46
Iz državnega zbora.
Zbornica poslancev prestopila je uže k resnemu delu, akoravno se še v javnih sejah ni stvarno rešil noben predmet, se pa v odselrih razpravljajo uže prav resno deloma važni predmeti in enako se tudi različni klubi pečajo z raznovrstnimi tvarinami. Izmed odsekov sta izrekoma budgetni in davkovski odsek, katera sta pričela svoje delovanje.
Budgetni odsek rešil je uže nekaj oddelkov državnega proračuna in ki zboruje dan za dnevom, in kateri v sredo baje prestopi k razpravi proračuna za naučno ministerstvo, pri katerem se bo naučnemu ministru Gauču podala prilika, radovednim poslaniškim krogom skrivnosti svojega prihodnjega programa. Davkovski odsek pa je rešil v svoji drugi seji začasno vse predmete, ki so mu bili izročeni po sklepu zbornice, s tem, da jih je izročil posebnim poročevalcem oziroma pod-odseku.
Tako izročil se je predlog dr. Roserjev, zadevajoč obroke za plačevanje zemljiškega davka strokovnjaškemu poznatelju kmetijskih razmer, bivšemu udu centralne komisije za vrejenje zemljiškega davka — konservativnemu Do bel h a m m erj u. Vladni predlog, zadevajoč plačevanje davka od državnih železnic, izročil se je bivšemu poročevalcu takih prošenj iz pretekle dobe, dr. vitezu Mezniku. Pri predlogu Lienbacherjevem, zade-vajočem premembo postave o hišnem davku nastala pa je takoj precej obširna razprava, pri kateri so se strinjali vsi glasovi v tem, da naj aavkovski odsek seže po vseh nedostatnostih, ki so se pokazale pri tej postavi in ne omeji svojega pretresavanja samo na predlog Lienbacherjev , ob enem pa se je vendar tudi na-glašalo, da ne kaže spuščati se v nedosegljive zahteve. V tem smislu izročil  se je predmet pododseku 5 udov,
v katerega so bili izvoljeni gg.: dr. P oklu kar. grof Djedušicki, vitez Stangler, baron Somaruga in dr. Angerer; kakor imena pričajo, zastopani so uže v pododseku. kolikor moč poglavitni deli naše države, ker zastopa zahodne dežele Tirolec dr. Angerer, severne Češke vitez Stangler, Gališke grof Djedušučki, osrednje dežele z Dunajem dunajski poslanec baron Somarugar južne dežele pa slovenski poslanec dr. Poklukar. Po strankah spadajo 3 udje desnici, 2 pa (Somaruga in Angerer) levici.
Bolj pomenljivo, kakor delovanje odsekov ali zbornice pa je bilo v zadnjem tednu gibanje v državno-zborskih klubih. Pomenljivo je izrekoma to, daje nemški klub tudi uradno pokazal svoje veliko-nemške in v tem svoje protiavstrijske namene.
Da je do tega prišlo, ne more se čuditi nihče, kdor je opazoval, kako brez ovir in izzivljivo se je smela uganjati malikovanje Bismarkovo.
Ko je tedaj Bismark pri poljski debati v pruskem deželnem zboru spustil svoj znani, žvepleno-goreč govorr takrat vskipelo je srce od radosti tudi vsem Veliko-nemcem v Avstriji posebno zato. ker se je tako košato* šopiril s svojim izključno nemškim stališčem in je napovedal uničenje slovanstva v Pruski.
Nemško-liberalno časništvo naše takrat ni nnglo dosti prehvaliti železnega kancelarja in izrekoma „Neue Presse*', ki se tu in tam še nasproti Schonererjevcem in Knotzovcem hoče hliniti z nekakim avstrijskim domoljubjem je bila kar raz sebe od samega navdušenja za Bismarka in v svoji modrosti provspela se je do izreka, da zveza med Nemško in Avstrijsko je dalie samo tedaj mogoča, ako se tudi pri nas po izgledu Bismar-kovem zatira Slovanstvo, in tedaj zopet vladanje pre~ vzame liberalno Nemštvo.
Enako prepevali so in   deloma   še   z večim navdušenjem za Bismarka drugi nemško-liberalni časniki.
Naravno je  tedaj,   da   se  je   tudi nemški klub pod   vodstvom   štajerskega   Heilsperga,   pemskega Knotza  in  dunajskega Weitloffa čutil poklicanega, iz palače  avstrijskega državnega zbora venkaj svojemu mojstru   Bismarku   na  veliko  trobento zatrobiti gromeč glas   slavljenja   tako,   da  naj   bi odmeval  enako po avstrijskih   kot   nemških   pokrajinah,   kakor   daleč   sega (dolgi) nemški jezik.   In res zbral je mogočni H eilsberg svoje zveste  slušatelje  v prostorih nemškega kluba, in tam razkrili  so   si  nemški  bratje   svoja   prenapolnjena srca in   sklenili  so navdušeno   adreso   do mojstra Bismarka,   ne  kakor   bi jo  sklepali srečni narodi svojemu vladarju,   ampak  kakoršno bi narekovalo pogina rešena človeštvo, čudotvornemu božanstvu.
