2 Pogovor z msgr. Francem Režonjo ZNANJE JEZIKOV LJUDI POVEZUJE IN JIH DUHOVNO BOGATI Msgr. Francu Režonji, duhovniku na Razkrižju in vikarju murskosoboškega škofa, odgovorenemu za narodnostne skupnosti, je na slovesnosti ob madžarskem državnem prazniku, 20. avgustu, dnevu svetega Štefana, madžarski pravosodni minister László Trocsányi izročil viteški križ madžarskega reda za zasluge, s katerim ga je odlikoval -na predlog premiera -madžarski predsednik János Áder. -Najprej iskrene čestitke v imenu bralcev in uredništva Porabja! In preprosto vprašanje, kako ste sprejeli visoko priznanje madžarskega predsednika? »Iskrena hvala za čestitke. Priznanje madžarskega predsednika me je presenetilo. V obrazložitvi je zapisano, da mi je predsednik Madžarske János Áder podelil odlikovanje viteški križ madžarskega reda za zasluge za večdesetletno pastoralno dejavnost na dvojezičnem območju Pomurja kot vikarju murskosoboškega škofa, odgovornemu za narodnostne skupnosti. Res je, da sem kot duhovnik bil povezan z verniki madžarske narodnosti, čeprav sem se šele kot bogoslovec začel učiti madžarski jezik, tudi s pomočjo Dezsőja Kálmána, kaplana iz Lentija, in mariborskega škofa dr. Jožefa Smeja.« -Prebral sem, da ste v Lendavi maševali v madžarskem jeziku in v Monoštru blagoslovili pšenico v slovenskem. Pomeni, da ste s prekmurskimi Madžari in Porabskimi Slovenci povezani že vrsto let. Kako doživljate, sprejemate to povezavo, neke vrste duhovno prepletenost v dveh jezikih? »Kot mlad duhovnik sem prišel v dvojezično župnijo v Lendavo. V začetku je bilo težko, ker še nisem dobro obvladal madžarskega jezika, vendar sem vztrajal iz ljubezni do Boga in vernikov madžarske narodnosti. To mi je prinašalo duhovno zadovoljstvo in srečo. Po župnikovanju v Murski Soboti sem prišel za župnika v Dobrovnik, kjer sem prav tako deloval v dvojezični župniji. Madžarski jezik sem bogatil tudi v pogovoru z ljudmi. Že deveto leto prihajam v Monošter, kjer vsako tretjo nedeljo popoldne ob 16.30 mašujem za Porabske Slovence. Rad prihajam k njim in jim tudi tako duhovno pomagam. Živimo na območju, kjer znanje jezikov ljudi povezuje in jih duhovno bogati.« -Kako spremljate versko življenje med Slovenci na Madžarskem, zlasti v Porabju, kaj bi rekli o sedanjih razmerah? »V preteklosti je bilo versko življenje med Slovenci na Madžarskem, še posebno v Porabju, duhovno bogato, saj so imeli zavednega Slovenca, župnika Janoša Küharja, ki je dolga desetletja ohranjal slovenski jezik. V sedanjih razmerah je vse drugače. S skrbjo spremljam versko življenje med Porabskimi Slovenci, ki bi rabili zavednega duhovnika pri ohranjanju slovenskega jezika v bogoslužju. Tudi starši bi se morali z otroki pogovarjati v domačem jeziku in jih učiti moliti.« -Primerjava ni vedno umestna, vendar: razlika med versko oskrbo Porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov je, tako menim, očitna. Zakaj? »Glede verske oskrbe med Slovenci na Madžarskem, zlasti v Porabju, in prekmurskimi Madžari je očitna razlika, čeprav je tudi pri nas malo duhovnikov z znanjem madžarskega jezika. Kljub temu je na obeh dvojezičnih župnijah v soboški škofiji za sedaj poskrbljeno za bogoslužje Kaj lahko stori soboška ško fija v sodelovanju s sombotelsko škofijo, s katero ima stalne stike, da bi se razmere izboljšale? Je res vse odvisno od števila duhovnikov, ki jih primanjkuje na obeh straneh? Novinarsko mnenje je, da bi domači župnik, Sakalovčan Feri Merkli, moral ostati na Gornjem Seniku. »Soboška in sombotelska škofija imata stalne stike in oba škofa iščeta rešitve za dobro sodelovanje in medsebojno pomoč. Upam, da bo tako tudi v prihodnje, ko bo v Sombotelu novi škof. Ugotavljamo, da primanjkuje duhovnikov z znanjem obeh jezikov. Zato enkrat mesečno prihajamo duhovniki iz soboške škofije in mašujemo na Gorenjem Seniku, v Števanovcih in v Monoštru. Občasno prihaja med Porabske Slovence tudi Lojze Kozar, generalni vikar soboške škofije, in ob raznih slovesnostih tudi škof dr. Peter Štumpf. Dolga leta je imel duhovno oskrbo v Porabju duhovnik Feri Merkli, domačin iz -Ste vikar murskosoboškega škofa (dr. Petra Štumpfa), odgovoren za narodnostne skupnosti. Nekaj, denimo, tri vaše aktualne naloge med prekmurskimi Madžari in Porabskimi Slovenci? »Lansko leto me je soboški škof dr. Peter Štumpf imenoval za škofovega vikarja za narodnostne skupnosti. V naši škofiji živijo Madžari, Hrvati, Romi in v apaški župniji je tudi nemška skupnost. Moja prva naloga je koordinacija pastoralnega dela v dvojezičnih župnijah v soboški škofiji. Druga naloga je pomoč pri bogoslužju in drugih obveznostih. Šesto leto sem župnik na Razkrižju in obenem tudi duhovni pomočnik v Lendavi. Kot tretja naloga je nadaljnja duhovna pomoč vernikom v Porabju, čeprav je to samo kratek obisk in vendar imajo verniki občutek, da rad prihajam k njim, nanje mislim in jim pomagam.