Čeprav gre za lažje poškodbe, je število le-teh skrb zbujajoče. Če pa k temu dodamo še veliko bolniških izostankov zaradi bolezni zunaj dela — teh je bilo lani 18.850 dni, nekateri delavci pa so na bolniškem dopustu po dve ali tri leta — potem so lahko v Avtoradgoni zares zaskrbljeni. V Avtoradgoni pa se srečujejo tudi s težavami pri premeščanju delavcev na druga delovna mesta, saj le-ti v mnogih primerih potem odidejo na bolniški dopust in se ne vrnejo na delo. Pojavlja se tudi vedno več zahtevkov za invalidsko upokojitev oz. premestitev na lažja dela in naloge, ki pa jih v delovni organizaciji nimajo. Zaklonišč Začasno) "e bo treba s, §raditi SloveJ^ L6 skupščina Republi-’«®sprem”' marca sprejela Za-* ^«naPfJ^T"!b?h in dopolnitvah ^“zbeni 0Sni Nudski obrambi >oSp"'samozaščiti, so se bi-zal ien.'!! *ud* stvari glede ^SČ' D° "adalini^a ^."jo zaklA0-^0^ oratft •• ss,1"6®' raih Rradnjo zaklonišč teA^' n»loŽbahn'teV RosPodar' ni bah v nove objekte C’‘Mi raU13"3"" in najem’ tak ? a«ov3„- , Omenitev imetni-dru-iltOv Pravice in upo-v^ni lasti ?v"'b Prostorov v starih, n i6r *as*nikov stano-*’*!>. Poslovnih i„ drugih ■ bi ^MladiH z ”bČini. M.Urska Ha s*iin Zal " ' omenjenim rejci 9d«ji seii °aon', je izvršni svet odlm^lek < in spre- ščitka o zaki "ka ° spremembah Spi'h objekrk1^'** 'n drug'lt za-burska Priklati nkx?Vatl ie, da ga bo-®d«ji seii C'"Sk® skupščine na J' Oglasno potrdili. Oprema leži, osvetlitve ni, semaforja pa pri Petrolu v Murski Soboti tudi ne, bi lahko napol v rimi opisali dejstvo, da prečkajo šolarji soboške tretje osemletke dvakrat vsak dan nevarno križišče. Pa v skrbi zanje nismo nič kaj pesniško razpoloženi — prej jezni, da se odrasli v Elektru in Cestnem podjetju že dalj časa ne morejo sporazumeti in omogočiti otrokom varnejše poti s postavitvijo ustreznih prometnih oznak. Ta bi bila potrebna tudi pred prvo osnovno šolo v pomurskem središču, pa, kot kaže, semaforja ne bo, dokler se vodilni v izvršnem svetu ne bodo zavzeli za ureditev ulice Štefana Kovača in pešpoti do Černelavec. Čeprav so zanjo tako prebivalci novega satelitskega naselja pri Murski Soboti kot ostali Sobočani, v tem mandatu očitno zaradi osebnih interesov, ne bo prišli do izvedbe del in realizacije projektov. Pa bi moralo priti čim prej, da ne bi bila potrebna kakšna žrtev, da se zavemo, kako nevarna sta neurejena pot v novo naselje in nesemaforizirano križišče pred osnovno šolo Daneta Šume-njaka-Mirana ter križišče pri Petrolu. B. Bavčar Prav gotovo je želja vsakega letalskega centra, tudi pomurskega, da ijna poleg drugih tudi letalo, ki bi ga lahko uporabljali za poslovne, turistične, humane in druge namene. Pomurski letalci, ki so se že izkazali ob raznih humanih, preventivnih in drugih akcijah (ob potresu so v Skopje z letalom prepeljali zdravila in kr- J. G. F. Maučec “ ZA NOTRANJE ZADEVE V MERSKI SOBOTI I^ešec umrl ni bd® vehL°Vc®anemu prometu ob koncu tedna na naših cestah IsPc»S- karl>id< prometn'*1 nesreč. Tudi večjih poškodb pri strelja- ■», * 'z8ubil ?.m.n' bilo. Žal pa je v prometni nesreči en človek D«i| v h Z|*ljenje. I n 10. prepust |lo d?lf Ka^ a -se j.e zgodila prometna nesreča pri Bodoncih. Ha 'z Rad en®ek 'z Bodonec seje peljal z osebnim avtomobi-tr^do], je t)Vec proti Zenkovcem. Ko se je peljal po klancu /J V beto'Z i?eznane8a vzroka zapeljal na desno bankino in |r®vi se v Pr(?ePust. Pri trčenju se je hudo pošdkoval. Dtr0|. »mišnici v Mariboru. č 10PaVZroči> Požar t>. p Pr,'a je zagorel lesen skedenj Martina Žižka iz Gan-fe u^^nje ,el je skedenj, velik 12x9 metrov, v njem pa 4. I '50 ti^j ?ena 1n razno kmetijsko orodje. Skoda znaša J 1 dl °trošv„Soc dinarjev. Ugotovitve kažejo, da je zagorelo za- ^prei,| '8r? z vžgilicami. I ha '3. aprjPesca na ces,i' I I ka/^feča v pmal° Pred polnočjo se je zgodila huda promet- N i c 'Z Klanih' Lakošu. Voznica osebnega avtomobila Ana Ša-m ndavi. v Clne (SO Čakovec) se je peljala iz Gaberja proti fe bitrost^e'jU kakoš pri hiši štev. 22 je zaradi nepri-I ha l" Žaliga J v°žnje po sredi ceste spregledala pešca Ladi- I kraju ne„ ^aPce- Ob trčenju je ta dobil hude poškodbe in »reče umrl. V AVTORADGONI LANI 147 POŠKODB PRI DELU AEROKLUB M. Sobota vas vabi, da v prvomajskih praznikih od 27. aprila do 2. maja 1990 izkoristite edinstveno priložnost in si ogledate V delovni organizaciji Avtoradgona vidijo rešitev v zmanjšanju poškodb pri delu z ustrezno posodobitvijo delovnih mest, nakupom nove strojne opreme, s čimer bi odpadlo fizično ročno delo, posodobitvijo tehnoloških postopkov, večjo delovno disciplino in uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da doslej v delovni organizaciji niso dovolj storili za zmanjšanje poškodb pri delu. Drugače si tudi ni mogoče predstavljati ugotovitev, da o tej problematiki sindikat sploh ni razpravljal, da doslej niso izvajali nobenih sankcij in zahtevali od delavca, ki se je poškodoval zaradi malomarnosti, nobenih nadomestil. Prav tako komisija za kontrolo bolniškega dopusta, ki deluje v delovni organizaciji, doslej ni ugotovila niti enega neopravičenega izostanka. Feri Maučec SEMAFOR IN VARNOST OTROK Tako v strahu in z bojaznijo se iz dneva v dan prebijajo med pločevino na poti do šole in iz nje učenci soboške tretje osemletke na (slabo vidnem) prehodu pred Petrolom. Nič bolje pa se ne godi njihovim vrstnikom pred prvo osnovno šolo v Murski Soboti, kjer na ravni Štefana Kovača ulici marsikateri voznik pritisne na pedal in zdrvi mimo otrok, neu-poštevaje dovoljeno hitrost pa tudi nepredvidljivost šolarjev. Zato sta se-mafora nujna! Foto: N. Juhnov DOLGO PRIČAKOVANO LETALO vno plazmo), bili so tudi resen kandidat za organizacijo obrambe pred točo, vendar ponudbe niso mogli sprejeti, ker niso imeli primernega letala. Tokrat pa so dobili 4-sedežno letalo, s čimer se jim je izpolnila dolgoletna želja. Letalo so sicer vzeli v najem za eno leto, vendar je v pogodbi klavzula, da ga lahko tudi odkupijo. V klubu pa so trdno prepričani, da bodo s proizvodnjo, s poleti v poslovne in turistične namene ter ob pomoči širše družbene skupnosti letos zbrali 46.800 dolarjev (preračunano v dinarje) in letalo odkupili. Po besedah predsednika Pomurskega letalskega centra Draga Žižka je to zelo ugodna cena in priložnosti ne bi smeli zamuditi. VARNOST PRED NEVARNIMI SNOVMI Če se nesreča zgodi, bodimo preudarni Na občnih zborih gasilskih društev, ki potekajo v tem času, je večkrat govor'-tudi o zaščiti ljudi pred nevarnimi snovmi. Gasilci so ponekod na to temo pripravili predavanja za občane, da bi jim dali vsaj nekaj znanja, kako ravnati, če pride do nesreče Osveščanje občanov pa je bolj stvar civilne zaščite, k! je v lanskem letu naredila že prve korake, da bi ljudi seznamla, kako ravnati ob nesrečah. Prenoznavanje nevarnih snovi, ki nenehno ogrožajo naše delo in življenja, zahteva znanie in naš odnos do varnosti se mora spremeniti, začela so se spomladanska dela, ljudje uporabljajo vedno več umetnega gnojila, škropiv m strupov za zatiranje škodljivcev, sicer pa tud, v vsaki hiši najdemo nevarne snovi ki so nostale naš vsakdanjik. Zelo pomembno je, kako bomo te snov, uskladiščili in preprečili, da do njih ne pridejo otroci, zivma m posebej tudi ostareli občani. Pri uporabi nevarnih snovi moramo upoštevati navodila, kt so priložena. Žal tega velikokrat ne storimo in s tem kar naravnost pehamo sebe m druge v nesrečo. Po naših cestah se prevaža čedalje več nevarnih snovi, ki bi ob morebitnem izlitiu povzročile ekološko katastrofo. Skratka, v nhšem vsakdanjem življenju je vedno več nevarnih snovi, zato je dobro in koristno vedeti, kaj moramo storiti, če do nesreče že pride. Kako torej ravnamo ob nesreči z nevarno snovjo? n niei obvestimo postajo milice, po potrebi tudi gasilce in reševalce. Zava-■ ° J J. Uo kier se ie nesreča zgodila. Poškodovance odstranimo z varnost Storimo vse, da ne pride do S (ustavimo motorje, prepovemo kajenje ,td.). Požare gasimo s priročnimi gags"lnimi aparati. Najbolj 8 raVnam° preudarno, saj tako lahko ublažimo posled.ee nesreče. TRIGLAV IZ LETALA Na triurni izlet lahko poletite s soboškega letališča s turističnim letalom AN-2. Možnost vmesnih pristankov v Slovenj Gradcu in Lescah. Prav tako bodo organizirani PANORAMSKI POLETI NAD POMURJEM. Informacije in prijave po telefonu: 21 405 Vabi Aeroklub M. Sobota PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE p o. LJUTOMER PROIZVODNO-GRADBENO PODJETJE LJUTOMER, p. o., ORMOŠKA 3 Po sklepu DELAVSKEGA SVETA razpisujemo prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA 3. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA 4. VODJE ENOTE ZA PROJEKTIRANJE Za posamezna dela in naloge so lahko imenovani delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: k L visoka ali višja izobrazba gradbene ali ekonomske smeri, k 2. visoka ali višja izobrazba gradbene smeri in strokovni izpit, k 3. visoka ali višja izobrazba pravne smeri, k 4. visoka izobrazba gradbene smeri in strokovni izpit. Vsi kandidati morajo imeti še najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delih. Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh na naslov: Proizvodno-gradbeno podjetje Ljutomer, p. o., Ormoška 3. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. OBVESTILO o zapori cest! Organizacijski odbor MARATONA TREH SRC v Radencih obvešča, da bodo v soboto, 21. aprila, od 13. do 19. ure, za ves promet zaprte ceste: Radenci—Križevci pri Ljutomeru in vse lokalne ceste, ki imajo izvoz na to cesto. Obvoz v obe smeri je prek Murske Sobote. I----------DEKLETA, POZOR!--------------------------- Vas zanima dober zaslužek, redna zaposlitev? Želite delati z ljudmi in doživeti vedno kaj novega? Ste moderna komunikativna oseba? IŠČEMO hostese, tajnice, zastopnike, prodajalce in gospodinje. Pogoji: znanje nemškega jezika, srednješolska izobrazba, delo z računalnikom. Prošnje in življenjepis v slovenskem in nemškem jeziku pošljite na naslov: Firma ZAGAVEC, Langgasse 30, 8490 BAD RADKERSBURG, Avstrija Ll Platana, Lendavska 29, Murska Sobota objavlja DRAŽBO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV, ki bo 5.5.1990 ob 9. uri v . prostorih Ll Platana. Prodali bomo rabljene stroje in naprave za obdelavo lesa (spisek je na ogled na oglasni deski Ll Platana). Ogled in vplačilo 10 % varščine je uro pred pričetkom licitacije po načinu VIDENO—KUPLJENO — brez kasnejših reklamacij. ABC POMURKA Kmetijski kombinat RADGONA, o. sol. o. Svet članov in delavcev TOK Gozdarstvo razpisuje v skladu z določili Statuta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi • 1. Direktor TOK Gozdarstvo Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost, — 5 oz. 7.let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu, — organizacijske sposobnosti Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za razpisana dela in naloge izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: ABC POMURKA KK Radgona Jurkovičeva 3—5 69250 Gor. Radgona O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa. STRAN 15 Radijski in televizijski spored od 20. do 26. aprila PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO on_nTJ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA S0B01A 5.30 Prebujajte se z nami! (Veselite se z nami! Zakaj? Ker je petek in potem dva dni ne bo treba v šolo ali službo! Dobro jutro!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Romano vila-go — Svet Romov, 1635 Kronika, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 21 232 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 9.00 Spored za otroke. 9.30 Bluebell, angl. nad. [5.25 Svet na zaslonu. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik: Tednik. 18.00 Spored za otroke in mlade. 18.25 Noro, norejše, norišnica, norveška serija. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Bajke na Slovenskem, dokum. serija. 20.55 Smileyjevi ljudje, angl. nad. 21.55,Tv dnevnik 3. 22.15 Pogledi. 23.10 Železni križec, angl. film. 8.30 Nemščina. 9.00 Spored za otroke in mlade. 10.25 Ovčar Hubo, amer, nanizanka. 10.55 Naša pesem. 14.40 Videogodba. 15.25 Oddaja pred SP v nogometu. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Spored za otroke in mlade. 16.55 Opice, pojdite domov, ameriški film. 18.35 Vaš zelenjavni vrt. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Križkraž. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Grehi, ameriška nadaljevanka. 23.15 Oblaki slave, angl, film. 9.00 Nedeljska kuhinja (humorist Džouži bo začel, Smilja Gaber nadaljevala z glasbo, zadnjo uro in pol kuhanja pa prevzema Danila Hradil Mohar s kvizom 10 sekund), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 5.30 Prebujajte se z nami! (Začeli bomo delovni teden — dobre volje, ne pa sitni in čemerni! Pomaga vam jutranji murski val, bodite z nami!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Športna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, obvestila, 18.00 Rezerviran čas 5.30 Prebujajte se z nami! (Bilo bi zelo lepo, če bi tudi to torkovo jutro sodelovali! Ostanite na frekvenci 87,6 MHz!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Pogovor v živo, 17.00 Aktualno, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 5.30 Prebujajte se z nami! (Sredi tedna vam sporočamo točen čas, vam želimo dobro jutro in povemo, kakšno je vreme.), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Gospodarske teme, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.15 Poslušamo vas 5.30 Prebujajte se z (Dobro jutro vam želimo-ne samo to: čaka vas; gradno vprašanje, kme J nasvet, minute za mla % seveda obilo glasbe.), Konec jutranje oddaj® 16.00 Uvod v popold* oddajo, 16.15 Kulturna daja, 17.00 Aktualno, Reklame, glasba, 1»" TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 17.50 Tv studio Maribor. 19.00 Videomeh. 19.30 Tv Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 19.00 Danes skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Serpico, ameriški film. 22.20 Satelitski programi. dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oddaja pred SP v nogometu. 21.00 Skupščinska kronika. 21.30 Človek in glasba. 22.20 Satelitski programi. TV ZAGREB 8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sence v soncu (n), 20.55 Zvezdni prah, 21.40 Dnevnik, 22.00 Kultura, 23.05 Noč z vami. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Btilowbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Ljubljenec Kreuzberg, 22.15 Filmske novitete, 22.45 Veter piha na zahod (f). Drugi program 16.00 Šport, 16.45 Velike sanje, 17.30 Noetova Barka, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dežela gora (dok. f), 21.20 Bližji posnetek, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 23.00 Umetnine. TV MADŽARSKA 9.10 Konji in konjeniki, pon. 10.05 Madžarska stoletja. 10.25 Odgovor, po romanu T. Deryja, pon. 16.55 Lepi madžarski plesi. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Črni klavir, E. Wesze-ly. 20.25 Šola za diplomate, norveški film. 21.00 Panorama, svetovna politika. 22.00 C. D. Friedrich, nemški film. 23.20 TV dnevnik. 8.50 Otroška matineja. 10.10 Grehi, amer. nad. 11.00 Alo, alo, humor, serija. 11.30 Domači ansambli: Ansambel Vinka Cverleta. 12.00 Kmetijska oddaja. 14.10 Formula 1, franc, nad. 14.55 Kolo sreče. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Slepar, ameriški film (čb). 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Balkan expres, nadaljevanka. 