Zadovoljni sami s seboj in povzdignjenega srca razšli so se po širokem dunajskem mestu in pripovedovali so o svoiem velikem činu prijateljem, tudi onim iz uemško-avstrijskega kluba.
S tem trenutkom pa se je vendar še oglasilo v nekaterih glavah, ki ne verujejo brezpogojno in slepa vsega, kar kriči Kaotz ali Schonerer, spominjali so se še nekateri, da je Dunaj še središče Avstrijske in sedež starodavne vladarske hiše Habsburžanov — in naravno — tekle so se nekoliko škušenim politikom — misli dalje, da ta pot ne pelje do dolgo zaželjenega vladanja.
Zbral je tedaj tudi Scharschmid svoj nemško-av-strijski klub, posvetovalo se je dolgo in dolgo, kako da naj bi se zabranil korak nemškega kluba; poslarci klu-bovi tekali so sem ter tje in konečno doseglo se je — prav malo — skoraj nič: dete nemškega kluba krstilo se je na ime »resolucije" (izjave) na mesto prej zbranega „adrese"; stvarno pa je ostal nemški klub prt svojem sklepu.
Nemško-avstrijski klub zbral se je tedaj v drugič in sklenil je, da noče prevzeti tudi ua-se greha nemškega kluba, in da se mu zdi, kakor bi oba kluba ne bila več edina, da se morebiti celo razveže ona vez po parlamentarni komisiji, katera ju je sedaj vezala, kedar treba. Tudi nemški klub je zopet odgovoril, da je samostojen, da tudi tam niso otroci in da sklepa, kar mu drago.
To je za sedaj žalosten konec navdušeno-veselega Bismarkovanja v avstrijskem državnem zboru. — Zanašamo se, da pa s tem še nismo pri kraji z visoko politiko   nemškega  kluba  in   njih  vodij  Heilsberg]-Knotz
in-------kmalu bi bil pozabil na nasledke tega  sklepa
va velikega mojstra nemškega ;;Schulvereina" Weit-loffa. Ko se je namreč izvedelo po Dunaji o sklepu nemškega kluba, čegar vodja je tudi Weitloff, zbrali so se takoj volilci srednjega mesta in izrekli so AVeitloffu tako zasoljeno nezaupnico, kakoršno je po polni meri zaslužil. — Jeli se bo kaj zmenil za njo , to nam do sedaj se ve da še ni znano. Čudno pa je vsikakor, kako ravno sani We».tloft misli svojim dunajskim volilcem s tem vstreči, da tako pogumno dela za „ueinški" Berolin.
Iz državno-zborskih odsekov omenjeno naj še bode, daje šolski odsek volil za svojega predsednika knezačar^torisk^ga, za pve^oyodje pa poslance k^uj^aTT^J ahna in Fiissa. Obrfnijsfei5 odsek , čegar predsednik Hausner se je predsedništvu odpovedal, izvolil si je zopet njega za predsednika z vsemi glasovi zoper enega, Zallinger je vkljub novega prizadevanja popolnoma propadel s svojo kandidaturo na to mesto.
V  zadnji seji državnega zbora spravil se je zopet Schonerer na konja in je kar na enkrat vrgel v zbornico celo vrsto deloma opravičenih, večinoma pa neopravičenih predlogov, ki merijo na to, omejiti vse gibanje časništva. Cvetelskega viteza najbolj peče to, da tukajšnji časuiki nikdar ne omenjajo njegovega imena, naj govori ali počenja karkoli — časniki dosledno molče — in tako mu prizadevajo njemu, priznanemu vodju Nemcev v Avstriji, Kakor se sam imenuje, neizrekljive muke. Tako so tudi njegove zadnje predloge razun 2 vsi časniki popolnoma zamolčali.
V  torek dne 9. t m. je zopet javna seja in na dnevnem redu so: L prva branja vladnih predlogov: a) zadevajoč postavo za odpisovanje zemljiškega davka zavolj vremenskih nezgod, b) prememba državnega volilnega reda na Nižeavstrijskem, Češkem in Gališkem, •c) mednarodno pogodbo med Avstrijsko-Ogersko in Siam-om, d) postave zoper obče nevarno socijalistično početje, postave o vrejenji stavbenskih obrtov, e) zadevajoč zgradbo poslopij za pošto in telegrafiške urade v Krakovu, Lvovu, Crnovicah, Trstu, Trientu, Bocnu in Roveredu. 2. Poročilo budgetnega odseka o podpori za škodo po povodnji v Galiciji in vrejenje teka rek Eisak in Adiža. 3. Poročilo imunitetskega odseka o zadevali sodnijske tožbe zoper poslanca Župuk-a. 4. Prvo branje: a) predloga Exuerjevega glede zgradbe železnice iz Nusdorfa v Pencing, b) predloga grofa Co-roninija o ustanovitvi posebnega sodnega dvora za preiskavo državno-zborskih volitev, c) predlog Turkov o odstotnem znižanji  zemljiškega davka.
Tedaj zopet dolga vrsta zanimivega gradiva, katero pa skoraj gotovo ne bo rešeno v tej seji, ker se obravnave redno bolj raztezajo, in ker se mnogo časa porabi tudi za objavljanja prošenj in predlogov došlih predsedništev  zbornice.
V Beču dne 7. svečana  1886.
47