« Msgr. Franc Režonja je rojen leta 1947 v Turnišču. Po posvetitvi je služboval v Pomurju, najprej na območju takratne mariborske škofije, po letu 2006 pa na območju novoustanovljene murskosoboške škofije. Madžarsko se je naučil kot lendavski kaplan in dobrovniški župnik, svojo službo je opravljal v krogu svojih madžarskih vernikov. Do leta 2015 je v dobrovniški in lendavski župniji nadzoroval pastoralno dejavnost v madžarskem jeziku, od tega leta jo, kot rečeno, vodi kot škofov vikar za narodnosti. Na spletni strani murskosoboške škofije so izpostavili, da se s priznanjem poudarja tudi vloga krščanstva kot ohranitelja naroda, kar je zapisano tudi v Nacionalni izpovedi Temeljnega zakona Madžarske. Večdesetletne aktivnosti msgr. Franca Režonje dokazujejo, da se delo lahko opravlja v dobrobit tudi dveh narodov. Tekst: Ernest Ružič Foto: T. Milanov Sakalovec. Trudil se je pri ohranitvi slovenskega jezika pri bogoslužju, ki pa ga je sombotelski škof prestavil na madžarsko župnijo blizu Sombotela. Vzroka za prestavitev ne poznam.« 3 Slovensko-madžarski stiki ob 130. obletnici rojstva Avgusta Pavla V Sombotelu so se 27. avgusta konzul RS v Monoštru dr. Bo-Mukič obiskala hišo Avgusta kosi pohištva iz Pavlovega živ-več kot 400 let stare trte mestu srečali predstavniki 18. po-ris Jesih. Po ogledu mesta, ro-Pavla. Na hiši je bila pred 60. ljenja. Pri mizi sta med drugi-Sombotel in tudi Porabskim bratenih mest iz vsega sveta. kodelskega sejma in tabora vo-leti odkrita spominska plošča, mi sedela nekoč tudi etnolog in Slovencem. Ob koncu dneva na kateri piše: slavist dr. Vilko Novak ter škof so člani mariborske delegacije V tej hiši je od 1928 do 1946 dr. Jožef Smej. oblekli rimske tunike in se skudeloval naslovni univerzitet-V znamenju slovensko-mad-paj z vodstvom Sombotela ter ni profesor dr. Avgust Pavel za poglobitev madžarskojužnoslovanskih stikov. Spominski odbor Avgusta Pavla 1956. Veleposlanica Ksenija Škrilec je v svojem dvojezičnem govoru poudarila pomen Pavlovega posredovalnega delovanja in nadaljevanja dobrososedskih odnosov med Slovenijo in Madžarsko v današnjem času. V prisotnosti slovenske delegacije in članov Pavlove družine -hčerke Judite, vnukinje Veroni Župan Mestne občine Szom-jaških enot iz različnih obdobij ke in dveh pravnukov od štirih bathely dr. Tivadar Puskás je sledilo slavnostno kosilo na ter zeta -je veleposlanica ob jih je povabil na 17. Zgodovin-terasi likovne galerije z razgle-130. obletnici rojstva (28. avski karneval Savaria. Ob župa-dom na Izidin tempelj, ki je bil gust) položila venec s trakoma nu Mestne občine Maribor dr. po velikosti tretji v nekdanjem slovenske in madžarske troboj-žarskih stikov so potekali predstavniki 18. pobratenih Andreju Fištravcu sta bila čla-rimskem imperiju. nice na spominsko ploščo. Na pogovori med sombotelskim mest udeležili večerne povorke na slovenske delegacije velepo-Slovenska delegacija je s pred-povabilo družine so si lahko in mariborskim županom. na 17. Zgodovinskem karnevaslanica RS v Budimpešti mag. sednico Sombotelske sloven-gostje v hiši ogledali dnevno Pobrateno mesto Maribor bo lu Savaria. Ksenja Škrilec in generalni ske samouprave Marijo Kozar-sobo, v kateri so še nekateri podarilo potomko mariborske, Marija Kozar 21. avgusta 2016 so se Števa-naslednje leto. Lani so se vaščani kovce in opravili še druga dela. upokojencev so obiskali našo pomoč, ki ni bila le finančne novčani pripravljali na tradi-zavzeli za obnovo in skupaj po-Društvo je dopolnilo finančna prireditev. Dvojezične litanije narave, ampak tudi fizično delo, cionalne litanije pri kapelici v magali pri izvajanju obnovitve sta molila in kapelico slovesno in za organizacijo popoldanske Otkovcih. Čeprav so bili zaradi nih del tako gmotno kot tudi s blagoslovila župnika Tibor Tóth pogostitve. vremena malce zaskrbljeni, so svojim delom. Društvo za lepšo in Dejan Horvat. Pri slovesnem Hvala vsem Števanovčanom, ki sredstva, ki so bila potrebna za Verniki so se zbrali v lepem številu obnovo in je nadziralo