21.00 Ždravo. 22.40 Hunter, zadnji del amer, nanizanke. 9.00 Mozaik: Spored za otroke, Mladinski pevski festival, Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 15.30 Hunter, zadnji del amer, nanizanke. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Zdravo. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Silicijev horizont, Lepota in narod, tv film AGRFT. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Operne zgodbe, angl, serija. 23.10 Skupaj na sledi, angl. nad. Program LJ 2: 10.00 Oddaje za JLA. 13.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Biblija, angl, serija. 20.50 Čamel Trophy — Špa- /O ljubljanska banka | Pomurska banka d. d. Murska Sobota TV ZAGREB 8.50 Tv v šoli, ponovitve, 14.10 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Alf, 20.50 Fantovščina (f), 22.35 Dnevnik, 22.50 Šport, 23.10 Noč z vami. nija, doku m. oddaja. 21.30 Satelitski programi. 21.50 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi. TV ZAGREB TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Dok. oddaja, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 22.05 Organizacija (f), 23.50 Vzrok za vznemirjanje (f). Drugi program 15.30 Predstavitev pesmi za Evrovizijo, 16.15 Matere, 17.00 Ljuba družina (n), 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Magazin . Alpe-Jadran, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 2. 20.15 Grk Zorba (f), 22.35 Šport, 23.05 Zabavni sobotni večer. TV MADŽARSKA 7.00 Sončnica, kulturni program. 9.05 Ža otroke. 10.00 Ptice trnovke, pon. 10.45 Naš ekran, v srbohrvaščini. 11.15 Panorama, pon. 14.05 Barkochba. 14.55 Volčji brlog, češki film. 16.30 Poceni gospodinjstvo. 16.50 Rokomet. 18.45 Sosedje, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Gy. Ka-boš. 20.25 Resnična zgodba, francoski film. 21.35 Igralka Erzsi Mathe. 22.30 Rock na odru. 23*20 TV dnevnik. 10.00 Nedeljsko dopoldne, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Resna glasba, 13.00 Nadaljevanka, 14.00 Nedeljsko popoldne, 16.10 Po letu 2000, 16.45 Padalci pri- hajajo 19.30 sebna 21.00 (f), 18.45 Asterix, Dnevnik, 20.00 Po-redakcija (drama). _____ Zabavna oddaja, 21.50 Športni pregled, 22.35 Noč z vami. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, 14.15 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Aida (opera), 23.05 Koncert. Drugi program 9.00 Matineja, Športno popoldne, 15.00 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Avstrija danes, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljubezenski pozdrav iz Moskve (f), 22.15 Inšpektor Clouseau (f), 23.45 Šport. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.50 Pustolovščina—slikarstvo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Športna oddaja. 21.15 Zvezdni prah, zabavnoglasbena oddaja. 22.10 Satelitski programi. 9.00 Mozaik: Zgodbe iz školjke. 9.30 Šolska tv: Iz življenja rastlin, Koroški kmečki upor, Rdeče, zeleno, pa tudi rumeno, Nemščina. 11.00 Oddaja o športu. 13.30 Nemščina. 14.00 Žarišče. 14.30 Skupaj na sledi, angl. nad. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Šolska tv, ponovitev. 17.45 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Moja poslednja sanja, franc, nadaljevanka.. 21.00 Evrosong, zabavnoglasbena oddaja. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Skupaj na sledi, angl, nadaljevanka. Program LJ 2: 18.10 Svet športa. 19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci — cimbalist. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Evelyn Waugh, angl, dokum. film in Vnovič v Brideshead. angl, nadaljevanka. 9.00 Mozaik: Lisica Zvitorepka, Silicijev horizont in Lepota in narod — tv film. 10.00 Moja poslednja sanja, franc, nadaljevanka. 15.00 Žarišče. 15.30 Skupaj na sledi, angl, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik: Camel Trop-hy — Španija, Po sledeh napredka. 18.05 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Trio Novšak, prenos koncerta iz Smelta. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.20 Kako smo volili. 23.20 Skupaj na sledi, angl, nadaljevanka. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Vaš zelenjavni vrt. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Film tedna: Bogovi so padli na glavo, bocvanski film. 21.55 Svet poroča. 22.55 Satelitski programi. TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB TV SLOVENUf. 8.45 Mladinski spored, tv v šoli, ponovitve, 19.30 Dnevnik, 20.00 Doktorjeva noč (drama), 21.05 Obzorja, 21.45 Dnevnik, 22.00 Noč z vami. 8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vojne usode (n), 21.10 Teme in dvomi, 22.40 Dnevnik, 23.05 Noč z vami. 8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer, 22.45 Dnevnik, 23.10 Noč z vami. I TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Biilowbogen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Hunter, 22.10 Sveti norci (f), 23.55 Miami V. Drugi program 16.45 Svet živali, 17.30 Lipova cesta (n), 18.00 Suž- 9.00 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Biilowbogen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Skandinavija (dok. f), 21.07 Julija (n), 22.10 Sever, severozahod (f), 0.25 Miami Vice. TV MADŽARSKA 9.10 Knjiga usode, čb. 10.10 Arabski svet Aloisa Musila. 11.05 Telovadba za ljubljanska banka | Pomurska banka d. d. Murska Sobota nja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel Raj, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Kaj zdaj, tovariš? (dok. f), 23.25 Nočni studio. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.00 Za otroke. 9.30 Potuj z nami. 10.15 Glasbeni butik. 12.00 Odbojka. 14.30 Družina gradi. 15.40 Nogomet na angleški način. 16.05 Tri želje. 17.20 Varstvo okolja. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Pustolovec, italijanski film. 22.05 Telešport. 22.20 Pesmi o mesecih; April, deklamacije. 22.40 Video strani. 9.10 Zob za zob, nemška serija. 10.10 Ponovitve: Teden, Delta. 16.30 Video novice. 16.40 Poročila v romunščini. 16.45 Narodne za orkester. 16.55 Perpetuum mobile. 17.45 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Koledar 1990. 19.00 Cimbora, Momo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Mladi soprog, francoski film. 21.45 Novi val. 22.30 Še vnuki bodo videli, varstvo mest. 23.10 TV dnevnik. invalide. 15.30 Panonska kronika. 15.40 Za nemško narodnost. 16.25 SP v hokeju na ledu, Švedska—Kanada. 18.50 Četrt ure za gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ptice trnovke, 7. del ameriške serije. 20.55 Studio ’90, kulturni tednik. 22.00 Kanadski madžarski pesniki v Budimpešti. 23.00 TV dnevnik. 9.00 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Biilowbogen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldbenburgov, 21.10 Tragedija Grenvillo-vih (f), 22.50 Kralj morskih piratov (f), 0.20 Miami Vice. Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vitezi okrogle mize (tv f), 22.05 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.30 Vojska brez prihodnosti. pon. 10.05 Angleščina. 10.50 Studio ’90, pon. 16.35 Video novice. 16.45 Poročila v slovaščini. 16.50 Nogomet na angleški način. 17.10 Tretji kanal. 17.55 Magazin Alpe—Jadran. 18.15 Smeri XX. stoletja: Dadaizem. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Operetne arije. 21.40 Iz oči v oči. 22.30 Te-lefaktum, TV dokumentarni in publicistični festival. 22.50 TV dnevnik. 9.00 Grizli Adams, nanizanka. 9.20 Šols Družinska medicina, .. ska vzgoja, Gov°"Cskupaj Alpe Jadran. 15.30 a na sledi, angl, nadalj । ka. 16.30 Tv dnevni* 16.45 Mozaik: Alpe* Šolska tv. 18.00 CK* dober dan. 18.15 bo, amer, nanizanka. * Risanka. 19.30 Tv d 2. 20.05 Bluebell, zadnj' j angl, nadaljevanke, ..j Tednik. 21.50 Tv dne* 22.10 Restrospekti« dobnega slovenskega Dediščina. Program LJ 2: -jj, 16.30 Satelitski prog ’ 17.00 Tv studio Ljubil^. 19.00 Alo, alo, humor, % ja. 19.30 Tv dnevnik-4 žarišče. 20.30 BiH raju, angl, dokum- s .jj. 21.00 Mali koncert: I bljanski oktet. 21-1‘ bljeni pod Triglavom^ kum. oddaja. 21*y ’ oro-gost. 22.40 Satelitski P | grami. TV ZAGREB 8.30 Tv v šoli, P°nO 17.00 Mladinski sp« .j, 19.30 Dnevnik, 20.00 V rint (pol. oddaja), jj, Kvizkoteka, 22.20 Dn*‘ 22.45 Noč z vamf_^^ 9.00 Ponovitve, tv mladinski spored, gj(| Družinski magazin, 'n Ordinacija 19.30 Čas v sliki, 20-13 .e. bavni večer, 22.20 Vi ka. Drugi program .gOO 17.15 Dok. film, [g> Sužnja Isaura (n), . (tr Glasbene želje, 19" 4 jerski utrip, 19.30 Cas j ki, 20.15 Notranjepol . oddaja, 21.05 hovnu. 9.35 Dezerter, ’ j. janski film. 1L05 p^oH' ba za invalide. 16.05 P ska kronika. 16.25 S" keju na ledu, Češka* ška—Švedska. 19.1* nje lota. 19.30 TV dne j(; 20.05 Madžarska sto^ Enakopravnost za 20.25 Peter Strohm, Z-ška serijska kri 21.20 Domače 22.40 Svet videa. 23-4 dnevnik. gorenje©«™®^ Razstavno-prodajni center 69220 LENDAVA Kranjčeva 10 Telefon: 069/75-568, 75-558 UGODEN NAKUP BARVNIH TV SPREJEMNIKOV! OBVESTILO Obveščamo delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, da bodo upravni organi občine Murska Sobota, Uprava medobčinskih inšpekcijskih služb-enota v Murski Soboti, Temeljno sodišče-enota v Murski Soboti, Sodišče združenega dela Murska Sobota, Temeljno javno tožilstvo-enota v Murski Soboti, Javno pravobranilstvo M. Sobota, Sodnik za prekrške M. Sobota in Družbeni pravobranilec samoupravljanja M. Sobota namesto v ponedeljek, 30. aprila 1990, delali v soboto, 21. aprila 1990. Uradne ure za poslovanje s strankami so od 7. do 15. ure. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA Občina Murska Sobota, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Alija Kardoša 2 M. Sobota daje v najem dvonamensko zaklonišče v Murski Soboti s površino 275 m!. Interesenti dobijo vse informacije o pogojih najema po telefonu 21 000, oziroma na Sekretariatu za varstvo okolja. Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi. Tovarniško znižanje za 10 %, za gotovinsko plačilo pa *® 1 popusta: BTV portabel 37 BTV 254 FINE LINE 56 BTV 454 FINE LINE 63 BTV 406 FINE LINE 70 BTV 71 TOP LINE CTV 712 cena cena cena cena cena Videorekorder GORENJE — cena 10.740,90 din 5.880,00 m 9.164,6« * 10.199,70 „ 11.261,30 Ju« 11.211.80 UGODEN NAKUP ZAMRZOVALNIH SKRINJ ■ 30% tovarniškim znižanjem in še 10% popustom pri gotovinskem plačilu: ZS 21 M, 2101, ZS 31 M, 3101, ZS 41 M, 4101, 4.498,20 $ 5.185,70 5.939,?0X UGODEN NAKUP PRALNIH STROJEV z 20% tovarn*' znižanjem in še 10% popust pri gotovinskem plačiI«' Dajemo 6-mesečno posojilo in 6,5% obrestno mero, " log 30 %. ./ cena cena cena STRAN 16 VESTNIK, 19. Al ZLATOPOROČENCA Zlita poroka ni trenutek žalosti, ampak veselja, “•m, ki se utrne, ni solza žalosti, ampak veselja, Pravita Milica in Franc Škrabau iz Murske Sobolj Franc je Sobočanec, rojen 1910, Milica, pred Poroko Maučečeva iz Bunčanov, pa 1919. Na veliki dan so se zbrali otroci, vnuki in dva pravnuka •tr drugi sorodniki in znanci, da so nazdravili skupnim letom slavljencema in jima voščili še mnoga skupna leta. Da bi bili še dolgo tako sku K srečni in zadovoljni, pravita zlatoporočenca. mh kino V Selu imajo dobro gasilsko društvo Gasilsko društvo v Selu je imelo občni zbor. Razpravljali so o preteklem delu in sprejeli naloge za letošnje leto. V društvu delujeta dve desetini, želeli pa bi ustanoviti še žensko desetino. Imajo tri motorne brizgalne in dve stari ročni, ki sodita r muzej. Ponosni so na novo orodno vozilo, ki jim je omogočilo, da lahko hitreje pridejo na požarišče. Za svojo skrivnost so prejeli bronasto plaketo Matevža Haceta. Letos nameravajo razširiti dvorano v domu, urediti garaže in okolico gasilsko-vaškega doma in zgraditi dva bazena za požarno vodo. K. Ščavničar u, društvo v Žitkovcih je bilo ustanovljeno V društvu delujeta članska in pionirska ,na’ Letos naj bi zgradili novi gasilsko vaški ’ katerem bo tudi dvorana za kulturno dejav-kom ^^stva bodo zbrali s krajevnim samoprispev-računajo pa tudi na pomoč občinske gasilske zt Lendava. K. Ščavaičar Na pragu stotih let Učenci hirajo staro železo SPORED FILMOV V KINU PARK od, 20. do 26. aprila 1990 20. aprila ob 17. in 19,15. uri amer, kom. ZAPOSLENO DEKLE NAJVEČ NOMINACIJ ZA OS-CARJA PO RAIN MANNU! NAJBOLJŠA KOMEDIJA LETA! IZREDNA IGRALSKA ZASEDBA HARRISON FORD, MELANIE GRIFFITH, SIGOURNEY WEA-VER — PRILOŽNOST ZA ČUDOVITO ZABAVO! 21. apr. ob 17. uri amer, komedija ZAPOSLENO DEKLE 21. apr. ob 19,15, uri amer. erot film ZALJUBLJENA MORSKA DEKLICA — trda erotika 22. apr. ob 15. in 17,15. uri amer, kom. ZAPOSLENO DEKLE 22. apr. ob 19,30. uri amer, erot film ZALJUBLJENA MORSKA DEKLICA — trdna erotika 24. apr. ob 17. in 19. uri amer, grozlj. ZLOVEŠČA SILA 25. apr. ob 17. in 19. uri amer, grozlj. ZLOVEŠČA SILA 26. apr. ob 17. in 19. uri amer, pu-stol. film HOJA PO OGNJU FILM NAVDUŠIL GLEDALCE, PREDVSEM PREPRIČLJIVI CHUCK NORRIS, LOU GOSSETT IN MELODY ANDERSON V GLAVNIH VLOGAH — PRIPOROČAMO! Kino KUD ŠALOVCI 20. apr. ob 20,30. uri akc. film ŽIVLJENJE NINJE 20. apr. ob 22. uri amer. erot. film ZALJUBLJENA MORSKA DEKLI CA KINO TURNIŠČE SOBOTA 21. 4. Ob_ 20.00 SMRTONOSNO OROŽJE (amer. akc. film) NEDELJA, 22. 4. — ob 15. uri, am. film življenje Nindže Ob 20.00 ČRNI DEŽ (amer, akc. film) SOBOTA, 28. 4. Ob 20.00 VELIKA GNEČA V HONGKONGU (hongkonška akc. komed.) NEDELJA, 29. 4. Ob 20.30 IND’ANA JONES III. (amer. avanL film) '‘kiskaS*1 avtobusne postaje v Filovcih so učenci ki star® j J0 “snovno šolo v Bogojini začeli zbirati Zbrani k' ga prodajo na odpad v M. Soboti. ***> lkci"*r Porabi,i za šolski izlet. Z omelo učenci skrbijo tudi za čistočo v vasi. K. Ščavaičar Te dni praznuje Kristina Dolmanič iz Šalinec redek življenjski jubilej. Dopolnila je namreč 99 let življenja in stopila na stoto življenjsko stopnico. Kristina je kljub starosti še vneta bralka. Rojena je bila v Krapju. Številni vnuki, pravnuki in znanci ji želijo še mnogo let, njim pa se pridružujemo tudi mi. F. Bračko Soboški dolgoročni načrti Na seji soboškega izvršnega sveta so z nekaterimi manjšimi popravki sprejeli predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega načrta soboške občine za obdobje 1986—2000. Kot je znano, gre pri tem zlasti za določene uskladitve s podobnim republiškim dolgoročnim načrtom. Na seji pa so sprejeli tudi osnutka odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov ter o davku na promet nepremičnin. Tako se bodo stopnje davkov iz gospdoarskih in poklicnih dejavnosti povečale za 30 do 35 odstotkov, kar je skladno z dogovorom o usklajevanju davčne politike v Sloveniji. Povečali se bodo tudi razponi davčnih osnov pri odmeri dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, medtem ko bi se neobdavčeni znesek dobitkov od iger na srečo povečal od dosedanjih 5 na tisoč di-natjev. S tem odlokom se preprečuje tudi vpliv progresivnih obdavčitev dohodkov iz premoženja zaradi skokovitega porasta cen v letu 1989. Soboški izvršniki so obravnavali še vrsto ureditvenih, zazidalnih in lokacijskih načrtov. Med drugim je bil govor o namakanju kmetijskih zemljišč v katastrski občini Fokovci, ureditvi obrtne cone ob Markišavski ulici v Murski Soboti, Potrošnikovega vogala ter kolesarskih stez skozi mesto Murska Sobota in do bližnjih Čemelavec. M. Jerše KINO LENDAVA PETEK, 20. 4. Ob 18.00 ČRNI DEŽ (amer, akc. film) Ob 20.00 SMRTONOSNO OROŽJE (amer. akc. film) SOBOTA, 21. 4. Ob 18.00 in ob 20.00 ČRNI DEŽ (amer. akc. film) NEDELJA, 22. 