dela. Pri litanijah so pele števanovske ženske Letos je končno prišlo tudi do z velikim navdušenjem čakali vas in ohranjanje tradicije je od pleskanja notranjosti kapelice, dogodku je sodeloval tudi števa-so zopet dokazali, da se s skuizredni dogodek, namreč v tem lanskega leta sprotno koordini-tako je bila kapelica svečano novski cerkveni zbor. pnimi močmi in požrtvovalnim letu je bila kapelica popolnoma ralo dela, velikokrat organizira-okrašena do nedelje, ko je po-Ni dovolj prostora, da bi se lahko delom da marsikaj narediti. obnovljena in zato tudi slovesno lo prostovoljno delo, tako so čla-poldne tudi dež ponehal in so zahvalili vsem (lokalnim pre-Društvo za lepšo vas in blagoslovljena. Obnovitev kape-ni društva sami odstranili beton ljudje le prihajali in prihajali iz bivalcem, podpornikom, izsel-ohranjanje tradicije lice je bila že vrsto let načrtova-okrog kapelice, zagotovili ustre-Števanovcev in iz okoliških vasi, jencem, in tudi tistim, ki jih žal Števanovci na, vendar zmeraj preložena na zeno odvajanje vode, položili tla-pa tudi člani Društva slovenskih več ni med nami) za ponujeno Porabje, 8. septembra 2016 4 Cerar pri Merklovi V nizu posvetovanj, ki jih je pripravila nemška kanclerka Angela Merkel pred neformalnim vrhom sedemindvajseterice v Bratislavi 16. septembra, je bilo v Berlinu omizje, pri katerem je sodeloval tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar. Na srečanju z Merklovo, avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom, odhajajočim hrvaškim premierjem Tihomirjem Oreškovićem in bolgarskim premierjem Bojkom Borisovom na gradu Meseberg blizu Berlina je Cerar posebej izpostavil vprašanje migracij in varnosti evropskih državljanov. »Želimo si, da gre EU naprej, da ostane enotna in postane še močnejša, še posebej v razvoju gospodarstva,« je po srečanju dejal Cerar in dodal: »Če ne bomo ustrezno rešili vprašanja migracij in varnosti, če ne bomo na zunanjih mejah EU zaustavili ilegalnih migracijskih tokov in bili dovolj učinkoviti v državah izvora, potem enostavno ne bo dovolj časa in energije, da bi se dovolj posvetili razvojnim temam.« Pri razvojnih temah je izpostavil pomen gospodarskega razvoja, pri čemer je izpostavil digitalizacijo, spregovoril pa je tudi o mladih in podal nekaj predlogov, kako bi mladim v Evropi omogočili več izmenjav, več perspektiv pri zaposlovanju in podobno. Cerar je poudaril, da Slovenija ostaja v krogu jedrnih držav EU, ki tvorijo schengensko in evrsko območje. »Imamo enaka stališča kot ustanovne članice EU glede evropskih vrednot. Slovenija to vsak dan dokazuje s svojim ravnanjem, tako pri migrantski problematiki kot pri javnofinančnih zavezah in drugem delovanju v okviru EU,« je zatrdil Cerar. Slovenija po njegovih besedah deluje kot povezovalni člen, saj je odprta v komunikaciji do višegrajske skupine kot tudi do jedrnih držav unije. Cerar je posvete o prihodnosti EU nadaljeval z obiskom Nizozemske in Luksemburga, kjer se je sestal s tamkajšnjima premierjema Markom Ruttejem in Xavierjem Bettelom. Mlajši so pa začnili ojti v šaulo ŠOLSKI ZVONEC SE JE ZGLASO Čas od te, kda so se začnile poletne počitnice pa do zdaj, je friško mino, šaularge pa so si pá dali na plejča rukzake pa prišli nazaj v šaulo. Tak sta v četrtek, 1. septembra, na šürko odprli vrata obej narodnostni šouli v Porabji, Dvojezična osnovna šola Števanovci in Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča na Gorenjom Seniki. Obej, vala Bougi, mata letos deco, šteri komaj začnejo ojti v šaulo. Tak majo v Števanovcaj letos šest prvošolčkov, na Seniki pa ešče malo več, tam so jih letos daubili devet. Za nji pa za vse, šteri že odijo v višišnje razrede, so na prvi šolski den pripravili ekstra sprejem. Na števanovskoj šouli jih je pozdravila ravnateljica Agica Holec in njim zaželejla, naj se radi včijo. Gospoud Tibor Tóth je deci dau blagoslov, te pa so ponosno odišli v razrede in sedli za šolske klopi. Prvi den so se šče nej včili, bole, ka so se vidli s školniki pa ka so jim tej dali tanače, kak de vövidlo tou šaulsko leto. Sprejem za šaulare so meli na seniški šouli tö – ta je s 73 decej ešče malo vekša kak števanovska, v štero letos odi 49 šoularov. V šouli na Gorenjom Seniki so deco poleg ravnateljice Ildike Dončec Treiber pozdravili šče zagovornica Slovencov v madžarskom parlamenti gospa Erika Köleš Kiss pa višišnja svetovalka za šolstvo v Porabji, mag. Valerija Perger. Na tau šaulo je tö prišo plibanoš pa blagoslovo nouvo šolsko leto. Na prvi šolski den pa je šaule obisko Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, štera je že od leta 2012 gazda obej šoul. Vsi vküper so deci, štera odi na narodnostnivi šouli, radi, vej pa znajo, ka brezi njih šouli neta mogli delati pa do njija mogli dolzaprejti. Zatau, ka ščejo vsakšo leto pritegniti čim več decé, na obej narodnostnij šoulaj ponüjajo deci pa njigvim staršom vsefele ugodnosti (kedvezmény). Tak majo deca zašenki avtobusni prevoz pa knjige, iz šterih se včijo. Šoli jim ponüjata tö različne izlete, tabore in krožke, kak so folklora, lončarstvo in pevski zbor. Kak smo se sami prepričali, sta obej šouli trnok lepou vönapravleni pa opremleni, zato je tou ešče ena velka prednost, štera pomore, ka je včenjé zanimivo pa ka deca dosta nouvoga zvejo. Pred- sednik Ropoš nam je pravo, ka so med počitnicami dosta nouvoga napravli na obej šolaj. Tak so premalali prostore šoul, v Števanovcaj so ešče menili centralno pa vred vzeli okolico, na Seniki pa so poleg centralne menili aukna tö. Tou jih je koštalo skuron tresti milijon forintov. Poleg šoul so zriktali šče obadva vrteca za najmenkšo deco. Ka je vse povezano s pejnazi, nej trbej ekstra gučati, zatou bi bila Državna slovenska samouprava rada, če bi s strani madžarskoga orsaga daubili garant za financeranje za dukši čas, kak ga majo zdaj. Zdaj njim država da pogodbo za eno leto, oni pa do njih ešče naprej trucali, ka bi tou pogodbo napravli za tri lejta. Majo pa, kak sta pravli obej ravnateljici, nevoule tö, kak dobiti školnike, šteri znajo slovenski. Tou je pogoj (feltétel), ka leko eden školnik vči na narodnostni šouli. Tisti, šteri so se nej šaulali v Sloveniji ali nemajo diplome iz slovenskoga gezika, so mogli napraviti ekstra izpit iz slovenščine. Enim je tou gratalo, eni pa so si rajši najšli delo indrik, zatou so zdaj pred začetkom nouvoga šolskoga leta iskali nouve školnike. Vala Bougi, so jih dobili. Kak zdaj že par lejt, naprej tö čakajo na pomoč školnikov iz Slovenije. Metka Perger, asistentka zdaj že par lejt odi v Porabje in pomaga včiti na števanovskoj šouli, lani so dobili šče dvej asistentki vzgojiteljici, šterivi odita v porabske vrtce, poleg toga pa čakajo, ka dobijo ešče ednoga asistenta, šteri de pomago na šouli na Gorenjom Seniki. Tou je za narodnostne šoule velki plus, če majo pomoč školnikov iz matičnoga orsaga, vej pa moremo znati, ka so narodnostne šoule vseeno za tou, ka naj se deca navčijo slovenski gezik tö. Tak se pouleg pejt (5) vör čistoga včenja gezika včijo še spoznavanje slovenstva pa ništrne druge predmete se tö včijo v obej gezikaj. S tem se vzgaja mladi rod Porabskij Slovencov, šteri, vüpamo, do tö s pomočjo šaule naprej lübili domanjo materno rejč. Mihaela Kalamar fotografije: A. Holec, F. Sütő Porabje, 8. septembra 2016 5 Potrna - Ptuj JUBILEJNI DVAJSETI DNEVI POEZIJE IN VINA V Medani v Goriških brdih, nedaleč od italijanske meje, so pred dvajsetimi leti pripravili festival ali Dneve vina in poezije. Kraj ni bil izbran naključno, saj se ta del Slovenije lahko pohvali z izjemno kakovostnimi vini, ki jih pijejo na vseh kontinentih. Po nekaj letih in nekaterih težavah so se dogodku v Medani odpovedali; da ne bi ugasnila odlično sprejeta manifestacija poezije in kulture pitja vina, so prireditev prenesli v severovzhodno Slovenijo, na Ptuj, ki s širšo okolico do Jeruzalema ravno tako slovi po kakovostnih in v svetu priljubljenih vinih in ne samo po Kurentovanju in daljni preteklosti kot najstarejše mesto na Slovenskem. Večina dogodkov je na različnih krajih Ptuja, nekaj pa jih je prenešeno v okolico in čez mejo. Tako je kulturni dom štajerskih Slovencev, Pavlova hiša v Potrni/Laafeldu, vse od tedaj, ko je festival poezije in vina vključen v program dogodkov. Skupaj je bilo 63 dobro obiskanih dogodkov, na katerih je ob 20-letnici sodelovalo 15 avtorjev iz Hrvaške, Švedske, Avstrije, Norveške, Mehike, Italije, Konga in Združenih držav Amerike. Pomeni, da so bili na Ptuju in na branjih v več krajih pesniki iz polovice sveta, kar govori o odlični organizaciji in kakovostnih literarnih dogodkih. Že po ustaljenem običaju so nekatera gostovanja pred uradnim začetkom, in tako je bilo tudi v Pavlovi hiši, kjer je nastopil Glorio Gervitz iz Me-hike, Fiston Mwanzo Mujilo iz Kanade, sicer po poreklu Afričan, ki trenutno živi v Gradcu, in avstrijska pesnica Maria Seisenbacher. Reči moram, brez pretiravanja, da