4. Ob 18.00 NOČNI SKOK (amer. akc. komed.) PRODAM MOTORNO KOLO MZ125 pro dam. Ogled v soboto in nedeljo. Ro-poča 10. M-8104 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1986, registrirano do januarja 1991, prodam. ® 82-329. M-8107 OPEL KADET prodam. Drago Kranjec, Gradišče 1. M-8IO8 ZASTAVO 850, letnik 1981, vozen, neregistriran, prodam. Cena ugodna Rudi Gaber, Serdica 69. M-8109 POLONEZ ugodno prodam. Murska Sobota, Čopova 22. M-8I10 ŠKODO 120 LS, 62.500 km, letnik 1980, prodam. Jurij 27, ® 78-682. M-8114 ZASTAVI 101 KONFORT, letnik 1980, prodam. Selišči 6, p. Videm. M-8115 ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1981, in traktor IMT 540, s koso, prodam. Tišina 72. M-8116 VESTNIK VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota ša 9«a 'n g*3*03 urednica). Jože Sabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, ša i . Parnike ■ .* D0™0**!?. Silva Edry. Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Du-(fA»«en Maučec, Stefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nata-^ov Uredniš^1^3)’ Nevenka Ernri in Marjan Maučec (lektorja). Ife^Soh UpraVe: n^bica in pl®73 29/1- Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna 16^,1^’403 in^'^'03' naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trze-aks 23.410 j., 64; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Te-- °čnina Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. v tujinf 1990 J6 7O'°° dinarjev, za delovne organizacije 14O.00 dinarjev, za naro- SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: ^»nik dprn- J 2-5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor Po pristojnem mnenju je p oscen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1983, prodam. Novina, Apače 101, ® 69 097. M-8124 WARTBURG KARAVAN, letnik 1980, prodam. Gibina 50. M-8125 JAWO 350, staro dve leti, in poročno obleko prodam. ®70-098. M-8128 DVE SIMCI1100, starejši, nevozni, rezervni deli, poceni prodam. Naslov v upravi lista. M-8134 ZASTAVO 101 CONFORT, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. ® zvečer: 75-664. M-8136 TAM 2001, atestiran za kategorijo B, za prevoz 42 družin in 30 AŽ panjev z družinami, 10 satar, prodam. Lipa 116 a, ® (069) 71-706. M-8138 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, na novo registrirano, dobro ohranjeno, prodam. ® 82 052, od 19. do 21. ure. IN-14078 ŠKODO 120 LS, odlično ohranjeno, prevoženih 50.000 km, ugodno prodam. Cena 30.000,00 din. Jože Kolmanič, Lutverci 74, ® zvečer 74-527. GR-13590 RENAULT 6, letnik 1976, nujno prodam. Dolina 21 c. M-8I44 MZ 250, nov, prodam ali zamenjam za osebni avto. Mihael Marič, Murska Sobota, Stara 14. M-8151 LADO 1600, registrirano do marca 1991, prodam. Nedelica 137. M— 8152 JUGO55CORAL, 1989, prodam. ® (069) 45 230. M-8155 125 P, letnik 1982,64.000 km, registriran do 5. marca 1991, prodam. ® (069) 23 667. M-8157 OPEL OMEGA 1,8 GLS, letnik 1988, prodam. Informacije popoldne: ® (069) 22 338 M-8158 ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Cena 34.000,00 J.n. ®46 518. M-8168 MOTORNO KOLO JAWA 350 prodam. Kovačevci 3. M-8171 126 P, letnik 1986, dobro ohranjeno, prodam. ® 23 372. M-8174 ZASTAVO 101, staro 18 mesecev, prevoženih 11.000 km, prodam. Radenci, Gubčeva 2. M-8176 GOLF, garažiran, 1978, ugodno prodam. ® 74 365. M-8184 JAWO 350 prodam. Franc Gasparič, Moravci 53, p. Bučkovci. IN-I4083 LADO KARAVAN, letnik 1981, prodam. ® (069) 82 637. IN-14081 FORD ESCORD1100, letnik 1973, obnovljen, in rezervne dele ter fiat 850, letnik 1979, prodam. ® 89 160. M-8197 ZASTAVO 128, letnik 1984, prodam. ® 21 807. M-8197 TOMOS AVTOM AT1K, žensko kolo in opremljen akvarij prodam. Žekš, Murska Sobota, Dokležovje 74 a. M-8203 GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti. zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P_» Novo Seio Rok, R. Konča ra 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. RENAULT 4, letnik 1979, ugodno prodam. Stanko Sukič, Grad 202. Informacije po telefonu: 77 789. M-8220 RENAULT 4, letnik 1986, prodam. ® 23 759. M-8231 JUGO60, dodatno opremljen, star sedem mesecev, prodam. Informacije popoldne. Cipot, Lendavska 37 a. M-8232 LADA 1200 S, stara dve leti, naprodaj. Stanko Lipič, Beltinci, Cankarjeva 8. ® 71 044. M-8234 RENAULT 4 prodam. Satahovci 37. M-8236 GOLF JGL in žago stihi 041 prodam. Šiftar, Strukovci L M-8238 ZASTAVO 126 P, letnik 1981, 46,000 km, prodam. Informacije po telefonu: 23 159. M-8240 K poslovni uspešnosti vas vodi Vestnik ZASTAVO 101, letnik 1981 z dodatno opremo in digitalnim avtoradiem, prodam. Ivanci 54. M-8243 ZASTAVO 101. letnik 1978, prodam. Sabo, Vrtna 8, ®(069) 26 434. M-8244 SIMCO, 79, IlOOccm (poceni prodam) TV SABA SUPERPLANAR, 63 cm, nov, z garancijo, roland D 50, roland S 10, prodam. ® zvečer: 48 458. M-8246 VW 1200 (hrošč), letnik 1976, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 74 757. M OP ZASTAVO 101 koafort, letnik 1981, garažirano, prodam. ® (069) 81 215. IN-14084 MOPED ATX. moped avtomatic, motor za čoln (4 NL) ter motokultiva-tor MIO 350 prodam. ® zvečer: (069) 82 195. IN-14085 Obiščite novi butik v Grajski ulici 6, v Murski Soboti V zalogi imamo modna ženska oblačila in modne dodatke ugodnih cenah. Odprto od S. do IS. ure, ob sobotah 14. ure. OPEL KADET C, registriran do oktobra, prodam za 35.000,00 din. Klemenčič, Dokležovje 74 a. M-8203 CTX 80, nov, prodam 20 odstotkov ceneje. ® 78 638. M-8206 LADO SAMARO, letnik 1987, prodam. Pečarovci 42, ® 77 455. M-8207 GOLF JX, dizel, letnik 1987, prodam. ® 25 409. M-8208 ZASTAVO 128 SKALA, staro 17 mesecev, rdečo, z dodatno opremo in radiom, garažirano in zaščiteno, ugodno prodam. Miklošičeva 26, ® po 15. uri: 25 128. M-8214 ZASTAVO 750, garažirano, prevoženih 30.000 km, prodam. Praši, Doma jinci 31, Cankova. M-8220 GOLF, dizel, letnik 1989, prodam. « 25-228. M-8222 VW GOLF, dizel, letnik 1980, prevoženih 55.000 km, ugodno prodam. Franc Benko, Puconci 52 b, ® 45 011. M-8224 LADO 1200, letnik 1976, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Satahovci 28. M-8226 LADO SAMARO, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. Kličite med 7. in 9. uro ® 75 289 ter od 20. do 22. ure: 75 007. M-8250 ZASTAVO 101, november 1983, prevoženih 41.000 km, nujno prodam. Metka Rantaša. Paričjak 20 — Kapela, Radenci. M-MM BMW 1600 in 126 P prodam. Križevci 174, v Prekmurju. M-8251 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri: Rakičan, Mladinska 18. M-8255 ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do 1991, prodam. ® 22 359. M-8257 GOLF, dizel, letnik. 1985, prodam. Sotina 71. ® 78 670. M-8260 RENAULT 4 SPECI AL GTL, letnik 1979, prodam- Horvat, Crenšovci, Gasilska 15. M-8263 AUDI 100 in nekaj pločevine za audi 60, z deli, naprodaj. Naselje Jožeta Kerenčiča 24 ® 23 643. M-8265 FIAT CROMO, nov, ugodno prodam. Brunec, Štefana Kovača 5, M. Sobota. M-gk ZAHVALA Ko nam v srcih odmeva žalost Oljske gore, ko se je pomladno cvetje in drevje obleklo v najlepšo svatovsko obleko, je naša srca in dušo pokrila črnina. Izgubili smo najdražje, kar smo imeli, srce, ki se je nesebično razdajalo za nas, ljubečega moža, ljubljenega atija in tasta, zlatega in srčno ’ dobrega dedija ter brata Elemirja Baranja iz Murske Sobote, Lendavska 63 Vse svoje življenje je žrtvoval za"svojo družino, bil nam je vzor vere, ljubezni in poštenosti. Utihnile so lepe melodije, ki jih je izvabljal iz svojih inštrumentov. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom Splošne bolnice v Rakičanu, dr. Hauseijevi, dr. Štivanu, dr. Horvatu in vsemu zdravstvenemu osebju, ki so se prizadevno trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Lepa hvala tudi reševalcem, ki so mu tako hitro pomagali. Prisrčno se zahvaljujemo dr. Ber-denovi za dolgoletno zdravljenje. Iskreno zahvalo smo dolžni duhovnikom, ki so nam ob sprejemu v bolnico stali" ob strani. Lepo se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, vsem družinam Novakovih, Šerugovih,^Svetinovih in Sedonjevim ter neznanemu mimoidočemu, ki so nam v prvem trenutku priskočili na pomoč. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na prerani zadnji poti. Iskrena hvala g. dekanu Poredošu za ganljive besede slovesa, g. župniku Režonji ter patroma Štefanu in Pascalu za lep obred, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo petje, govornikoma, g. Kuklu in prijatelju Stanku. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, znancem in vsem, ki ste se udeležili pogreba, prisrčna hvala. Iskrena hvala vsem, ki ste prinesli prečudovito cvetje in vence, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. M. Sobota, Nemčavci, 6. aprila 1990 Žalujoči: žena Genovefa, hčerka Smilja z Jernejo in Stašo, sin Mišo z ženo Metko, Sebastjanom in Jernejem, brat in sestre z družinami, nečakinja z družino in drago sorodstvo 55J9- APRILA 1990 STRAN 17 PRODAM IMT 535 usodno prodam. ® 23421. zvečer. M-8102 KOSO DIBRAVV priklop na hi-dmkm prodam. Murski Sobota. Kraška 42. M-8113 TRAKTOR TORPEDO TD M06. star dve len, 550 or. prodam. Dolnja Bistrica 55. M IŠI Ig TRAKTOR LRSUS, 35 IM ugodno prodam. Franc Bunderia. Matjaševci 13. »78-355. M-8I22 ŠKROPILNICO ZA TRAKTOR TOOL prodam. Vitez. Turnišče. Obr-tnišLa 5. MR 126 OBRAČALNIK SIP. rabljen, prodam. Murski Črnci 58. M-8156 OBRAČ ALNIK PANONUA. bočno traktorsko koso in nahibtno motorno Škropilnico Panonija prodam. Turnišče. Čevljarska 29. MR 159 RADGONČANI ODSLEJ LAHKO NAROČATE objave oglasov, malih ■ž^aš.”. gospodarsko propa-gandaa sporočila v VESTNIKI irnaRADIL Murska Sobota tudi • Gornji Radgoni. Naročila za objave sprejema DISKONT SLANA. Partizanska 2". v Gornji Radgoni 'sak dan razen sobote in nedelje SEJALNIK KOREZE IMT. dvovr stm silažni kombajn in samonak t»dai no prikolico SIP 24—ZSprodam. Koren. Renkovo 63, »72-192. MR E 67 samonakladai.no prikolico. 17 m', in smrekove plohe prodam. »zvečer: 68-144. MR172 SEJALNICO OLT ZA KORUZO. 4-vrscno. in predsetvemL širina 180. prodam. Kobilje 28. MR179 TOMO VINKOVIČ 523 prodam. »77-301. MR182 NAKLAD ALNIK ZA GNOJ prodam. Prosenjakovci 84. MR1S6 TRAKTOR L RSL S 3«. v dobrem stanju, prodam. Kurnik. Lurverd 6. « 74-726. M 8195 TRAKTOR DELT Z. star eno leto, in cisterno. 3200 L Saro dve leti, prodam. Satahrnci 32. M-8198 TRAKTOR IMT 565 DV 500 detov-mh ur, prodam. Kavčič, Zgornje Ko npšče 2 a, p. Apače. »(069) 69-197. GR-13594 POTREBUJETE PREVOZ LJUDI ALJ BLAGA S KOMBIJEM? Vse informacije dobite po telefonu: 82-283. KOMBAJN ZA PESO NEPTl N 413 in bočno koso za deutz. prodam. »<062) 714-127. IN 15082 TRAKTOR SltAR 18. nove gume, generalno obnovljen. prodam. »(069) 87-526. IN-14079 TRAKTOR FERGUSON IMT 542. s petimi prestavami in koso, prodam. Benalanič. Pertoča 106. M-820O TRAKTOR ZETOR 6245 prodam. Molnar, Selo 27. MR2I0 MOLZNI STROJ VIRO VITKA in motor za BCS prodam. Selo 68. M 8211 BOČNO KOSO DCBRAVA za traktor torpedo deutz. rabljen, prodam za 60 odstotkov cene. Bakovci. Partizanska 30. M-8225 POLJSKO BALIRKO in R 4. letnik 1985. prodam. Franc Cipot. Krog. Ravenska 6. MR237 TRAKTOR IMT 539. letnik 1989. po ugodni ceni prodam. Štefan Šiftar. Gorica 25. M-8252 posesti PRODAM VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO. na mirnem kraju v Radencih, prodam. Ponudbe na upravo lista pod SONČNA LEGA. M-8111 VINOGRAD prodam. Turjanci 22, p. Radenci. M-8117 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše nenadomestljive omame in babice Teje Šinko raj. Zorjan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo stanovalcem bloka z Lendavske za prvo pomoč. Prav tako iskrena hvala vsem za izraženo ustno ali pisno sožalje. Posebna hvala g. župniku Režonji in kanoniku dr. Ivanu Merlaku za cerkveni obred. Žafajači: hčerka Majda z Lara, saaaaa Lev Detela z dra-žraa, Bojaa z draiiaa ter drago sorodstvo NEDOGRAJENO HIŠO V KROGU prodam. »(063) 852-220. M-78IO GRADBENO PARCELO v bližini Gornje Radgone prodam. ® 74-397. GR-13593 HIŠO z gospodarskim poslopjem v TRNJU in 22 arov sadovnjaka prodam. » 70-212. M-8131 VINOGRAD S KLETJO V ČENTI- BL 7 arov, prodam. Informacije: Birsa, Lendava, Rudarska 17, »75-991. M 8135 MEŠAN GOZD NA VANEČL 88 arov, prodam, »po 17. uri: (061) 273-262. M-8137 NEDOGRAJENO HIŠO z vinogradom v Očeslavcih ugodno prodam. Informacije: (069) 69-072. M-8I5I HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem in 32 arov zemlje v Brezovcih prodam. Informacije: »45-040. M-8185 MEŠAN GOZD. 80 arov, prodam. Pečarovci 42. M-8207 ŠTIRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. ® 26-785. M-8215 HIŠO s I HA ZEMLJE V ILIA-ŠEVCIH, ki je vsa ob hiši, prodam. Interesenti naj se oglasijo v Berkov-cth 3 a, pri Vidmu. M 8216 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO V SEBEBORCIH, približno 150 m1, s pripadajočim stavbiščem, 10 arov, ugodno prodam. ® 23-122. M 8217 VINOGRAD m GOZD, skupaj 19 arov, v Pnrlah. prodam. ® (042) 89-354. LE-I2612 GRADBENO PARCELO V KUKE-ČU 3K v velikosti 91,68 ara, (8000 DEML možnost delitve parcele, in meto kultivator GORENJE MUTA s priključki (3000 DEM), prodam. »(069) 21-907. M-8245 GRADBENO PARCELO V MURSKI SOBOTI. 720 m", prodam. »21-636. M-8249 V STROGEM CENTRU MARIBORA prodam stanovanje, veliko lOOnr, primerno tudi za poslovni prostor. Informacije po telefonu: (069) 81-010. M OP Najceneje različni SPOMINKI -UNIKATI za prijatelje, poslovne partnerje, najbližje, za gostince, turistične delavce, obrtnike MILAN BELEC Železne Dveri S (ob vinski cesti j, Ljutomer izdelava tudi po naročilu. an PRODAM ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE prodam. Sotina 71, » 78-670. M 8260 MLADO KRAVO s teletom prodam. Geza Bencak. Bakovci, Kroška 4. M 8261 STELNO KRAVO prodam. Gančani 137. M 8106 PUJSKE prodam. Mali Bakovci 52. M-7I27 MALE PUJSKE prodam. Petanjci 15. M-sra MALE PUJSKE prodam. Jože Gumilar. Tropovci. Kolesarska 28. M 8177 11 AŽ PANJEV ČEBEL na 10 satih poceni prodam. Jože Horvat. Murska Sobota. Miklošičeva H, »22-390. M-9I78 ČEBELE z novimi devetimi panji in opremo prodam. Cena 9.000,00 din. Možnost dvakratnega plačila, »do 16. ure: 21-590. M-8196 OVČARJA, čista pasma, prodam ljubitelja živali. Urisk, Dobrovnik, "9 014 LE I2597 MALE PUJSKE PRODAM. Krog. Trubarjeva 61. M-8202 * MAU' PUJSKE in semenski krompir ter koso za traktor oh, primemo za vse traktorje, prodam. Mesarič, Lipovci 39. M-8223 PLEMENSKO TELICO, kontrola A, brejo v osmem mesecu, prodam. Bakovci. Partizanska 30. M-8225 PRAŠIČE ZA ZAKOL (po izbiri) in koso ok prodam. » 45-250. M-8227 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HIŠKA rjave, iz kooperacijske repe, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčič. dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Anice Benčec, Bakovci. Prečna 6 a, «76-070. M OP MALE PUJSKE PRODAM. Enofa-zni mešalec za beton kupim. Hohe-gerT Tišina 4 L M-8228 KRAVO, brejo s petim teletom, kontrola A, prodam. Anton Makovec, Bakovci, Partizanska 24. M-8235 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24-393r pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, S 77-686. M-OP PRODAJAMO IN ZBIRAMO NAROČILA ZA UMETNA GNOJILA IN OPEKO Z DOSTAVO, po izredno ugodnih cenah. Informacije po telefonu 48-047. razno ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE, 11 X 12, prodam. »68-044. GR-13591 HITACHI AM-FM STEREO, TU-NER H J in VIDEO PLAYER SAMSU IN 6, prodam. ® 23-489, Robi. M-8119 PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Franc Vuk, Jamna 7, Videm ob Ščavnici. M-8120 KITARO IBANEZ, z efekti, prodam. »45-270. M-8130 STREŠNO OPEKO KIKINDA, novo, po ugodni ceni prodam. Bratonci I IZ M-8139 SEDEŽNO GARNITURO prodam. ® 73 260. M-8140 KASETOFON (60 W) in dirkalno kolo prodam. DokJežovje 68. M-8142 DVA ŠTEDILNIKA NA TRDA GORIVA in premog prodam. Belovič, Lendavska 53. M-8145 VARILNI APARAT, nov, ugodno prodam. » 24-529. M-8146 VEČJE SADIKE PELARGONIJ (MUŠKATLINOV) (po 15,00 din za kos), prodajam. Marta Sreš, Bakovci, Panonska 2, » 76-144. M-8147 TELEVIZOR, čmo-beli, star dve leti, ekran 69, prodam. Bakovci, Mladinska 64, ® 76-002. M-8149 GRANITNE KOCKE ZA TLAKOVANJE, 15u. in sanitarna kabino ugodno prodam. Urisk, Dobrovnik, 79-014. LM-12596 ŠPIROVCE, od 3 do 6 m. poveznike, 5 m in suha mešana drva prodam ali zamenjam za zidno opeko. ® 76-367. M-8162 VIDEOREKORDER TOSHIBA V 83, nov in ocarinjen, prodam. »36-070. M-8166 DVOJNA NOTRANJA VRATA, 80 m2 nevoterma in 80 m2 TERVOLA prodam za 20 odstotkov ceneje. ® (062) 794-544. M-8169 ŠTEDILNIK ZA ETAŽNO CENTRALNO ogrevanje prodam. » 24-496. M-8I75 PRIKOLICO ZA AVTO, 800 kg, pro dam. Gančani 38 a. M-8180 SENO prodam. Ropoča 39. M-8183 BARVNI TELEVIZOR, nov, še ne-gledan, po ugodni ceni prodam. Ba-lek, Jusa Kramarja II, M. Sobota, »22-860. M-8I90 ŠOTOR ZA ŠTIRI OSEBE po ugodni ceni prodam. »22-581. M-8191' PRIKOLICO BRAKO, mizo za tenis in šotor za tri osebe ugodno prodam. •S? 22-373. M-8204 BALKONSKO OGRAJO, dolžine 4 m, železne konstrukcije, prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 9. M-8205 VIDEOREKORDER ORIN, star štiri mesece, ugodno prodam. »25-180 M-8218 HLADILNIK GORENJE, vgrajen, prodam. ® 25-440. M-8230 GLASBENI STOLP PIONEER, z zvočniki 2 x 110 W, in videorekorder national. ugodno prodam. ® 77-033. M-8239 KOMPLETNO VODOVODNO ČRPALKO in leseno uto prodam. ® 21-596. M-8241 KAVČ s foteljema prodam. ® 24k767. M-8247 DVE CB POSTAJI, kompletni in kosilnico ALPINAr ugodno prodam. 9 22-008. M-8253 OPTIKA---------------" — JOŽE ŠTEFANEC Velika izbira domačih in uvoženih, klasičnih in modnih okvirjev za vaša očala. Tedensko dvakrat brezplačen specialistični pregled. Solidne cene — prijazna postrežba! Priporoča se Optika Štefanec, Lendava. Partizanska 15. PETUNUE, PELARGONIJE po zrni-Žani ceni naprodaj v Gyor- fi (nasproti avtofosasnue posaanel M-8256 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, ekran,67, star 10 let, niigodm© praNŽaimiL (069) 23-656. M-8258 VIBRACIJSKI MIZI za 80 x 90 in 75 x ISO, mešatecza sA® mešanje in hidravlično sttisfcailiinaoD za betonske vzorce prodam. M-8259 KIOSK IMGRAD, odlicra© ©Hmrann^n, prodam. Teniški klub, Mmska SA©-ta, Razlagova 27, innfcnmaojE: ® 21-998 ali na igrišču. M<262 OTROŠKO POSTELJICO z in zibelko prodam. Rakičana,, Tominčeva 8. M-FK PRIKOLICO BRAKO. raMjem©, z dodatno opremo, praBm stroj, MasffiH-nik 1401, peč na olje am kombimrainiii štedilnik prodam. Ogled M. Sobota, Naselje de- lovnih brigad 3-M-MM Sobe SOBO V MERSKI SOBOTI oddam fantu. Ogled v soboto. Naslov w napravi lista. M-8123 GARSONJERO ali staraš© ihiisG) vza-mem v najem. ® 71-738, zraar. M-8141 MLADA DRUŽINA IŠČE STANOVANJE V Murska Sobota alfi ©fcofei. Možnost plačila vnaprej m pomoč. ® (062) 794-544. M-8169 kupim SKOBELJNO MIZO (hobljiHmkL rabljeno, kupim. Jože Kolmanič, Lad-verci 74, ® 74-527. GM-1359® RALKO.MBI. rabljen, kimpim. ® 46-359. M-8161 KROŽNO BRANO kupim. ® 77-312. M-8219 zaposlitve DELO sprejmem na dom. »((©W)) 81-377. IN-14080 POSLOVNO OSEBO ZA INFORMACIJSKO PRODAJO BLAGA na svojem domu iščem. M-8233 DEKLE z veseljem do dela v gMteria zaposlim takoj. »364ML M-B248 PRODAJALKO (-ca) VRTNARSKIH PROIZVODOV NA TRŽNICI zaposlim. » 21-595 M-8256 VARSTVO ZA 2^-ietaega ntrakn iščem. Plačilo po dogovora. Drago Abraham, Peskovd 38. p. Šalmd. M-8271 NATAKARICO sprejmem v ddmno razmerje. Bistro Klement, lesnntasfa 41, » 87-226. M-8275 Razno PREKLIC! Preklicujem veljavnost hramflne krmp-žice št. 36976/9, izdane pri H KS Pa-nonka M. Sobota. Alojz Rakuaša, jRih-vice 25, p. Apače. M-81103 IZOLACIJO VLAŽNIH ZIDOV z vrtanjem in injiciranjem, s sttojmm rezanjem, izolacijo prostorov, kn Jifo zaliva voda, zunanjo žzolaojo temeljev proti vodi in vlagi, izoladj® nih streh in drenaže izvaja JANEZ HAK, 69223, DOBROVNIK 244 M-8105 GARAŽO v Murski Sobori orennn. S 76-048. M-8148 ŽELIM SPOZNATI DEKLE alfi mamico, staro od 25 do 3© let /e® ni ovira), za skupno žridjeanje. Naslov v upravi lista. M-8163 ROCK BOBNAR IN KITARIST iščeta prostor za vaje v Murski Soiboti aH okolici ter basista ali rolMšarisra. ® 23-736. M-8165 LOKAL ZA TRGOVINO, m nriarip LENDAVA—Murska Sobota, «to 35 m2, centralno ogrevan s teJdfeiaoisn, iščem. Jože Horvat, Kapca 929. M-8192 CISTERNO ZA KURILNO OLJE, 24001 in mešalec LTV, ugodno prodam. Informacije po 16. uri. Sever, M. Sobota, SL Rozmana 8. M 83O5 PRALNI STROJ GORENJE prodam. 9 25-440. M-8306 MOTORNO ŽAGO HLSQI-ARNA, ELEKTROMORJA: 5,5 KW, 1400 obratov, 7 KW, 2800 obratov, koso s pogonom gorenje mufa, dvigalo za gradnjo hi še, pločevino za oljni rezervoar, 4 mm, 1000 kosov opeke BH, garažna vrata, prikolico Tetmo-stroj, enoosno, prekucno, dvohi-trostni reduktor, krožno cirkular-no žago, prodam. Pečarovci 34, « 24-832. M-8310 ROLETE IN ŽALUZIJE IZDELUJEMO IN MONTIRAMO v več barvnih odtenkih. 9(061) 722-645. M-6628 NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ DRAGI API w Koloman Čarni predmetni učitelj v pokoju POKOPALI SMO GA V DRUŽINSKEM KROGU. ZA SOČUTJE SE ZAHVALJUJEMO VSI NJEGOVI Odšel si iz življenja, ali ne iz naših src. • V SPOMIN 23. aprila minevajo štiri leta, nas je za vedno zapustil naš dragi sin in brat Srečko Fujs iz Mlajtinec Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in z lepo mishj0 počastite spomin nanj. Neutolažljiva mama in brat z ženo ZAHVALA V 81. letu starosti je dotrpela draga mama, sesti3 in teta Marija Kovačič roj. Nemeš iz Mlajtinec Vsem, ki ste se drage pokojnice in njenih tezkj trenutkih ter ure slovesa kakorkoli spo^ln, > iskrena hvala. Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri pogreba61® obredu. Mlajtinci, 31. marec — 2. april 1990 VSI NJENI Končan je tvoj boj, vsi dnevi hudega trplj^J ' bolezen je bila močnejšo od življenja. Izteklo se je življenje Antonu Bariču 28. maj 1927 — 8. april 1990 Lik dobrega očeta, dedka in tasta bo ostal v srcih v trajnem spominu. Hčerka Durda, vnuk Vladimir in zet Vlado STRAN IB Zima se je poslovila, prišla lepa je pomlad, zlato sonce rože vse je prebudilo, samo tvoje ni, ko pa grenke solze so jo zalile in odpreti se ne more več. V SPOMIN 24. aprila mineva šest žalostnih in nikoli pozabnih let, ko si tragično zatisnil svoje mlade oči in za vedno odšel od nas Ludvik Novak šofer iz Kuštanovec si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo žive-'> zdaj pa, odkar te očka ni več med nami, je naš dom tih in Prazen. Nosila ti bom rožice in prižigala svečke, dokler bom živela. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA 3. aprila so v 80. letu starosti omahnile pridne roke in ustavilo se je zlato srce naše mame Magdalene Gazdag roj. Varšič iz Lendave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence, šopke cvetja in za sv. maše ter sočustvovali z nami. Iskreno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Lendava, 6. aprila 1990 Žalujoči: hčerka Katica z družino in sin Franc z družino ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka in tasta Kolomana Ambrusa iz Prosenjakovce 78 se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Prav tako hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Zahvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči: hčerka Etuška in vnukinja Ivica z možema ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, in stari oče Ludvik Kržanko iz Martjanec Se za^vabujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijate-’ 'je S° nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli soža-arovali vence, cvetje in za sv. maše ter ga v tako velikem p0 . številu pospremili k zadnjemu počitku. te j । na hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpe-nice °p'n^e’ dr- Horvatu in osebju internega oddelka bolniš-v Rakičanu, gasilcem in govorniku KS in GD za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek in brat Jože Špilak iz Kamovec nje„ r se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na izre^r 1 zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa 1 sožalje. Posebna hvala sodelavcem iz delovnih POseb ?o*ektivov TLO in LINDAU iz Lendave. Pevuej s" zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, rodnji?1 za odpete žalostinke. Prisrčna hvala tudi so-in sosedom, ki so nam nudili vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih. Vsem še enkrat — iskrena hvala! $ ^joči; sinova Custi in Jože z družino ter sestra Verona Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 70. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Matija Kohek z Melinec 52 PdjateHe ° * srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sttanji L" znancem> ki so nam v težkih trenutkih stali ob 01 >zrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za sv. skren0 s maše. CeHi, gQv e zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred, pev-Ornikoma ter zdravstvenemu in strežnemu osebju ki-rurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu. * Vsem še enkrat — iskrena hvaja! ^a,Ujoči- i • zena Hedvika, hčerke Marija, Ana in Liza ter sinova Janez in Ignac z družinami XXX ?ELq TF DRAGI DEDI oS^^ava. PREKMALU SI NAJU ZAPU-kaNILA TE BOVA V LEPEM IN TRAJNEM SPOMINU! VNUKA PRIMOŽ IN MATEJA --------■ ^-U^^APRILA 1990f Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšla si sama na pot neznano in niti zbogom nisi rekla. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni nenadoma zapustila naša nadvse draga sestra in teta Ivanka Gaber iz Serdice Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter za sv. maše, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Posebna hvala g. župnikoma za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Karlu Horvatu za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni najdražji Življenje tvoje bilo je težko, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila draga teta Jolanka Luthar roj. Kelemen iz Križevec v Prekmurju Prisrčna hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se dr. Kiršnerju, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Hariju in gasilcem. Posebna hvala družini Hari za vso pomoč. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Križevci 7. aprila 1990 Vsi, ki smo jo imeli radi Življenje tvoje je bilo težko, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 82. letu starosti je tiho in za vedno zaspal naš dragi mož, oče, tast, brat, dedek, pradedek, bratranec, svak in stric Karel Merklin Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani mu položili vence m šopke, nam izrekli sožalje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku Ludviku Novaku za pogrebni obred cerkvenemu in pevskemu zboru Stefan Kovač za pesmi slovesa. Zahvaljujemo se častni straži sodelavcev iz Tovarne mesnih izdelkov ešalonu Občinske gasilske zveze M. Sobota za častno spremstvo, tov. Janku Kuklu in Francu Kovaču za besede slo-M. Sobota, 6. aprila 1990 ^.ininči- žena Marija, sin Štefan z ženo Marico, vnuk Srečko in vnuk nia Lea z družino, sestra Gizela in brat Elek ter drugo so-J rodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in omame Vilme Norčič roj. Poredoš iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Hvala g. seniorju Ludviku Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi v zadnje slovo. Žalujoči: vsi njeni najdražji Kako je dom naš prazen, odkar, v njem te dragi ni, odšel si k večnemu počitku, zaprl za vedno si oči. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, stric, svak, brat in sosed w Stefan Denša iz Nedelice 65 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, botrini, sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih trpljenja in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sv. maše in izrečeno sožalje. Iskrena hvala g. kaplanu iz Turnišča za lep pogrebni obred, g. župniku iz Dravograda in pevcem za odpete žalostinke. Prisrčna hvala sodelavkam 113. brigade, sodelavkam 128. brigade in kontroli L izmene iz Mure M. Sobota, Gozdnemu gospodarstvu M. Sobota, sodelavcem Varstroja — betonarne, sodelavcem iz Planike Turnišče za darovane vence in izrečeno sožalje. Žalujoči: žena Marija, sestra Verona, sinovi in hčere z družinami ter drugo sorodstvo Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. ZAHVALA Nepričakovano, boleče in brez slovesa nas je po kratki bolezni v 70. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari oče Nikolaj Korpič iz Cepinec Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, botrini, prijatljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala dobrim sosedom Časarjevim, Barberjevim,' Korpičevim, Ostričevim in Kalamarjevim. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede. Ostala je še zahvala medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dežurni ekipi, ki mu je lajšala zadnje trenutke življenja. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Čepinci, Markovci, 4. aprila 1990 Žalujoči: žena Karolina, sinova Vendel z ženo Marto, Jože z ženo Terezijo, hčerka Albina z možem Cirilom in zet Feri, vnuki Simon, Silvo, Mirko, Miran ter vnukinje Andreja, Martina, Valentina in Cirila STRAN 19 v besedi in sliki VELIKONOČNA NEDELJA V REŽIJI IVANA KRAMBERGERJA IN RADIA MURSKA SOBOTNI Ko smo f prejšnji številki Vestnika na prvi strani najavili radijsko srečanje z največjim slovenskim nepredvidijivcem, Ivanom Krambergerjem, niti slutili nismo, da se bo velikonončna nedelja, 15. malega travna 1990, zapisala v slovensko politično in siceršnjo zgodovino. Iz običajnega kramljanja z nedeljskim gostom se je izcimil medijski spektakel s štirimi slovenskimi predsedniškimi kandidati in neposrednim radijskim prenosom, o čemer smo se z Ivanom dokončno odločili šele tri dni pred veliko nedeljo. Prisrčna kramberjevska razposajenost, zdaj že pravcati zaščitni znak impulzivnega dobrega moža od Negove, je hitro sprostila vse prisotne. ob vsem pa se ponujata vsaj dve resnici: »Enokratni« piš predvolilne strpnosti — Visoka raven slovenske politične kulture je dokazana, saj sta politična nasprotnika sedem dni pred odločilnim drugim krogom volitev pokazala, da predvolilni boj ni nujno metanje takšnih in drugačnih polen pod noge konkurentu. Nasprotno: tako Kučan kot Pučnik poosebljata spoznanje, da smo Slovenci sposobni preobrazbe iz monistične v pluralno družbo po mirni, evolutivni poti. — Ivan Kramberger je dokončno potrdil svojo izjemnost in enkrat-nost. Kljub vsem klovnovskim vložkom (ali pa tudi zavoljo teh) zasluži analitično pozornost humanističnih znanosti. Brez pretiravanja ali lažnega laskanja drži, povedano z njegovim besednjakom: »Ivan Kramberger je enokraten!