sem se kot obiskovalec, novinar in kot nastopajoči avtor, tudi v Pavlovi hiši, udeležil več sto literarnih dogodkov, pa tako atraktivnega, kot ga je s svojo izvirno afriško poezijo in njeno interpretacijo ustvaril Fiston Mwanzo Mujilo še nisem doživel. V nastopu se je popolnoma vživel v zgodbe svojih pesmi in navdušil, žal, maloštevilne obiskovalce v čudovitem avgustovskem večeru na travnatem dvorišču Pavlove hiše. Pesniški večer je bil obogaten s tremi skulpturami/inštalacijami slovenskega avtorja Primoža Puglja, ki je na nabrežju Mure v slovenski Radgoni postavil štiri skulpture pod naslovom Na meji. Nastopi pesnic in pesnikov so bili še v Voličini, Mariboru, Krškem in Svečini, kjer je bilo posebno doživetje branje in poslušanje poezije v opuščenem kamnolomu, tik ob slovensko-avstrijski meji. Vsako leto imajo Dnevi poezije in vina tudi častne goste. Letos so bili štirje, in sicer korejski pesnik Ko Una, ameriški pesnik srbskega rodu Charles Simic, makedonski pesnik Vlado Urošević in slovenski klasik in večletni predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer. Kanada pa je bila država V fokusu. Poleg pesniških branj, prevajalskih delavnic in poskušanj vin so organizatorji pripravili dodaten in zanimiv program, denimo literarno splavarjenje po Dravi, poimenovano Govori, voda! Na splavu sta bila tudi lanski in letošnji Prešernov nagrajenec Tone Partljič in Andrej Brvar. Prav posebna doživetja so zasebna branja poezije na različnih lokacijah na Ptuju. Ljubitelji poezije se zberejo in šele takrat jim povedo, kje bo pesniški večer, ali na zasebnem vrtu ali v nekem znanem lokalu ali kje drugje. Pomeni, da tisti, ki se odločijo za pesniški večer, vnaprej ne vedo, kje bo potekal in kdo bo nastopal. V duhu skrivnostnosti poezije. Kljub pestremu in v širši, evropski prostor umeščenemu programu, kljub odlični udeležbi pesnic in pesnikov, dobremu obisku v celoti imajo organizatorji resne težave s financiranjem prireditve. Celo tako daleč so razmišljanja, da bi festival vrnili v Brda, vendar umetniški vodja, pesnik Aleš Šteger, opozarja, da je bil program v Medani mnogo skromnejši, s sodelovanjem le slovenskih pesnikov in eno izmed slovenskih založb. Festival natančno spremljajo tudi po svetu, strokovne kroge zanima, kaj počnejo na Ptuju in koga vabijo. O Festivalu poezije in vina so obširno poročali tudi slovenski tiskani in elektronski mediji, nekateri prvič s tolikšno pozornostjo. Za konec pa še dogodek, ki ni tesno, ampak literarno povezan z Dnevi poezije in vina. Najstarejši slovenski pisatelj, Tržačan Boris Pahor, ki je gostoval tudi v Slovenskem domu, je 103. rojstni dan minuli teden počastil z najnovejšo knjigo V imenu dialoga, v kateri so objavljeni njegovi dnevniški zapisi iz zadnjega desetletja. Tekst in foto: Ernest Ružič Množično vračanje viteških križev Že več kot sto dobitnikov viteškega križa, madžarskega reda za zasluge, je svoja odlikovanja vrnilo predsedniku Madžarske Jánosu Áderju, potem ko je visoko državno priznanje 18. avgusta prejel novinar dnevnika Magyar Hírlap Zsolt Bayer. Provladni publicist je znan po svojih sovražnih člankih, zaradi katerih je bil njegov časopis večkrat kaznovan tudi s strani Medijskega sveta. Po izročitvi odlikovanja so se mnogi vidni nagrajenci - med njimi džezist Ferenc Snétberger, dirigent Ádám Fischer, skladatelj László Dés in pastor Gábor Iványi -odrekli svojemu priznanju in zahtevali odvzem odlikovanja Bayerju. Podeljevalci do sedaj niso ukrepali, dogodek pa še naprej buri duhove. Zsolt Bayer ogorčenja ne razume, je pa po protestnih akcijah napovedal, da bo odslej slogovno prečistil svoje prispevke. Potovanje skozi čas v nekdanji Savarii Med 25. in 28. avgustom je v Sombotelu potekal že 17. Zgodovinski karneval Savaria. Priljubljeno prireditev iz 60ih let 20. stoletja so obudili leta 2000, od tedaj privablja vsako leto številne obiskovalce z vse Madžarske in tudi iz tujine. Osrednji dogodek karnevala je povorka, ko prebivalci mesta in gostje v oblačilih iz različnih zgodovinskih obdobij korakajo okoli Glavnega trga. Prav ta pa se vsako leto spremeni v sejem s kakovostno ponudbo izdelkov, medtem ko ostala prizorišča (Vinska ulica, Vrt piva, Zgodovinski park ali Židovsko dvorišče) ponujajo številne glasbene, gledališke, literarne in plesne prireditve. Letošnji karneval je bil med najbolj obiskanimi, morda tudi zato, ker je bilo vreme primerno za praznovanje. Tudi sicer so se pri izbiri