« Bojan PEČEK foto: Nataša JUHNOV Ivan objema Štefko Kučan, ki mu laska, češ da je bilo njegovo velikonočno vabilo v tako izbranem času, da je vredno modrosti kralja Salomona. Jože kramlja z Marjeto Kramberger, ki je spet v 4. mesecu nosečnosti (3-letni Ivek v njenem naročju pa noče, da bi bil ati predsednik, to naj bo Kučan). Milan z nasmeškom zre predse. Skupinska slika z gospema kot prispevek k slovenski predvolilni spravi. Nekateri so pričakovali, . Kramberger svojo (P0"16 j petino glasov »prodal« R onemu. Toda nedeljski cJr'10 a dogajal tudi zato, da bi P°J ' naj se volilci odločijo poJas sti. Zaradi tovrstne enako^' sti je v belo oblečen elegan P v svoj znameniti bugatti ta Medijska pozornost spektaklu je bila nepopisna. Kakšnih 50 radovednih spraševalcev in le trije (pozneje štirje), ki jih vpršanja zadevajo. A za predsedniške kandidate se spodobi, da so trdoživi, vajeni novinarske vsiljivosti. Fotografija je utrinek neposrednega prenosa Radia Murska Sobota. Tako kot Pučnik in Kučan, ki sta prispela pred njim, je bil tudi Demšar deležen gostiteljevega darila, Kristusove podobe, kar je Kramberger pospremil z besedami: »Ta kipec naj visi v vaši pisarni! Čez štirinajst dni pridem preverit!« Pri spovedi je bil nazadnje na Bledu, kjer ga je župnik oštel zar j gih in umazanih las. Pa se ni ostrigel zaradi tega, pač pa zav® 1 ptešr tisoč pisem. Ivan Kramberger je sposoben marsičesa: tudi izvabi r Ob 15. aprilu — dnevu železničarjev Ob delovnem vzdušju tudi akcije SREČANJE ROMOV SLOVENIJE Ob kopici drugih prireditev je tokratni praznik železničarjev minil skoraj neopazno. Sicer pa so ga praznovali delavno, saj osrednje proslave na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je bila 15. aprila 1920 splošna železničarska stavka, ki se je končala s pokolom stavkajočih, letos ni bilo. Ni vam potrebno kupovati v tujini. Enake ali podobne modne izdelke lahko kupite pri nas! 9 Za 40 % nižje cene usnjene konfekcije: 9 Prodaja na posojilo brez obresti tudi do šest mesecev! d. O. O. Murska Sobota Ciril-Metodova ulica 50 Telefon: 22 219 Za prvo osemletko proti kanalu- Povsod pa so pripravili krajše slovesnosti. Pomurski železničarji so se udeležili proslave v Mariboru, kjer so ob tej priložnosti podelili zlate, srebrne in bronaste značke železničarjem za 30, 20 in 10 let delovne dobe. Zvrstila so se tudi razna športna in šahovska tekmovanja med kolekti vi Železniške transportne organizacije Maribor, kamor sodi tudi naše območje. Železniško gospodarstvo Ljubljana pa že šesto leto izvaja akcijo »Naj postaja« z namenom, da se izboljša podoba oziroma videz železniških postaj. Skratka, ustvariti okolje, v katerem se bo potnik prijetno počutil in bo deležen korektnega odnosa osebja na postaji. Ocenjevanje postaj poteka trikrat na leto, kriteriji pa so zelo strogi. Med dosedanjo akcijo so že vidni rezultati v urejenosti postaj, čistoči, večji skrbi za potnike in prijaznosti osebja. Vsekakor je železničarski poklic dokaj zahteven, saj terja veliko zbranpsti, discipline in natančnosti, ker ima lahko vsaka najmanjša napaka večje ali manjše posledice v tovornem in potniškem prometu. Zato želimo pomurskim železničarjem mirno vožnjo po tirih! M. Jerše Začnimo čistiti — nehajmo onesnaževati! Pod naslovnim geslom bo Pomursko lovsko gojitveno območje Murska Sobota med 21. in 29. aprilom izpeljalo akcijo čiščenja okolja. »Vsaka lovska organizacija si na svojem območju izbere najbolj moteče divje odlagališče smeti ali najbolj onesnažen del revirja,« sporočajo pomurski lovci z namenom, da se jim pri tem enkratnem ekološkem dejanju pridružijo šole, podjetja, ustanove. Iz navodila za izvedbo le to, da bo sodelovala tudi mariborska Surovina. »Če boste pri čiščenju naleteli na nevarne odpadke, nemudoma obvestite pristojnega sanitarnega inšpektorja,« povzemamo iz sporočila. Neke vrste otvoritev bo že danes v Bogojini, kjer se bosta čiščenja okolja z roko v roki lotili tamkajšnji lovska družina in osnovna šola. B. Ž. Prav gotovo nikjer drugje po Sloveniji — le v soboški kinodvorani je bila v počastitev 8. aprila, svetovnega dneva Romov, izobešena romska zastava, pa čeprav zaradi volitev teden dni pozneje. V Murski Soboti so se namreč srečali Romi Slovenije, pripadniki indijske etnične skupine, ki pomeni posameznike z živim čustvom, ki se ji uporno odvzemajo vsi darovi evropske civilizacije in kulture, pod prisilo, da sama sebe vzgaja v suženjstvo, ki postopno suši njene izvore in pušča različne pečate izne-kaženosti na njenem lastnem licu. (dr. Rajko Družič) Lansko leto je bilo srečanje v Črnomlju (tokrat se črnomaljski Romi srečanja niso udeležili) in že takrat je dr. Vanek Šiftar povedal, da bi naslednje praznovanje svetovnega dneva Romov morala biti v Cankarjevem domu, da bi tudi Romi Slovenije morali dobiti prostor v kulturnem hramu Slovenije. Toda leto je minilo, Romi pa niso prišli v Cankarjev dom (njihov nastop tam bi lahko posredno pomenil tudi priznanje Slovenije, da so Romi v Sloveniji, da so »slovenski« in ne od občin, kjer živijo). Lahko tudi rečemo, da je dokaz njihove »neslovenskosti« tudi to, da se srečanja in okrogle mize, ki so jo pripravili organizatorji srečanja, ni udeležil nihče iz republike, niti iz odgovornih republiških inštitucij. V soboto je bila torej tudi okrogla miza, katere osrednja točka je bil status Romov (status narodnosti jim priznava le republika Bosna in Hercegovina), v dopolnilih slovenske ustave pa je zapisano, da se bo romsko vprašanje reševalo v posebnem zakonu. Doktor Vanek Šiftar pa je to vprašanje povezal z novim družbenim trenutkom, s programi strank, ki Romov (razen ene) ne omenjajo. V tej smeri pa je nadaljeval gost iz Novega mesta, ki je rekel: »Romsko vprašanje je prvenstveno politično vprašanje, vsa druga so posledica tega. To politično vprašanje pa se kaže tako: odnos širše družbe do tega vprašanja se je žalostno strnil v eni odločbi o uresničevanju osebnih pravic Romov. Ta odnos se je pokazal tudi danes, ko ni nobenega iz republike. Posledica tako skromne ustavne določbe je ta, da smo začeli zamujati vlake, ne samo v šolstvu in vzgoji, ampak prvič pri ustavi in drugič pri zakonu o volitvah, ko Romi kot nacija nimajo nikakršne možnosti, da bi imeli predstavnike v parlamentu in tam predstavljali svoje probleme.« Na okrogli mizi so tako predlagali, da bi strokovni delavci, ki so se na ta dan zbrali, imenovali ljudi v posebno telo, ki bi začelo pripravljati ta zakon, ki naj bi reševal vprašanje Romov, saj bo le v tem primeru hitreje zagledal beli dan, kot če bodo čakali, da ga pripravijo v republiki. Prepuščenost romskega ljudstva usodi je slikovito predstavil Vlado Rozman s Pušče, saj, kot je povedal, znamo biti usmiljeni do drugih, se boriti za pravice zatiranih v Jugoslaviji, le za Rome se nihče ne zavzema kaj preveč. Zanje ni delovnih mest, ne stanovanj, zato se ne čudimo, če se bo spet začel pojavljati kriminal. Pomurski sindikalisti na seminarju v Radovljici V ponedeljek in torek je bil v Sindikalnem izobraževalnem cen*1^,il vljica seminar za predsednike sindikata podjetij in drugih organizacij.11 ^pi1' je udeležilo tudi okrog 50 sindikalnih aktivistov iz soboške in lenda**’ Rj ne. Pripravila seminar ga je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, z ci pa se je pogovarjal njen sekretar Rajko Lesjak. Seminaristi so spreB t(' tudi o zelo aktualni temi, o sindikatih ter zakonu o podjetjih in delovPčtid merjih. Spregovorili so še o vlogi Svobodnih sindikatov Slovenije, k®1 pogodbi in drugih aktualnih nalogah delavske organizacije. Okrogle mize se je Sunčica Findak, članica s* Romov Jugoslavije, ki je novejše novice s svetovnega s |f Romov, ki je bil v Varšavi, dnevnega simpozija pred . zljca J o standardizaciji romskega (F simpoziju v Varšavi so se k® • govorili, da bodo trije F skega jezika in približno o\® po’ dialektov dobili »skupni jez1. dala je še, da bo druga me jt» romska šola na Dunaju, ptva la lansko poletje v Beogradu. li so se je tudi Romi iz P[e S Na srečanju je dr. Jože predstavil svojo novo knjig j« stvena kultura Romov v ^1^ Knjigo so udeleženci okrogle: « lo dobro ocenili, saj bo v v jjl, moč vsem, ki se po strokovni . p p ri drugi plati srečujejo z R° hovimi problemi. kiiH11? Dan srečanja pa je minils ortF prireditvijo v kinodvorani, SC v igrami — Romi so se pomer e|jX lem nogometu (tri ekipe) in s.£ s serijsko zračno puško, S® pilo pet ekip. Goste so pova U1 ogled tabora Taborniške čete^^F s Pušče ter naselja Borejc' vas. Majda STRAN 20 VESTNIK, 19 U^ip življenja PRI VAS DOMA —SREČANJE Z UPOKOJENIM UČITELJEM MILANOM KOCUVANOM IZ GORNJE RADGONE Jmagal neprijeten občutek dezboguS^h h”10 M'*10 Magdiča v Desnjaku. Čeprav je naselje na vi-1 asfaltirani ce f"1’ P3 tako’ sai smo se vses^02* peljali po sicer ozki, Halo^ v'a'^afski sin. Sem, na 194edJ°. sem se poročil ‘Hdapoded016?’ -ko Je žena Ma' novilaPh-edova a sva ob-vo z'ra7,°’ Pozneje sezidala no-hkv in „ ,a Sva med Prvimi velik je k .zemlj°> tako da J skupaj z vinogradom M||jg *. , Ljutome^^ ? Desnjaka Pri pestro sinu c" 65 letih Predat -ast»ik n "“ /»prva se je, kot ne-^asom’a „ nekam omotično, Pa je to premagal. Foto: Š. S. arov) o k i Sva redila tarJev. Dolgo časa "eJe Pa svinje’ poz' n!c- Teh i» n na reJ° krav molz-°kr0g 45 t\an etno Pa oddamo P’ je ''trov mleka. Zdaj SVa mu no,?, gosP°dar sin, saj v SkoraT° Predala-« *.emo, da £ r p .bi nas! Dobro !Ja (PtedaL JudJe’ k> se od ime- 0 P°sestva) težko loči-e na smrtni postelji. Miha Magdič pa se nam je zdel premlad za tak korak. Prepis posestva na sina in snaho, da se razumemo! »Ko sem bil star 65 let, sem posestvo prepisal. Ni šlo za golo formalnost, po kateri naj bi bil on formalni lastnik, dejanski gospodar pa jaz, ampak za zavestno odločitev, po kateri sem se odpovedal zemlji in dohodkom z nje ter seveda tudi stroškom, brez katerih ne gre, če hočeš kaj pridelati in prodati iz hlevov. S tem sem pač hotel spodbuditi mlada, da bosta vedela, da delata zase in svojo družino.« Predvidevali smo, da težko prigaranih njiv, travnikov, strojev, gospodarskega poslopja in vinogradov ter še marsičesa ni bilo lahko prepisati, četudi na sina, in daje imel tudi pomisleke: kaj pa, če bom zdaj tujec pri hiši, ničesar nimam več .. . »O, to je bilo! Velik duševni boj sem bil. Trajalo je kar nekaj časa, potem pa so se duhovi umirili. Da pa je ne bi bil brez vsega imetja, sem si ohranil nekaj arov vinograda. Seveda pa se ne izogibam del ne na zemlji, pa tudi v zbiralnici mleka rad delam,« se je pohvalil naš sogovornik. Delo! Miha Magdič pa je aktiven tudi v svoji krajevni skupnosti. Prav njemu gre zahvala za mobilizacijo občanov, da so globoko posegli v sicer plitve žepe in dali denar za modernizacijo ceste. Zdaj pa spet bijejo boj. Tokrat za napeljavo telefonskega omrežja. Š. Sobočan Vlado Kreslin, o^ki SoV*? sj0?«™*« glasbene scene, je pred dnevi nastopil v i NaiPr^ s pesmimi, ki jih je navdihnilo romsko a knltura R 11 Postavitev knjige dr. Jožeta Zadravca: Zdravstve-l‘oteni n'OV ' Prekmurju, ki jo je izdala Pomurska založba. petje 1 'egendarno Črno kitaro v prekmurščini in »zborov-j večeraJ !" aavdušil še na odmevni predstavitvi Zelenih, ki je iste-aradi SV(li "la v soboški galeriji. Bila je izvirna in neponovljiva “ spontanosti. bb Foto: N. Juhnov >>grede LUCI UGAŠAJO Y Lendavi in po vaseh ne bodo imeli več tako razkošne 2en V Celoti n 'SVe (P°nek°d gorijo luči celo noč), kajti računov ne bo pOravnavala komunalna skupnost (te ni več, ampak ustre-U|j n!le p0' ,2Vršnem svetu), temveč bodo najmanj 20 odstotkov pri-rneye 'R ceSte1Tlezne krajevne skupnosti. Ali to pomeni, da se bo čez 2(j Zn'h kraj SP?1 razgmil plašč teme? Dejstvo je namreč, da v posa-Na^^otneS"!11 skuPnostih ne bodo zmogli plačevanja (četudi lu^T bo t?a2’ ker 'majo pač veliko drugih potreb (ceste, na primer). ta ’ gorele ne .aP0'skati srednjo pot: gorela naj bi vsaj vsaka druga Op8, kjer je daj o' luči tam, kjer hodi, se zadržuje, več ljudi ... in ne di ■ 7a Pa sevJT kak vaški veljak, ki si je izboril luč ob svoji hiši. Ta S« ne velja le za »odbornike« iz lendavske, ampak tu-Vse lučj občin. Skrajnost pa bi bila, ko bi zaradi varčevanja ugas- Š. S. Pozdravljeni, gospod učitelj! Če se ob sončnih popoldnevih radi sprehajate po mestu Gornja Radgona, boste gotovo srečali osivelega možakarja z rokami na hrbtu ali v žepih. Njegov pogled je strmo uprt v pot, po kateri stopa, kljub temu pa opazi in pozdravi vsakega znanca. In teh ni malo. Po 55 letih so se ga spomnili celo učenci iz Dobja na Kozjanskem ter ga povabili na proslavo. Z veseljem se je odzval vabilu in tam spet slišal pesmi, ki so jih prepevali njegovi učenci pred davnimi, davnimi leti. Milan Kocuvan ima še danes veliko prijateljev, znancev, nekateri so bili tudi njegovi učenci. Še več kot znancev pa ima spominov, prijetnih in neprijetnih. Nekateri so že zapisani in shranjeni v mapah v dnevni sobi, še več pa se jih sprehaja po glavi, zato je vesel vsakega obiska in pogovora, ki-za nekaj časa te spomine osvobodi in jim da priložnost, da 'ga vrnejo v preteklost. Rodil se je 1903. leta v Benediktu. Po prvi svetovni vojni je bilo le malo hrane, saj je skoraj vse vzela vojna, kar je ostalo, pa oblast. Poleg tega jim je 1918. leta umrla mama, tako da je oče ostal sam s štirimi sinovi. Najtežje od vsega je bilo oprati perilo tako, da je bilo zares belo. Ni jim uspelo. Kljub temu so se vsi štirje izšolali. Milan je izbral učiteljevanje. Med študijem se je preživljal s poučevanjem slabših učencev. Prvega službenega mesta na Zgornji Ščavnici ne bo nikoli pozabil. Čeprav je bilo v enem razredu 97 otrok, jih je bil zelo vesel; oni pa njega. Spominja se. da je bil takrat učitelj v kraju zelo spoštovana oseba. Skrbel je za kulturno življenje, vodil pevski zbor in dramski krožek, predaval. hodil na izpopolnjevanje in tečaje ... Po štirih letih je bil premeščen na meščansko šolo v Mariboru. Zanj je bilo to pravzaprav priznanje, kajti to je bila šola za najsposobnejše učence. Poučevat je matematiko, kemijo, fizika in tehnologijo. Kolbič, Planko, Požar, Štern ... to je le nekaj učencev, ki so prišli iz njegovih razredov in zelo uspeli. Še danes je nanje ponosen in z mnogimi dober prijatelj. Nato ga je čakala vojaščina. Dolžnost je opravil v Bdeči, nato pa je nekaj časa poučeval v Rušah. Toda ne dolgo. Ker ni hotel sodelovati v Orjuni, so ga kazensko premestili v Dobje na Kozjanskem. V teh revnih krajih je poučeval sedem let. Ljudje so bili dobri, toda zelo revni, pravi Milan Kocuvan. Zbirali so denar za novo šolo in skoraj bi jim uspelo — potem pa so združili nekaj občin in šola je bda v drugem kraju. Še danes v Dobjah nimajo nove šole, le da učenci danes sedem ali več kilometrov ne pešačijo, ampak se vozijo z avtobusom. Od tam je 1937. leta prišel v Gornjo Radgono in ostal do danes. »Obmejno mesto mora imeti zavedno učiteljstvo, mora biti obmejni kamen slovenstva, to pa je lahko le z intelektualci.« je poudaril Milan Kocuvan. In konec tridesetih let so bili na najboljši poti, da to tudi dosežejo. Poteg obrtne šole (v tem mestu je bilo že od nekdaj veliko obrtnikov) so se pojavile tudi druge šo- le. Kulturno življenje je bilo živahno, prav tako strankarsko. Vojnih časov se raje ne spominja. »Ko je vojna, je boljše, če je noč in če te nihče ne pozna,« je prepričan Kocuvan. Če ga eden f J l Milan Kocuvan iz Gornje Radgone je že 28 let upokojen, kljub temu pa še vedno budno spremlja dogajanje v vzgoji in izobraževanju. Meni, da znanje še vedno ni dovolj cenjeno ter da bi za gospodarski položaj učiteljev morala poskrbeti država, ne pa da se morajo zanj boriti sami — ih to z neprimernimi sredstvi. od nekdanjih učencev ne bi hranil z žlico, bi v taborišču umrl zaradi zastradanosti, tako kot mnogi drugi. Tudi o teh umrlih in padlih za svobodo je Milan Kocuvan zapisal. Da bo ostalo zabeležno, pravi. Pa o prvi akciji okupatorjev, ko so prišli v Gornjo Radgono: podrli so spomenik Maistru pred osnovno šolo pri cerkvi, ki je bil visok 7 metrov, stal pa jih je 149 dinarjev, kar je bilo v tistih časih vredno 50 krav. Kljub svobodi pa povojnih časov nima v lepem spominu. To sedaj že lahko pove na glas. Učitelji, ki so poučevali že dolga leta pred vojno, kar naenkrat niso bili zaželeni. Kot da bi bilo potrebno prav vse staro uničiti, pa če je bilo to potrebno ali ne. Prišli so učitelji z nekajmesečnimi tečaji. Dolga leta je imel tako majhno plačo, da je morala žena delati na poljih, če so hoteli kaj dati v lonec. Je pa novim oblastem učitelj starega kova prišel zelo prav. » Uporabili« so ga za razne tečaje, predavanja, slatinarsko in druge večerne šole. In Kocuvan ni nikoli odrekel pomoči. Rad Je poučeval, pravi pa, da so bili najbolj hvaležni učenci slatinar-/'• O Milanu Kocuvanu bi lahko zapisali še marsikaj. Tudi on sam bi še znal zapisati marsikaj poučnega. Tudi tej njegovi misli, da je bila pri nas dolga leta »šaj-trga blata« več vredna kot doktorska diploma, moramo pritrditi. Znanje še vedno ni dovolj cenjeno, še vedno prevladuje lažni blišč oblastnikov, lokalnih voditeljev. ki so v preteklosti naredili več slabega kot dobrega. Tudi v Gornji Radgoni. Da bo mesto spet obmejni kamen slovenstva, bo moralo čim prej dobiti kako šolo. Pa čeprav le obrtno kot pred petdesetimi leti. Tako sva kramljala z Milanom Kocuvanom. Upam, da bova še večkrat. Bernarda B. Peček KRAJEVNA SKUPNOST BRATONCI MRLIŠKA VEŽICA, TELEFONIJA V krajevni skupnosti Bratonci so lani začeli graditi mrliško vežico in jo zgradili do tretje etape. Poleg tega so opravili nekatera dela pri vodovodnem omrežju in vežice in ureditev pokopališča. Delati bodo začeli že v teh dneh. Poleg tega bodo letos končali z razširitvijo telefonije, za kar je zainteresiranih 85 novih naročni- le. Poseben problem predstavlja tudi odlagališče odpadkov, ki daje slab zgled kraju; zavzemajo se, da bi odvoz smeti uredili za celotno vas. Zaradi pomanjkanja denarja pa v tem referendumskem programu, ki se v krajevni skupnosti Bratonci izteče prihodnje leto, ne bo mogoče uresničiti vseh načrtovanih nalog. Tako bodo morali po besedah predsednika sveta KS Bratonci Venčeslava Smodiša asfaltiranje nekaterih cest in gradnjo kanalizacije prenesti v novi referendumski program. Prednost pa bodo dali asfaltira- nju cest. F. M. Studio 90 Na Trgu svobode 11 v Gornji Radgoni so pred nekaj dnevi odprli prostore Foto-video studia 90, ki bo popestril ponudbo videotehnike in kaset ter ponujal kakovostne fotografske storitve, ki so jih v Gornji Radgoni do sedaj pogrešali. Poleg drugih fotografskih storitev bodo fotografirali tudi poroke, zabave, skupine, pogrebe in drugo ter strokovno svetovali vsem amaterskim fotografom. Poleg videokaset bodo izposojevali videorekorderje, snemali naročeno, presnemavali kasete ter strokovno svetovali. bbp potrebna vzdrževalna dela ter kupili betonske cevi za požarnovarnostne vodnjake. Kaj več pa z razpoložljivimi sredstvi iz krajevnega samoprispevka ni bilo mogoče narediti. . . Med letošnjimi prednostnimi nalogami je dograditev mrliške kov. Predvidevajo tudi obnovo vaškega vodovoda, kjer bo potrebno zamenjati nekatere aparature in inštalacije, ki so dotraja- trgovini GEA lahko kupujete ^so kmetijsko mehanizacijo v$dno ceneje! VAM POSEBEJ PRIPOROČAMO NAKUP: 4 Wn’pPr°nudba: 5, ® —• 1 jn ?! Prašek iz Italije! Predsetveniki že od 6.500,00 din naprej 8 l® 1 ] o Jn Silokombajni žc od 15.900,00 din ” 175 ’n Cirkularke že od 3.760,00 din 'n Plugi enobrazdni 3.410,00 din Plugi dvobrazdni 4.900,00 din Sadilci krompirja 10.450,00 din in ostala kmetijska mehanizacija. ŽELJO PRPROVIČ 42315 MURSKO SREDIŠČE M. Tita, tel.:042 843 232 Nov delovni čas: Od 7.00 do 15.00 in ob sobotah od 7. do 12. ure KINO Z DOBIČKOM V Turnišču je poraslo zanimanje za kinopredstave, zato ta dejavnost, ki je sicer v okviru krajevne skupnosti, prinaša več prihodkov, kot so odhodki, kar pomeni, da posluje pozitivno. Če se stanje ne bo spremenilo na slabše, bodo z dobičkom sčasoma plačali na? kup sodobnejše naprave za ozvočenje dvorane, nato pa bodo zbirali denar za nakup boljših sedežev. Kaže, da ljudje spet zahajajo v kino, ker so se naveličali posedanja pred televizijskim sprejemnikom in ker si želijo družabnosti. Navdušili pa so tudi dobri filmi in način predvajanja (brez prekinitev oziroma menjave filma). APRILA 1990 O CILJA! V Satahovoih za čisto okolje Vaški odbor je pred nedavnim organiziral očiščevalno akcijo. Očistili so okolico vaško-gasil-skega doma in potoka Mokoš ter okolico nogometnega igrišča. Skrb za vaško okolje se vidi tudi na urejenem vaškem zvoniku na kapelici, v katerega so namestili električni zvon. Vsako gospodinjstvo je prispevalo po 200 dinarjev. frku V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81) in na podlagi 6. in 9. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih v občini Ljutomer, Izvršni svet SO Ljutomer razpisuje X. NATEČAJ ZA DODELITEV POSOJIL ZA GRADNJO ALI NAKUP IN PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ, KI SO V LASTI DELAVCEV V DELOVNEM RAZMERJU PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH Natečajna vsota znaša 150.000,00 dinarjev. Znesek posojila, ki ga lahko prejme upravičenec, ne more biti večji od 10.000,00 din, odplačilna doba je do 10 let, odvisno od višine odobrenega posojila in kreditne sposobnosti upravičenca. Obrestna mera je 20 %. Upravičencem, ki so dobili posojilo po prejšnjih natečajih, se leto revalorizira na današnjo vrednost po metodologiji za izračun amortizacije. Upravičenci za pridobitev posojila na podlagi natečaja so delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih, katerih sedež obratovalnice je v občini Ljutomer in, ki so združevali sredstva pri samoupravni stanovanjski skupnosti oz. jih sedaj združujejo v proračunu občine Ljutomer, če izpolnjujejo naslednje posebne pogoje: — da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj lil. faze, — da.imajo veljavno gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi gradnje, če prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo. Vloge za sodelovanje na tem natečaju bo sprejemal oddelek za družbenoekonomski razvoj občine Ljutomer na naslov: SO Ljutomer — oddelek za družbenoekonomski razvoj, 69240 Ljutomer, Ormoška 3/II. V vlogi je potrebno navesti višino zaprošenega posojila, fazo gradnje, opisati namen izrabe sredstev ter priložiti zemljiškoknjižni izpisek, izdan v letu 1989, ter gradbeno oz. adaptacijsko dovoljenje. Podatke o socialno-materialnih razmerah prosilca je potrebno izpolniti in potrditi na obrazcu SPN-1, DZS-obrazec 8,40 (osebni dohodki prosilca in družinskih članov v letu 1989). Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave v tedniku Vestnik, Murska Sobota. Vloge, prispele po razpisnem roku, m nepopolne vioge ne bodo upoštevane. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER STRAN 23 ne zgodi se vsak dan RDEČI TRG JE ZARDEL OD SRAMU Že drugič se je zgodilo nekaj nezaslišanega: potem ko je na sovjetskem najsvetejšem trgu z letalom pristal zahodnonemški avanturist Mat-hias Rust, je znameniti revolucionarni trg doživel še svoj prvi striptiz. Pogumna punca se imenuje Irina, vemo, da je stara 20 let, da je domačinka in da je fotomodel. Drugega ni mogla več izjaviti, kajti še preden je slekla tisto najbolj usodno, ji je namero preprečila milica. JEZUSOV JEZIK Jezusov pogovorni jezik ni bila hebrejščina ali grščina, veliki reformatorje svoje pridige pripovedoval v aramejščini. Ta jezik je v njegovem času na Srednjem vzhodu veljal za prevladujoč poslovni jezik, podobno kot danes v svetu angleščina. Vendar pa je v teku stoletij aramejščina skoraj povsem izginila. Danes ta starodavni jezik govorijo kot svojo materinščino samo še v nekaj vaseh v okolici Maaloule v Siriji. Ni mogoče najti pravega razloga, zakaj se je preprosto ljudstvo ha tem koščku zemlje tako zelo navezalo na drugod povsem izumrlo govorico in jo ohranilo živo. Zgodovinarji domnevajo, da gre zasluga za ohranitev jezika morda nekdanji veliki knjižnici aramejskih krščanskih besedil, ki je dolga stoletja stala v Maalouli. Knjižnica je pred stoletjem v verskih sporih med grškimi katoliki in pravoslavci zgorela (ostala ni niti ena knjiga), vendar pa so prebivalci aramejščino ohranili živo. Aramejsko govoreči ljudje danes sicer ne znajo ne brati ne pisati po aramejsko, stari jezik pa še vedno govorijo. V Maalouli je cela tri leta preživel neki nemški lingvist in temeljito študiral aramejščino. V načrtu ima izdelavo aramejske slovnice in slovarja. Parlament v najem Madžarski parlament bo svoje reprezentativne prostore začel oddajati za sprejeme in prireditve, da bi tako znižal stroške vzdrževanja. Za enourno uporabo razkošne dvorane v novogot-skem poslopju' parlamenta bo treba odšteti 18.000 forintov (467 mark), kar ustreza dvomesečnemu povprečnemu dohodku. Zaradi vladnega varčevalnega programa tudi notranje ministrstvo ponuja v zaseben najem državne varnostnike in sledne pse. Novinarja v vesolje Prvič v zgodovini bosta v vesolje poletela novinarja in na sovjetski vesoljski postaji Mir preživela en teden. Medicinski in drugi strokovnjaki so izbrali Svetlano Omeljčenko, novinarko moskovskega časopisa Zračni prevoz, in Pavla Muharotova, novinarja časopisa Sovjetskaja maladjož, ki izhaja v Rigi, glavnem mestu pribaltske Le-tonske republike. v Novinarji, ki jih za polet niso izbrali, bodo enotedenski izlet v vesolje spremljali na Zemlji in bodo imeli z vesoljsko postajo televizijsko in radijsko zvezo. O izbiri in pripravi novinarjev vesoljcev bodo posneli enourni dokumentarni film, režiral pa ga bo novinar ukrajinske televizije Jurij Kirkun, ki je bil tudi eden izmed kandidatov za polet. Denar, ki ga bodo dobili z oddajo, bodo namenili sovjetskemu skladu za otroke. NADLEŽNA FOTOGRAFIJA Takorekoč sredi M. Sobote ob parkirišču ob Cvetkovi ulici ljudi venomer preseneti smetišče, ki seveda ne sodi v okras mesta. Enkrat smo na to črno točko že opozorili, pa kaže da opozorilo ni zaleglo. Tokrat to počenjamo drugič, v opomin tistim, ki bi morali to smetišče odpraviti. Zanima nas ali ga bodo? Foto: N. Juhn stihi: MOTORNE ŽAGE, ŠKROPILNICE IN MOTORNI ČISTILNIKI OBIŠČITE NAS NA 29. SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU . ' sen V KONSIGNACIJSKI PRODAJI Informacije: UNIKOMERC Zagreb, predstavništvo Ljubljana, Celovška 147, tel.: 555 033, 555485 in SOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO Tolmin, tel.: (065) 81 130, 81 133 MERCATOR KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE, tel.: (063) 831 047 SEMENARNA MARIBOR, Vetrinjska 30, tel.: (062) 21 648 NOVOTEHNA NOVO MESTO, Glavni trg 11, tel.: (068) 21 737 AGRARIA Brežice SEMENARNA Metlika PRIHAJA KOMET AUSTIN MUZEJ VISKIJA Po napovedih astronomov bomo aprila lahko na nebu s prostim očesom videli komet Austin. Najbrž bo tako svetal kot najsvetlejša zvezda in torej ravno tako veličasten, kot je bil leta 1976 komet West. Komet Austin je 6. decembra lani odkril novozelandski amaterski astronom Rodney Austin. Takrat je bil od Sonca odda- ljen še 350 milijonov kilometrov. Najmanj bo od Sonca oddaljen 9. aprila (53 milijonov kilometrov), 25. maja pa se bo Zemlji približal za 38 milijonov kilometrov. Vse kaže, da ga bo po 20. aprilu nekaj časa mogoče videti po sončnem zahodu natanko nad severozahodnim obzorjem ali pa malo pred sončnim vzhodom nad severovzhodnim obzorjem. SLOVENSKA VESELICA 90 V BELGIJI Kvintet Ota Lesjaka iz Holdena ZRN in slovenska katoliška misija iz Charleroi v Belgiji sta letos organizatorja velike tradicionalne Slovenske veselice, na kateri se srečujejo naši rojaki iz Belgije, Nizozemske, Luksemburga in Francije. Letos bo ta prireditev v dvorani Salle Familia v mestu Charleroi. 28. aprila naj bi se tam zbrali naši rojaki, tudi tisti, ki bodo prejeli naš časopis, seveda pa so vabljeni vsi rojaki, ki živijo in delajo v omenjenih državah. Na sliki kvintet Ota Lesjaka. KOMET PRESENETIL Lani septembra je Bror-sen-Metcalfov komet pripravil posebno presenečenje za astronome. Po svoji poti je pribrzel najbližje Soncu 15 Svinjska noga s petimi parklji Naši rejci in Pomurkini mesarji pravijo, da so naši prašiči in s tem meso upravičeno dražji od uvoženih, saj imajo normalni le štiri parklje. Fotografija iz Mesne industrije Pomurka kaže, da ima prašič na prednji nogi pet parkljev. Šalo na stran, primer je izjemen in soboški mesarji se podobnega ne spominjajo- Boris Hegeduš dni prej, kot pa so računali. Za astronomijo, ki do sekunde natančno ugotavlja gibanje takih nebesnih teles, je bila napaka v izračunih pravi šok. Presenečen ni bil le francoski astronom Michel Fe-stou, ki je edini predvidel zgodnejši prihod kometa. Te dni je pojasnil, kaj se je zgodilo. Svoje izračune je francoski astronom izpeljal na osnovi natančnih pregledov zapisov zadnjih opazovanj tega kometa leta 1919. Že takrat se je pokazalo, da gre za nebesnega strica posebne vrste. Astronomi so pred desetletji ugotovili, da je komet v vsej svoji moči zažarel prej, kot pa je prilegel najbližje Soncu. Ker običajno kometi zaradi sončnega vetra in toplotnih virov Sonca svetleje žarijo, ko se prično od Sonca oddaljevati, opazovani pa ni, je Festou na osnovi dobrega poznavanja narave kometov sklepa, da Brorsen-Mietcal-fov komet izgublja orbito, kar pomeni, da je vse krajša in se vse bolj približuje Son’ cu. Izkazalo se je, da je res tako. Orbita Brorsen-Metcalfo-vega komeda se je skrajšala za 15 dni. w • col) so Že več kot tisoč let je za Irce viski »voda življenja«. Okoli leta nost žganja ta pijače na Zeleni otok prinesli menihi — misionarji. Pijačo na so poimenovali uische beatha, kar v keltščini pomeni voda življenja. Nevojaki, ki so na Irsko prišli v 12. stoletju, so bili nad žgano pijačo navdus no ime so spremenili v anglizirano obliko viski in dragocene izkušnje pr pridobivanju razširili ne le v Angliji, ampak po vsem svetu. Vsi, ki obiscej.anjein se lahko z zgodovino viskija seznanijo v muzeju, ki ima svoje prostore v ? j:ačo>z' skladišču te pijače v Bow Streetu. John Ryan, potomec irske družine, ki pro* deluje, obiskovalcem pokaže film o zgodovini njenega nastanka. V razsta štorih so na ogled različne metode izdelovanja viskija, ob koncu razgle gostje v izvirnem irskem »pubu« lahko tudi poskusijo. ------ZBOGOM, PATE V času, ko se odpira skupni evropski trg, cenjeno franC°j ( kulinariko in živilsko industrijo vse bolj skrbijo P0«^ mnogo cenejši živilski izdelki drugih evropskih držav, ki domačih miz uspešno izrivajo originalni francoski sir ca^ bert ali foie gras — po vsem svetu cenjeno francosko g°^ šteto. Sprememba je vidna v številnih manjših živilskih ° 1 j, ki so doslej dosledno upoštevali tradicionalne recepte svoje strske kuhinje, zdaj pa se z uporabo cenejših sestavin s prilagajati cenam tujih nadomestkov. Ker se francoski sladokusci bojijo, da se bodo njihov® ^U' cialitete po letu 1992 postopno povsem izgubile v poplaVI je gih, so na svojo vlado že naslovili nekaj zahtev, da s zakonodaje zaščiti svoje kulinarične svetinje. Zagovorniki . nega evropskega trga so takim poskusom napovedali ne*1 ■ trg »Dovolj težko je bilo postaviti enotne pogoje za skuPnl.a; k1' podreti pregrade, ki ločujejo posamezne države, da bi murkoli dovolili ovirati svoboden pretok blaga.