osrednjih dogodkov posvetili predvsem mlajšim generacijam. Vsakoletni zgodovinski karneval spada med največje podobne prireditve v Srednji Evropi, letošnji pa je bil še posebej povezan s 1700. obletnico rojstva svetega Martina. POŠTIJA SREJDI VARAŠA Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, drejve pa divdje stvari. Od vsega toga ta parpovejst guči. »Gnes de nebesko žemten den,« si od maloga Petra ata kak najbole globko zdejne, njegvi sin pa je s tejm v vüjaj že na poštiji gé. Kuman čaka, ka tou od žmetnoga dnejva tadale povej. Nej njemi trbelo dugo čakati. Lacika od doumi že dé doj po poštiji. »Lacika, gnes de nebesko žmeten den. Pasko trbej meti, ka se od té žmejče komi kaj ne zgodi,« si mali Peter skraj poštije na velki kamen séde. Se s cejlo žmejčo doj séde, kak bi se že cejli žmeten den njemi na rame vseu. Lacika pomalek do njega pride Un si tö doj séde. »Nejsam te najbole razmo. Ka si mi kričo? Kakši smejšen den de se godiu,« si Lacika po vüji rovle, aj boukše čüje. Mali Peter nika ne povej. Zaprav eške čaka, ka drugi mlajši kcuj na küp pridejo. Tak čaka, dokejč so že skur vsi od njigve bande. »Es me poslüšajte! Tou je nej za vsikše vüje gé. Gnes nebesko pasko trbej meti. Ne vejm, če tou samo starejšim leko velko bajo naredi ali nam mlajšom ranč tak. Kak povejdano, skrb trbej meti, ka se Takši žemten den komi kaj ne zgodi. Nej bi rad, ka bi zatoga volo steri kakše nevoule emo,« mali Peter loboče pa li samo loboče. »Peter, dola se stavi! Vej te pa niške ne razmej,« je Renati njegvi guč že rejsan više prišo. »Dun povej, od koga nam gučiš pa nas ne postrašüvaj!« Mali Peter pomalek gor stane. Takše mora na nogaj vöovaditi. Depa vseeno so vsi vekši od njega. Gor je gléda, vsikšoga globko nut v oči pogledne. Prva začne, si eške malo skašla. »Gnes trbej nebesko velko pasko meti. Tou pa zatoga volo, ka de gnes nebesko žmeten den. Ste me razmeli? Nebesko žmeten den!« Mlajši ga gledajo, ne vejo, ka aj tou sploj znamenüje. Renata pa se kak najsterejša pa od vsej najbole velka smedjati začne. »Peter, ti si žmeten pa nikšen den nej,« zamajne z rokou pa že po poštiji tadale dé. Magda bi najraj za njou odišla pa je nej gvüšna bila, ka de tou za dneva. »Ti se leko smedješ, Renata lopata,« mali Peter za njou krči. »Depa gda ti té žmeten den na glavou spadne, boš vidla, ka je tou nikšna šala nej. Zatoga volo pa mlajši,« drugim koulak sebe začne gučati. »Zatoga volo pa mlajši, vsi brž domou, aj nas kaj ne zaodi.« Mali Peter prvi kak najbole brž prouti daumi dé. Mlajši za njim glédajo. Pomalek vsikši na svoj kraj domou odide. Mali Peter se je tak paščo, ka je tam že blüzi dauma na nikšen kamen stoupo, se opotekno pa z nouson že orau po poštiji. Z velkim djojom pa krvavim nousom nut na dveri plantavi stoupi. Mama ga gléda, pošteno se postraši. Brž njemi začne nous brisati. Z nikšnim vrastvom šprickati pa nut mazati. »Sin moj, ka za vraga pa si delo, ka si takšen domou prišo,« ga mama pita po tejm, gda njemi nous vred vzeme. »Mama, gnes lidgé sploj ne bi smeli venej ojditi. Pogledni, ka se je meni zgoudilo, gda je name té, od ate žmeten den spadno,« si mali Peter slejgnjo skunzo zbriše. Mama na tou nika ne povej. Večer pa de moža na red gemala, aj mlajšom norije ne guči. Miki Roš Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. 7 Vrouče leto pomalek tadé, gesen na dveri kloncka. Na tou so najprva stariši od šoularov gor prišli. Njigve bukse so bole prazne kak pa pune ostanole. Ka vse mlajšom za šoulo trbej küpiti, tou že eden mali kredit prosi. Drugi so tou gesen, ka nam blüzi ide, ranč tej dragi mlajši vpamet vzeli. Kak bi ovak bilou, vej pa znouva se je šoula začnola. Edni so radi zatoga volo, drugi bi eške malo duže doma bili. Depa tak mora biti, v šoulo trbej ojditi. Tadale so konec vroučoga leta šoferge tö vpamet vzeli. Po cejloj Soboti policajge stogijo, se s svojimi plavimi autonami es pa ta naganjajo. Ja, gda se šoula začne, skur cejli mejsec pasko majo, aj šoferge zavolo mlajšov skrb majo. Vekšo pasko, kak jo je vleti trbelo meti. Zvekšoga tisti nut v autonaj rejsan menje na gas tejžijo. Če pa steri malo bole nanga stoupi, že leko stoj drugi na dveri kloncka, nej samo gesen. Na dveri velki štraf kloncka. S tejm je šoula eške bole draga gé. Najbole za istino je v tej dnevaj klonckanje velka mouda gratala. Tak na velke se kloncka, kak bi vsi nika od nas škeli meti. Gvüšno ka pejneze! Tak mi je eden den na dveri pokloncko eden možakar. Kak sam vö na dveri pogledno, že mi je pred očami majüto s papejrom, ka je un nikšen financar. Pa nej kakši takši prousen financar. Nej, inšpektor je biu. Najprva sam se postrašo, po tejm pa si pravo, kak je un tö samo človek gé. Depa eške prva sam lampe gor oupro že je začno. »Vi elektriko mate, ka nej,« je pito pa sploj nej čako, ka njemi nazaj povejm. »Mate elektriko, depa ne plačüvlete tevena. Tou je nej dobro gé.