« Tega se prav dobro zaveda tudi predsednik sindikata francoske f kuhinje, ki na račun takih poskusov nekoliko posmehljiv0 »Okusa jedi pač ni mogoče rešiti z zakoni. Pred pozabo tradicijo ubranijo samo potrošniki, ne vlada.« AVTO NA VODIK Avtomobili bližnje prihodnosti ne bodo smradili zraka z izpušnimi plini, ne bodo spuščali v zrak ogljikovega dvokisa in ne bodo zaradi tega krivi za nevarno onesnaževanje ozračja in globalno toplo gredo, ne bodo zastrupljali tal in bližnjega okolja s svinčenimi spojinami in ne več ogrožali gozdov ob avtocestah. Avtomobili bližnje prihodnosti bodo ekološko prijazne stvarce, iz katerih se bo pri vožnji sukljalo le malce neškodljive vodne pare in prav nič drugega. Tak avto ni samo sen varstvenikov narave. Daimler-Benz ga je že poskusno naredil. Gre za ■ ■ nid1) nekaj poskusnih modelov desov, v katerih je vgrajen P noma drugačen avtom0 motor, kot pa smo ga vaJe.nv3iijf tor poganja vodik. Pri del motorja pa je izpuh le vod ■ ra- ,eSiK Seveda vodikovi merce "m niso za na cesto. Preveč ji mov je še nerešenih. Najv še vedno dovolj poceni pridobivanja vodika, a tum lava motorja je še daleč o kdanje uporabnosti. Ven® konstruktorji vodikovega n desa prepričani, da so na ' £t poti. Čez deset let bodo 0 j|i, stah vozili vodikovi avtom • Ni' Devetletn m kolaus je ..:£ treniral. hote! P0^ čimbolj P® ( ben štirinožni prijatelju- r to, kar v M K pi delam^ ( za šalo, J ..j ZDA že * uveljavil«" tekmova^U Žene in >1 se pred "p publike A, skušajo yti podobi p. domače'-1 Videti je-sta junau- ,, sliki že pravljenj ( tekmovanj j ?TRAN ?A za vsakogar nekaj hrana ----VZGOJA OTROK----------------------------------- NAREDI SAM za glavobol Znant P°?osto muči glavobol? kab^ornijske univer-AmeritV Združenih državah »avlja ldoninraj0- da ie za p0‘ na. K * se glavobole kriva hra-hramin3^3 vsebujejo snov žile Cl’ a.pa deluje tako, da širi pre^,."0.1 Je Potem posledica gosto bor7nih ŽH' Če Vas po' “a vašo J g ?va’ Preverite, ali je G živi? v.s?k°dnevnem jedilniku Glavoboli LaVSebUjej° thyramin. steta ua-, «° Prenehali, če bo-^asthv' a ^r,a ’ z jedilnika. Ži-pijače ■ram.ino>n pa so alkoholne z /j s!r’ banane, kava in pivo b e ?“Ibom kave, sveže peci-jetra nJl"^83 testa’ perutninska •ana’ čnL 1 eno meso» kisla sme-čebuia . ?da, svinjina, jogurt, a 1,1 južno sadje. OBIRANJE PRI DOMAČIH NALOGAH Kar kmalu po prvem dnevu šole se pokaže, kako pre-nekateri otrok igraje napiše domačo nalogo in ima potem veliko časa za igranje. Nekaj pa je počasnežev, ki se ure in ure trudijo, pa ne dajo ničesar od sebe. Sanjarijo nad zvezkom, rezultata pa ni. Čim dlje otrok sedi, tem manj naredi. Pri otroku od petih do sedmih let že po petnajstih minutah popusti kon- centracija, sedemleten do devetleten otrok lahko zbrano piše naloge dvajset minut, desetleten do štirinajstleten pa učinkovito dela po petindvajset minut. Glede na otrokove zmožnosti je sestavljen šolski program. Če otroku ne gre in ne gre, se morajo starši in učitelji vprašati, ali ni preobremenjen. Ali se ne more zbrati in usmerjati pozornosti na uče- nje? Morda se usede h knjigam ob napačnem času. Znano je, da je učinkovitost najmanjša med dvanajsto in drugo uro popoldne. Prav v tem času pa mnogi naši šolarji pišejo domače naloge. Preskusimo, morda se bo otrok nehal obirati, če se bo v teh urah igral, naloge pa pisal med tretjo in četrto uro, ko se krivulja sposobnosti spet vzpenja. IWWWWWWWWI MEDICINA NASVET Za majhen balkon PRAVOKOTNI Manj vitaminov ^sa tu^n Petično že nekaj S° v P° vitaminih utrujenOa; spomladanske te odln^ Ve lke- Marsikdo se kravje in a’ da s' bo okrepil Ven način razP°l°zenje na nara-teskih Se Prav' namesto vita-v in tablet s hra- ^Ptav lahu več zelenjave, to-nJavi ne hn F se Z8°di. da v zele-Prid ° kaj pr'da vitaminov, ^jajo dS'Ci ze,enJave upora-s'J0 rast n na gojila, ki pospe-yrstno tnn-i so Preobilno to-. dljivih Je^Je obs°jali le zaradi ^nice in u?nkov gnojil na pod-n’ tea nfiK i"0 prst’ kaže Pa’ nasanie _ .Jboljsega učinka tudi Pridelke. °PraviiiV1|l® $tudije, ki so jih ^^Retlii,*11’ so odkrile nekaj r°čila v ®8a- Kot sledi iz po-reteati n Science News, so -P°skusov z artičoko, -?°bi|na ohrovtom pokazali, 11 Povzrnč-1^0^'33 dušičnih gno-?C vitamir,a z?anjševanje količi-t p'hohua v teh rastlinah. Mitsko rCn Pridelek je tako vi-2 revnejši. r°rej okrepitve aaste bi, uJ,vajte zelenjavo, ki 0^1^ °blL"e8a gnojenja z teganskjg^oph, organskimi ali MAŠČOBA IN ODRAŠČANJE Znanstveniki raziskujejo in razkrivajo nove in nove skrivnosti, povezane z življenjem. Nedavno so odkrili, da sta kakovost in sestava hrane odločilnega pomena za zorenje deklic v ženske: čim bolj mastna je hrana, ki jo uživa deklica, tem prej nastopi puberteta in s tem deklica prej spolno dozori. Tudi če pogledamo statistične podatke in se prepričamo o prehranskih navadah prebivalstva, lahko vidimo, da deklice spolno dozorijo prej v deželah, kjer je hrana visokokalorična in bogata z maščobami. V Zvezni republiki Nemčiji, kjer je poraba prehranskih maščob zelo visoka, vsaka druga deklica spolno dozori že z dvanajstimi leti. RIBE V AKVARIJU Ribe v akvariju, ki jih preveč hranimo, postanejo občutljive in pogosteje zbolijo kot ribe, ki uživajo pravšnjo količino hrane. Ribe hranimo trikrat na dan, to zadostuje. Enkrat ne teden uvedimo postni dan. V akvarij natresemo le toliko hrane, kolikor je ribe pojedo v petih minutah. WWVWVWVWW Debelejša jabolka Jabolk, ki bodo merila v premeru manj kot 55 milimetrov, v prihodnje v državah Evropske skupnosti ne bodo smeli več prodajati. Komisija Evropske skupnosti v Bruslju se je odločila, da najmanjšo predpisano velikost jabolk s 50 milimetrov prestavi na 55 milimetrov. V kategoriji posebno kakovostnih jabolk morajo imeti jabolka vsaj 60 milimetrov premera, nekatere vrste pa morajo biti debele celo 70 milimetrov. Sadje, ki tem predpisom ne bo ustrezalo, bodo morali uničiti ali upo- ZA LJUBITELJE PAPAGAJEV Papagaj naj pije caj Voda iz vodovodne pipe, je, žal, vse prej kot bistra studenčnica. V njej je klor, pogosto tudi nitrati in druge primesi, ki jih tako majhna in občutljiva žival, ^možganih pijancev ^skavah*13 znanstvenikov na univerzi v Tiibingenu je po triletnih ?.u.?o,ovila, da si možgani pijancev lahko opomorejo od A'? povzročil alkohol. Medicinski strokovnjaki so na-’’Pa so da se možgani alkoholikov zmanjšujejo, posledica te-celic °,nje v mišljenju in pomnenju. Na mestu odmrlih možgan-TiibinS-eL!,a,>ira možganska tekočina. M ^e,»h I .znans,'eniki so ugotovili, da se izboljšanje pokaže že T staros>- J? z<*fžnosti od alkohola. Hitrost okrevanja je odvisna ^koholika in od tega, koliko časa se je vdajal razvadi, i^desem? Pe**nŠtiridesetletniki več možnosti, da si opomorejo, kot ir’ Vendar n" Gn'^cne živčne celice v možganih se sicer ne obnoviti* ""'e. Po 1 "1'hov6 naloge prevzamejo druge celice, zrastejo pa tu-s,edic alkoholizma pa se ne da nikoli popolnoma odpravi- RADIO MURSKA SOBOTA 5 NAJ rabiti za živinsko krmo. Za ta korak se je komisija odločila menda zato, da bi izboljšala kakovost sadja. Po- leg tega pa naj bi prepoved majhnih jabolk k temu, da bodo pripomogla pridelovalci B npnipnpm S ® na trgu, obremenjenem s presežki, dosegli višje cene. kot je papiga ali kanarček, težko ' prenese. Klor ovira delovanje žleze ščitnice in v organizmu se zaradi tega ne nabira jod, nitrati pa povzročajo želodčne in črevesne motnje, pa tudi okvare jeter. Nič ne zaleže, da vodo prekuhamo, nasprotno, za ptičke ni boljše, kvečjemu slabša. Kaj damo piti ptičku, da ostane čil in zdrav? Če vemo, da je voda iz vodovoda res slabe kakovosti, privoščimo ptičku negazirano mineralno vodo, ker vsebuje veliko rudnin, dobra je za ledvice in odpravlja odvečne snovi. Tudi blag zeliščni čaj iz koprive, regrata, janeža ali šipka je za ptička primerna pijača. Kadar pa ima ptiček prebavne težave, zlasti drisko, mu nalijemo razredčenega pravega čaja, nato pa damo v pitno vodo zrno grozdnega sladkorja. Orientacija za slepe Znanstveniki hamburške univerze so razvili sistem za informiranje in orientiranje slepih, katerim pomaga, da se lažje znajdejo na postajah javnega prometa. Ze od februarja lanskega leta ga preskušajo v Hamburgu. Sistem temelji na oddajnikih infrardeče svetlobe, ki na določenem mestu ves čas oddajajo navodila v obliki modulirane infrasvetlobe. Če k takemu »informacijskemu« otoku stopi slepec, ki ima pri sebi majhen sprejemnik infrardeče svetlobe, ta prevede informacije v govor. Tako potnik ria primer zve, kako lahko pride do blagajniških okenc ali kam pelje naslednji vlak. Kuhajte z nami ZAPEČENE PALAČINKE ^iasbena । estvica Radia Murska Sobota. 2 $'aje 1 i$eep itSreda — Don Mentoni Bluesband 4' ^0 LtOge?h« - Madonna 5 a mbada’ p,j™° - Magnet ■ ^other j" Ka°ma day ln Paradise — Phill Collins 2?^ -*c na sP°redu Radia Murska Sobota '232, <>d ]g $V kHz), ob petkih, v oddaji ^^Sov dopisnice — pošljite na naslov: Radio Mur-5 naj a> Titova 29, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za Zapečene palačinke pripravimo z majhnimi dodatki svežih in zdravih ostankov kuhanega, pečenega ali dušenega mesa. S pravilno pripravo lahko naredimo popoln, a cenen dnevni obrok. Dodana sveža začimbna zelišča dajejo jedi svojevrsten okus Za glavni obrok pripravimo na osebo 3 do 4 palačinke. Za nadev uporabimo: 15 dag drobno sesekljanega kuhanega, pečenega ali dušenega mesa, 1 staro žemljico ali toliko belega kruha 2 žlici mleka 1 jajce sol muškat, 2 žlici fmo sesekljanih začimbnih zelišč in 3 do 4 že spečene palačinke. Od dišavnih zelišč uporabimo: drobnjak, špinačo, blitvo, majaron, baziliko. Odločimo se za kombinacijo zelišč, katerih okus nam najbolj prija. Iz drobno sesekljanega mesa, namočenega m ožetega kruha tžemlie) sesekljanih zelišč, mleka, jajc in začimb zmešamo ne preveč trdo mesno testo. Z njim premažemo palačinke, jih zvijemo in zrežemo na približno 2 cm široke rezine. Proti ognju varen model dobro namastimo in vanj zložimo narezane palačinke. Premažemo iih z veliko žlico goste kisle smetane m v vnaprej ogreti pecici zapečemo, da jed svetlo porjavi. Po želji serviramo k palačinkam še nastrgan sir ali sezonsko solato. ... To ied lahko pripravimo v celoti vnaprej m jo pred obrokom samo zapečemo. Lahko pa si vnaprej pripravimo samo palačinke ki jih do dokončne uporabe hranimo dobro pokrite v folijo, da ne otrdijo. Na prijetne tople dni bo treba še nekaj časa počakati, kljub temu pa |e sedaj pravi cas, da razmislimo in se odločimo, kaj storiti, da bodo prosti trenutki na balkonu, terasi ali vrtu še lepši in prijetnejši. Iz lesa si lahko sami izdelate pravokotni stolček. Potrebujete pa: borovino, 10 kosov, dolgih po 250 mm, za nosilne letve, 12 kosov, dolgih po 480 mm, za opaž, 4 kose, dolge po 290 mm, za sedež, in kos, dolg 290 mm, za sedež. ZA VAŠ AVTOMOBIL-------------— Pomladno čiščenje Zima sicer ni bila omembe vredna, ampak prve pomladanske nege svojemu avtomobilu le ni treba odreči. Nekaj soli na cestah, običajna vlaga, kakšna zmrzal in poredkejše pranje so pustili sledove, ki jih boste z dosti vo- de, s pravšnjimi krpami, z nežnim šamponom in z voljo do dela zlahka odpravili. Slika pa naj vas spomni na druge pritikline, na primer na snežne verige, ki se bodo temeljito oprane in posušene poleti lažje upirale rji. KO KUPUJEMO ZABOJČKE Plastika: Zabojčki iz umetne snovi so lahki, praktični, ne potrebujejo posebne nege, žal pa so pogosto neprivlačnega videza. Les: Zabojčki iz lesa se podajo k vsem rožam, vendar jih je treba skrbno negovati, da ostanejo lepi. Jeseni jih izpraznimo in zriba-mo, spomladi pa na novo impregniramo. Eternit: Ta materjal je težji od lesa, je pa neuničljiv. Zabojčki iz eternita so primerni za rastline, ki ostanejo vsajene vse leto. Glina: Zabojčki iz žgane gline so zelo lepi, a tudi občutljivi. Težki so in se hitro razbijejo, ne prenesejo zmrzali, težko jih je čistiti. Ko kupujemo zabojčke, torej dobro premislimo, s katerimi bomo okrasili naš dom. SESTAVIL MARKO NAPAST NAUKO ŽENSKIH BOLEZNIH OSNOVNA MERA ODBOJ SVETLOBE NIZOZEMSKO MESTO OB REKI MERK INDIJSKI POLITIK (NARASI-M0) ' ITALIJANSKA TISKOVNA DRUŽBA NAJMLAJŠA HČI ' PREROKA MOHAMEDA ZEMLJE-PISEC DRŽAVA V ZDA REDKEJŠI IZRAZ ZA NOSILNOST DRUGO IME ZA ETILEN ANTON INGOLIČ GOVORNIK PLANINSKA KAVKA METER PREBIVALCI STAROGR. LAKONIJE KISIK CINCAR ZIDARSKA ŽLICA KONČNA TEKMA TOPOVSKI PODSTAVEK SPOJINA KEMIČNE PRVINE S KISIKOM VELETOK V JUŽNI AMERIKI • INSTINKT, NAGON SMUČAR PETROVIČ ČAS BREZ VOJNE MUSLIMANSKI DUHOVNIK NOVI SAD JOHN OSBORNE JULIJSKE ALPE KOVINSKI TLAKOMER REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: jablana, agronom, Santana, trim, Al, rakar, g, EG, noma, bas, som, artist, R, Anina, sat, nos, kronist, otre, Ta. 1990 STRAN 25 križemkražem po naših šolah SONČNI ZAHOD Bil je lep nedeljski večer. Sonce je začelo toniti čez hribe. Kako hitro mineva čas! Bilo je rdeče kot žerjavica. Vsa ta rdeča barva se je razlila skoraj po celem nebu. Žarela je v vseh barvah, kot bi risar narisal najlepšo risbo. Ptički so peli kakor gosli v gaju. Njihova pesem je pojenjala. Sonce je zatonilo za gorami. Ljudje so začeli prižigati luči. Sončni zahod je nekaj najlepšega na svetu. Zdenka Bauman, 6. raz., OŠ STOGOVCI Moja sošolka Moja sošolka je kot kontrolka. Vedno me nekaj sprašuje in me obtožuje. Kadar pa nesreča se ji zgodi. takrat pa le k meni pribeži. Lahko podrobno vam jo opišem, pa še na papir vam jo narišem. Ušesa njena vedno so močno rdeča, pod nosom pa ji večkrat visi sveča. Pomlad širi svoja krila Pričela se je pomlad. Zame je to najlepši letni čas. Takrat se začne vsa narava prebujati. Zjutraj večkrat zgodaj vstanem in grem na sprehod. Takrat naravo prekriva tanka meglica, tanka kakor niti svile. Polagoma se prične zdigovati. Ptički pojejo svojo prvo jutranjo pesem. Rože odpirajo svoje cvetove. Posije toplo sonce in nam pošlje svoje žarke z daljnega neba. Drevje že cveti. Ptički se vračajo iz južnih krajev in delajo gnezdeca. V njih bodo zvalili jajčeca in jih greli tako dolgo, da bodo mladiči prikukali na svet. Mladički so mehki kakor najmehkejši puh. Tudi veveričke že skačejo po drevju in se pogovarjajo v svojem smešnem jeziku. Spomladanske cvetlice se razkazujejo v svojih najlepših barvah. Zvončkov in trobentic že zdavnaj več ni. Kmetje so obrezali drevje, pograbili so suho travo in opravili druga prva spomladanska dela. Pomlad je vsa polna življenja. [rena Vračko> 6 raz , OŠ STOGOVCI RAZISKOVANJE ŠTORKLJE Pri raziskovalnemu krožku smo šli opazovat štorklji, ki gnezdita pri Cipotovih. Ugotovili smo, da ima štorklja dolge rumeno-oranžne noge, glavo in trup sta pokrita s črnim in belim perjem, kljun pa je dolg in oster. Z njim pobira hrano in spleta gnezdo. Hrani se z žabami, žuželkami, črvi, kačami in drugimi živalmi. Samec in samica sta približno enake velikosti, mladiči pa so poraščeni s puhom in so bolj pisane barve. Gnezdo se nahaja na A-drogu. Spleteno je iz različnih vej, ki so zelo prepletene, tako da mu veter in dež ne moreta škoditi. Premer gnezda je okrog 1 meter. V njej lahko gnezdijo tudi vrabci. Daniela, Katja, Beno, Boštjan, Andrej, Gorazd in Nina, Raziskovalni krožek na OŠ Krog Teh lastnosti ona se ne znebi, čeprav tudi ukor dobi. Jasmina Fekonja, Katja Dunaj, 5. raz., OŠ Kapela^ najboljša ta hip Naš razred se predstavi Hodim v 7. a razred Osnovne, šole 17. oktober Beltinci. Smo povprečen razred. Svoje sošolke in sošolce >tr-pim< 