« »Gvüšno ka smo na elektriko gor zakačnjeni. Depa mi nemamo tevena. Takše pri nas niške ne gleda. Mi bole novine, knjige pa takše štemo. Pa se zgučavamo, nam tevena nej trbej,« njemi povejm. Tisti inšpektor me gleda, ne vej, če aj mi vörvle ali pa nej. »Depa gospoud, vi znate, ka vsikši ram, ka elektriko ma, za televizijo tö mora plačati. Tak ka mujs de trbelo plačati,« se je postavlo kak kakši najvekši general. »Mi tevena nemo plačali, zatoga volo, ka ga nemamo,« sam se ge eške kak vekši general gor postavlo. »Na, te pa demo tadale, če tak škete! Vi računalnik gvüšno mate! Takše mi nete gučali, ka ga nemate,« je tadale v mene nut vrto. »Kak bi pa nej! Ge mam enoga zavolo moje slüžbe, pa mojiva dva mlajšiva ranč tak vsikši svojoga. Žena pa si ga šké küpiti,« povejm kak najbole normalno. »Na, tak te dun za gledanje televizije mogli plačati,« je skoučo. »Če pa sam vam že pravo, ka mi televizije ne gledamo,« sam eške ge skoučo. »Tou namé ne briga, če gledate ali ne gledate! Vi mate tisto šker, zavolo stere leko televizijo gledate,« je znouva general grato. Nej mi trbelo drugo broditi, ka sam njemi leko kaj takšnoga hecastoga nazaj povedo. »Gospoud inšpektor! Dobro, ge tou glejdanje tevena plačam. Ga plačam, če meni država za deset moji mlajšov tö socialo vöplača.« »Gospoud, vi se šalite! Vi samo dvouje dicé mate,« se je malo vküper potegno. »Tou istino mate! Depa ge mam tisto šker, ka bi je leko deset narejdo tö,« sam dveri doj zapro pa čako, če de znouva kloncko. Tisti den se je zvün gesenskoga klonckanja več nieno drugo nej čülo. Miki Porabje, 8. septembra 2016 PETEK, 09.09.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 ZDRAVJE SLOVENCEV: MOŽGANSKA KAP, DOK. ODDAJA, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK , ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MEJE SVETLOBE, AVSTRIJSKA DOK. ODDAJA, 16.35 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, POLETJE 2016: ŠOLA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 18.RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2016, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT , VREME, 23.15 SEDMI PEČAT, ŠVED. FILM, 0.55 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.15 INFO-KANAL PETEK, 09.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: ELEKTROINŠTALATER, DOK. SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 NA OBISKU, 10.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.05 DOBER DAN, 15.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 16.00 O ŽIVALIH INLJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 17.05 BELA SUŽNJA, KOL. NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM, 19.45 INFODROM, POLETJE 2016: ŠOLA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 20.00 POD SKUPNO STREHO, FRANC. FILM, 21.35 MALI PRINC, SLO. KRATKI FILM, 21.55 TURBOFOLK POD TRIGLAVOM, DOK. FELJTON, 22.25 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 22.55 POLNOČNI KLUB: MORALA IN DRUŽINA NEKOČ IN DANES, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 HALO TV, 1.50 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 10.09.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 INFODROM, POLETJE2016: ŠOLA, INF. ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 10.30 KDO SI PA TI?, DOK. SERIJA O MLADOSTNIKIH, 11.00 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK: MSGR. ALOJZ URAN, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH INLJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 14.30 DRAGOCENA MOKRIŠČA, DOK. ODDAJA, 15.20 POTOPLJENA ZGODOVINA – KOLIŠČARSKE NASELBINE V EVROPI, AVSTRIJSKA DOK. ODDAJA, 16.20 20. FESTIVAL DNEVI POEZIJE IN VINA, 7.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 MARJANA DERŽAJ - OB 80-LETNICI ROJSTVA, 18.00 Z VRTA NAMIZO, 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.05 TERAPIJA, AM. FILM, 2006, 21.30 PREVARA, AM. NADALJEVANKA, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMAR, IZR. FILM, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 1.55 INFO-KANAL SOBOTA, 10.09.