3 leta, nekatere še dlje. V našem razredu so učenci, ki so debeli, suhi, a nekateri tudi presuhi. Nekateri so veliki, nekateri pa spet majhni. Vendar nas to ne moti. Radi si pomagamo in se veselimo skupaj vsake dobre ocene. Ko smo prišli v peti razred, nas je bila polovica odličnjakov. Vendar imamo tudi učence, ki se ne učijo in bi le nagajali. V petem razredu se še nismo poznali, sedaj pa smo prijatelji. Tudi z razredničarko se dobro razumemo. Da pa ne boste mislili, da smo super razred, vam moram povedati tudi slabe strani. Imamo učence, ki nagajajo, ko pa so vprašani, pa so vsi srečni, če jim kdo kaj prišepne. Prišepe-tavanje je naša druga slaba lastnost. Vendar vsakemu, ki je kdaj v zadregi, ugaja, če mu kdo kaj prišepne. Včasih se skregamo. Če nam kdo v razredu gre na živce, se vsi drugi združimo, njega pa pustimo na cedilu. Tudi z razredničarko se včasih skregamo. Nekateri tovariši nas nimajo posebno radi. Naša matična učilnica je NEMŠČINA—SPODAJ, in ker se vsako uro selimo v drugo učilnico, imamo le pri oddelčni skupnosti čas, da jo nekoliko uredimo. Imamo >posebne< učence, ki skrbijo za rože. Letos sta to Mateja in Natalija. Naš predsednik oddelčne skupnosti je Rihard, ki je najbolj tečen učenec našega razreda. Vedno rije med deklice, če mu pa katera kaj reče, nas obmeče z besedami, ki niso niti za v koš. Drugače vedno držimo skupaj in se branimo pred pripombami, čeprav vemo, da so nekatere resnične. Ko smo praznovali novo leto v šoli, smo vsi učenci pomagali okraševati razred. Nekateri so risali, drugi rezali in lepili. Le predstavljajte si ves razred, ki je zbran v učilnici, polni papirja, krede in lepila! Ko smo dokončali, smo se raztepli po Beltincih. Mnogi so šli domov, nekateri pa tudi na potep, saj smo imeli naslednji dan prosto. V našem razredu se dobro razumemo in upam, da se bomo tako razumeli še v 8. razredu; upam tudi, da se bomo po končani osemletki še kdaj videli. SABINA SREŠ, 7. a, OŠ 17. OKTOBER, BELTINCI Zbirali smo odpadni papir Vsako leto poteka akcija zbiranja starega papirja. Letošnja akcija je bila za naš razred še posebej pomembna, to pa zato, ker nam bo ta denar pomagal pri pla- Čilu šole v naravi. Pri akciji smo sodelovali vsi učenci našega razreda. Veseli smo, ker so nam pri tem pomagali tudi starši. Tako smobi skupaj uspeli nabrati 2014 kg Pa' pirja in zasedli prvo mesto. Zaradi tega smo še prav p0* bej veseli, saj vemo, da smo s W rešili mnogo dreves. JNH Damir Podlesek, 4.1 OŠ E. Kardelj, M. SoW IZ BUČKOVEČ 1 V začetku aprila so nas obiskali učenci glasbene šole Sla’ OSTERC iz Ljutomera. IH Predstavili so se solisti, ki so igrali na harmoniko, klavir, vtem klarinet, kitaro in trobento. Učenci naše šole sojih nagradili z ap zom, saj je takšen koncert pri nas redkost. Nimamo klavirja, zato ga morali pripeljati kar s seboj. Posebej všeč nam je bil nastop mladinskega pihalnega ork« ; Sedaj si še bolj želimo, da bi dobili oddelek glasbene šole, sajJ naš kraj oddaljen od mesta. Med nami je namreč tudi veliko glasbenih in pevskih talente)■ VSE SE Z LJUBEZNIJO RODI IN VSE Z LJUBEZNIJO ŽIVI. LJUBEZEN MORA VSAK ČUTITI, LJUBEZENI IZ SRCA NE SMEŠ SPODITI. LJUBEZEN MORA VSAK IMETI, SAJ BREZ LJUBEZNI JE TEŽKO ŽIVETI. ČE LJUBEZNI NE BI BILO, NAM LJUBO SONCE NE BI SVETILO. ROŽICE NE BI CVETELE IN NAM VSEM LEPO DEHTELE. IN ZAPOMNIMO SI VSI, DA LJUBEZEN NAJ ŽIVI! URŠKA raščaN,^ OŠ LENDAVA PRLEK MED GORENJCI trah. n1: Ko sem šel na operacijo v Ljubljano, me je bilo malo su kogar ne bom poznal, pogrešal bom domače, sošolce in učitelj6, rojile misli po glavi.« Ob prihodu v bolnišnico so me vsi samo opazovali. Po tednu dni sem se poznal že z vsemi pacienti škem oddelku. Doma so bili iz Ljubljane, Celja, Velenja, ■ f(. Lesc . . . Med nami so nastajali problemi, saj se nismo med se^|ivsi zumeli. Vsak od nas je govoril drugačen jezik, pa čeprav smo Slovenci. Sreča je bila, da je bil med nami še en Prlek in sVU8(fii klatila prleško. Drugi so naju samo gledali in zmajevali z g Morala sva jim razložiti, kaj je to pleterka, pecikl, kuj... in Pre ti, kje sploh živimo Prleki. z ZMAGO HOLC,^ OŠ BUČKO’ »Kje pa! Hitler si nas ne bo upal napasti. Evo! S tem lističem pojdi v skladišče, kjer ti bodo dali uniformo! Vojašnica je na žalost prenatrpana z rezervisti. Če želiš, lahko prenočuješ v mestu.« »Na državne stroške?« »Na svoje lastne. Če se ti zdi škoda denarja, boš pač prenočeval v konjušnici na slami.« »AH bom spal pri konjih?« »Med konji in osli na dveh nogah.« Miletič šele zdaj opazi njegov velik kljukast nos in ga vpraša, če je Jud. »Bil sem. Zdaj sem krščen.« »Tvoje krščanstvo ti ne bo prav nič koristilo, če pride Hitler« »Gospodine naredniče, pokorno javljam, pravkar ste omenili, da si nas Hitler ne bo upa! napasti.« »Mu tudi ne bi svetoval. Glavno je, da nisi Hrvat,« reče in ga odslovi. V skladišču mu dajo uniformo. Suknjič mu je za prvo silo prav. Čevlje z njegovo številko le z muko najdejo. Največ preglavic ima s hlačami, ki so mu tako tesne, da niti ne more zapeti vseh gumbov. Ko se skloni, mu na zadnjici počijo šivi. Valetnin je bil starejši od dveh sinov Samuela in Sare Glattstei-novih. Pri rojstvu mu je babica prerokovala, da bo imel kot slavček prijeten glas in da bo nesrečno končal. Na babičino prerokovanje starša nista nič dala in ga kmalu pozabila. Stari Glattstein je bi! mesar in klobasičar in z mesnimi izdelki ni manjkal na nobenem sejmu, v Murinu pa je ime! na Glavnem trgu stalno stojnico, kjer je Sara iz dneva v dan in iz leta v leto prodajala klobase, ob semanjskih dnevih pa tudi svinjsko pečenko, ki je pravoverna Juda nista poskusila nikdar v življenju. Svobodomiselna in napredna judovska mladina na staro vero ni mnogo dala, med starimi pa jih je bilo še vedno veliko, ki so kupovali meso samo pri Glatt-steinu, ker so vedeli, da ne seka svinjine na isti mizi kot govedine in da uporablja za svinjino tudi posebna korita, nože in celo brusilni kamen za ostrenje nožev. Ko pa je prevzel mesarijo sin Valentin, je novi duh izrini! starega tudi v Glattsteinovi mesnici. Valentin je posta! mesar proti volji staršev, ki sta želela, da bi se njuna sinova izšolala. Maksi je zares posta! bančni ravnatelj, Valentinu pa ni bilo usojeno, da bi trgal hlače v višjih šolah. Mati, ki so jo mučiti išias in druge bolezni, je želela, da bi Valentin posta! zdravnik. Oče, ki se je prepiral in tožari! z vsemi mogočimi ljudmi, ga je hote! izšolati za odvetnika. »Odvetniški poklic je najdonosnejši poklic na svetu, kajti norcev je vedno dovolj, ki se tožijo. Samo lagati moraš znati prepričljivo, pa ti prileti denar sam od sebe. Obenem vtakneš nos v politiko in mimogrede postaneš narodni poslanec ali celo minister« je pravil svojemu starejšemu sinu, ki ga je poslušal samo z enim ušesom in od dolgega časa strigel z uhlji kot osel. Kadar so ljudje vprašali starega Glattsteina, kaj bosta njegova sinova, ko odrasteta, je odvrnil, da sposobnim ljudem tudi ministrski stolčki niso nedosegljivi. Ljudje, ki se ob vsakt priložnosti prav radi norčujejo iz drugih, so potem zasmehovali tudi Samuela na račun njegovih sinov — bodočih ministrov. Valentin pa ni posta! ne zdravnik in ne pravnik, še manj pa minister, temveč popolnoma navaden mesar in klobasičar. Fant se niti po značaju niti po zunanjosti ni vrgel po svojem očetu. Zaradi velikega orlovskega nosu je spominja! na starega očeta. S tem nosom se je proslavil že v gimnaziji, ko je sedel poleg Petra Strda, živahnega kmečkega fanta, ki je imel prav tako velik in zakrivljen nos kot on. Bilo je, kot da bi v klopi sedela dva nosoroga. Oba nosova pa sta si bila podobna samo po zunanjosti, v bistvu sta si bila različna kot noč in dan. Kadar je Petru pretila nevarnost, da bo vprašan, se je s pestjo udaril po nosu, iz katerega se je takoj pocedila kri, nakar je s profesorjevim dovoljenjem smet zapustiti razred. Valentin pa se je lahko še tako mlatil po nosu, iz njega ni iztisnil niti kapljice krvi. Medtem ko je njegov sosed prevedril nevihto na varnem stranišču, je Valentin marljivo zbira! slabe ocene, ime! od bolečin solzne oči in od udarcev zatečen nos. Stari Glattstein je gladil sinovo pot po svojih močeh. Marsikatera profesorjeva žena je bila prijeto presenečena, ko ji je prinese! na dom prekajeno šunko ali venec kranjskih klobas, ki jih je 'naroči L gospod profesor. Ko ga je gospa profesorjeva vprašala, koliko je za meso dolžna, ji je odvrnil, da bo z gospodom profesorjem že on obračunal. Nekaj časa je res šlo, na kraju pa Valentin tudi z očetovimi kračami in klobasami ni zmogel strmine. Staremu Glattsteinu ni preostalo kaj drugega, kot da se je odrekel visoko letečim načrtom, ki jih njegov sin itak ni imel. Razočaran je vzel v sedmem razredu Valentina iz gimnazije, ga za leto dni poslal v Gradec, da se nauči nemško in spozna tujino, potem ga pa vpregel v svojo mesarijo, da se izuči njegove in obrti starega očeta. Proti očetovemu pričakovanju Valentin ni posta! samo odličen mesar, znan po okusnih in kot zrela jabolka sočnih kranjskih klobasah, temveč tudi odličen trgovec, saj je že po enem letu poleg mesarije odprl Špecerijo in kako leto pozneje jel tržiti tudi s suknom. Trgovina je cvetela, bogastvo se je množilo, zanimanje za mladega Glattsteina pri dekletih, godnih za možitev pa naraščalo. 2 Valentin je bogato izbiro pri dekletih izkoristil in marskikateremu nadobudnemu dekliču zmeša! glavo in rani! srce. Ko je jel resno misliti na ženitev, se je zanimal predvsem za takšne neveste, ki bi imele poleg telesne lepote tudi kaj pod palcem. Prikupno in kot čebela marljivo Judinjo Eržiko, hčerko skromnega krojača Rabinovi-ča, je pustil na cedilu, ker je bila siromašna kot cerkvena miš. Schonhornova Judit je bila sicer petična, vendar preveč gosposka in potratna in povrh ni marala prijeti za nobeno delo. Izjemoma pa ljubezenskega razmerja ni razdrl Valentin, ki se je bogatega dekleta kljub njenim napakam držal kot klop temveč Judit, ki se je na pustnem plesu murinskih mesarjev in klobasičarjev zagledala v postavnega poročnika Romaniča. Mlada Glatsteinka je postala šele Bre-žanova Klara iz Polane, ki ni bila nobena lepotica, a je prinesla v zakon dve delavni roki in bogato balo z lepim kupčkom ameriških dolarjev. S Klaro se je seznanil prek ženitvenega oglasa v Murinskem glasu: »Dvaindvajsetletna, marljiva Amerikanka, neomadeževane preteklosti z lepimi denarnimi prihranki in z bogato balo želi primernega zakonskega moža. Pod .varčna'.« Oglas ga je pri priči zbode! v oči. Napisal je dekletu pismo in jo zaprosil za sestanek. Počakal jo bo v nedeljo točno opoldan pred Staro kavarno. Spoznala ga bo po šest čevljev visoki postavi in po širokokrajnem sivem klobuku. Klara ni bila samo mišičasta, krepkih bokov in velikih prsi, kar je Valentina vedno mikalo, ampak je imela tudi glas bučen kot cerkvene orgle. Njen obraz sicer ni bi! posebno privlačen in tudi oblečena je bila nekam zanemarjeno. Zlatorumena obleka je bita resda iz čiste kitajske svile, a že zdavnaj ni ustrezala časovnemu okusu. Še bolj se je čudi! njenemu nenavadnemu klobuku, okrašenemu z umetnim cvetjem. Prvi hip je mislil, da ima Amerikanka na g^1 cvetlični lonec ali vazo s cveticami. »Z dobro voljo se bo to že ur?' dilo,« je mislil, zatisnil oči in se raje posveti dvema zlatima prsta?0' ma z diamanti, težki zlati ogrlici in zlati uri, ki so se bleščali na Kla?' nih prstih, vratu in zapestju. Povabi! je dekle v kavarno in naroči! kavo, zanjo veliko belo s Pe' civom, zase majhno črno s pelinkovcem in viržinko. Bil je odlič?? družabnik, kratkočasen in poln dovtipov. Klara se je tako glas?0 smejala, da so cingljali kozarci na policah in pri tem pokazala vrsl° bleščečih se zlatih zob in kron. Ker je bilo vreme lepo, dan sonce? in topel, sta odšla v mestni park na sprehod in sedla na klop, skrit? med gostim grmovjem pod dišečimi akacijami, na katerih so bre?' čali čmrlji in se pasle čebele. Med zanimivim pomenkom jima je čas hitro minil. Ko sta se tega dne razšla, sta čutila, da sta ustvarjena drug za drugega. Odločil?^ beseda je padla šele na tretjem sestanku, ko mu je Klara polna zaU' panja pokazala svojo bančno knjižico. Videč bajno vsoto ameriški? dolarjev, jo je Valentin ves omamljen prijel za roki, jo pogledal gl°' boko v njene Sinje oči, vzkliknil »Klara, zlata si!« in jo zasnubil. Kol, privolila, jo je obje! in poljubil. Šest tednov pozneje jo je kljub raze, čaranim staršem in jeznemu bratu, ki so se upirali poroki z iutera?'. .ko z vsemi štirimi in želeli, da bi poročil dekle njihove vere, pod r°' ko odpeljal izred oltarja. * , Prej kot leto dni po poroki je Klara povila hčerko, ki sta jo star^ krstila za Šarloto. Deklica ni bila samo telesno, ampak po nekaj r?e' secih, čim se je jela razvijati njena osebnost — tudi po značaju k° mati. Bila je samoljubna, zahtevna in glasna. Zaradi tega, še bolj Pa zaradi vere, s Klaro sta se zmenila, da bodo fantje njegove, deklet? pa njene vere, si je želel sina. Velika želja se mu je izpolnila še? šest let pozneje, ko se je rodil Igor. Ta dan in dan, ko je sedem I? za Igorjem prijokal na svet Kurti z velikim očetovim nosom, sta najsrečnejša dneva v njegovem življenju. _ U Ker se v Glattsteinovem zakonskem življenju vsa leta ni nič sebnega zgodilo, je čas minil, kot bi trenil. Če ne bi izbruhnila VO)' na, bi njegovo življenje tudi naprej teklo po starem tiru. Otroci D. odrasli, se izšolali, se poročili in imeli otroke, eden od sinov bi zel trgovino in mesarijo, on in Klara bi ostarela in v miru odšla iz vljenja. Mobilizacija in vojna, ki je kmalu sledila, pa je vse postaVjl? na glavo. Najbolj je prizadela njega, ki sta mu družina in trgov!?? pomenili vse na svetu. Bilo je prvič, da je v zakonskem življenju m0', ra! za dalj časa od žene in otrok, predvsem od sinov, ki sta bila ?l?' gov ponos. Povrh ga je mučila negotova prihodnost, kajti ljudje s° kar naprej napovedovali vojno. Zato je le s težkim srcem odrinil z doma. Klara mu je sicer obljubila, da ga bo z otroki obiskala ob vs?' ki priložnosti. Maribor navsezadnje ni bi! daleč. Obiskala ga PoteF. /e ni ob vsaki priložnosti. Zadeva z vojnim referentom je prav tak? padla v vodo. »Potovanje ni zastonj in današnji človek tudi služinčadi ne m°re. zaupati. V moji odsotnosti lahko temu ali onemu zrastejo dolgi pr?1 in dekla bo imela svoj direndaj s pomočnikom,« je pisala in ostat? doma. Hudo mu je bilo pri vojakih samo prve dni, dokler se ni privadi’ Sicer se mu v kuhinji, kjer so ga zaposlili, ni bilo treba pritoževal' Pri delu se ni pretegnil, ponavadi je sekal meso. Z orožjem se k? h ar ji niso ukvarjali in hrana je bila izdatna. Vojaška suknja ga je te? manj tiščala, ker je bila polovica častnikov in podčastnikov rezeo stov, ki so bili z mislimi prav tako kot on doma pri svojcih in pri °v° jem poklicu. Zato je bila disciplina v vojašnici precej zrahlja?^ Mnogi vojaki rezervisti so podkupili svoje predstojnike in večer Z večerom odhajali v mesto. Posedali so po gostilnah in kavarnah a se kako drugače zabavali ter se vračali v vojašnico v poznih noč?' urah, glasni in veseli. Tudi on bi se rad zabaval, da pa bi najprej r?° ral podkupiti predstojnike in potem metati denar za nočno življenj ' se mu je le zdelo preveč potratno. Zato se je, čeprav nerad, zau ževal v vojašnici in preganjal dolgčas s kvartopirjenjem. Nekeg dne pa mu je le spodletelo, da si je v mestu zapil pamet. Ll (nadaljevanje prihodn/1’^ STRAN 26