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 9.55 BELA SUŽNJA, KOL. NADALJEVANKA, 11.40 10 DOMAČIH, 12.25 KAJAK-KANU SP: SLALOM NA DIVJIH VODAH, PRENOS IZ TACNA, 14.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 14.40 NA LEPŠE, 15.05 RAZVEDRILNO GLASBENA ODDAJA, 15.50 ZAKAJ REVŠČINA: MI, REVEŽI – ZGODOVINA REVŠČINE, KOPRODUKCIJSKA DOK. SERIJA, 17.00 ZAKON SRCA, KAN. NADALJEVANKA, 17.45 ČAROKUHINJA PRI ATU, 18.00 TURBOFOLK POD TRIGLAVOM, DOK. FELJTON, 18.30 INFODROM, POLETJE2016: ŠOLA, INF. ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 18.45 KDO SI PA TI?, DOK. SERIJAO MLADOSTNIKIH, 19.20 KOŠARKA (M): KOSOVO : SLOVENIJA, PRENOS IZ PRIŠTINE, 21.20 BUČKE, SATIRIČNO INF. PARODIJA, 21.40 ZVEZDANA, 22.25 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 23.00 VEČER V PALLADIUMU, 23.40 ARITMIJA, 0.15 ARITMIČNI KONCERT: THE STROJ, 1.15 ZABAVNI KANAL, 2.10 KOŠARKA (M): KOSOVO: SLOVENIJA, POSNETEK IZ PRIŠTINE, 3.55 KAJAK-KANU SP: SLALOM NA DIVJIH VODAH, POSNETEK IZ TACNA, 5.15 10 DOMAČIH, 5.45 POLNOČNI KLUB: MORALA INDRUŽINA NEKOČ IN DANES * * * NEDELJA, 11.09.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 MED ODMOROM: NONA; PLEZALA, AVSTRALSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI: POLETNI MAGAZIN 2016, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: POKEMON GO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 GRAŠKA GORA POJE INIGRA 2016, 15.30 GENERAL, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 SEN ZNALA JES, KONCERT RUDIJA BUČARJA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 SKRIVNOST, ANGL. NADALJEVANKA, 20.50 INTERVJU, 21.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.10 VOJNA LAŽI, NEMŠKA DOK. ODDAJA, 23.45 V SPOMIN NA TENORISTA MARJANA TRČKA, POSNETEK IZ LJUBLJANSKE STOLNICE, 0.35 GODALNI KVARTET TARTINI: J. GOLOB, GODALNI KVARTET, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPOR, VREME, 2.10 INFO-KANAL NEDELJA, 11.09.2016, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP, 7.15 GLASBENA MATINEJA, 8.20 MARJANA DERŽAJ -OB 80-LETNICI ROJSTVA, 9.20 BELA SUŽNJA, KOL. NADALJEVANKA, 11.45 KAJAK-KANU -FINALE SP: SLALOM NA DIVJIH VODAH, PRENOS IZ TACNA, 13.15 KOŠARKA (M): KOSOVO : SLOVENIJA, POSNETEK IZ PRIŠTINE, 14.05 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 14.35 ZVEZDANA, 15.30 OD SOČE DO SOČIJA, DOK. ODDAJA, 16.10 CITy GAMES - IGRE MEST, REPORTAŽA Z IZBORA SLOVENSKE EKIPE, 17.00 ZAKONSRCA, KAN. NADALJEVANKA, 17.55 ŽIVALI V MESTU, DOK. ODDAJA, 20 20. FESTIVAL DNEVI POEZIJE IN VINA, 18.55 ZA NJIMI STOJIMO, GLASBENO DOK. ODDAJA, 19.20 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN URBAN STANIČ, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ČLOVEŠKO VESOLJE: OD ČLOVEČNJAKA DO VESOLJCA, ANGLEŠKA DOK. SERIJA, 20.50 VERA (VI.): TEMAČNA POT, ANGLEŠKA MINISERIJA, 22.25 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 3.00 BUČKE, SATIRIČNO INF. PARODIJA, 23.20 SEN ZNALA JES, KONCERT RUDIJA BUČARJA, 0.40 KAJAK-KANU - FINALE SP: SLALOM NA DIVJIH VODAH, POSNETEK IZ TACNA, 2.10 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 2.45 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 12.09.2016, I. SPORED TVS 6.10 UTRIP, 6.25 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NAMIZO, 10.40 10 DOMAČI, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: POTI DUŠE, 14.25 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM, 16.20 Z GLASBO IN S PLESOM: GLASBENO DOK. ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOK. SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPOR, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE: SPOLETTO, 23.35 GLASBENI VEČER: SOLISTI, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, .10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL PONEDELJEK, 05.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR, DOK. SERIJA, 6.20 OTROŠKIKANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.50 »BEJŽČE VEJDŠ« V EPIZODI KIRGIZIJA, DOK. FILM, 11.00 DUHOVNI UTRIP: VARUH SVOJEGA BRATA, 11.30 DOBRO JUTRO, 13.55 POLNOČNI KLUB: INOVACIJE V TURIZMU, 15.20 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.30 NOGOMET -KVALIFIKACIJE ZA SP 2018, VRHUNCI DNEVA, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKANADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 20.00 NOGOMETNAODDAJA, 20.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SP 2018, HRVAŠKA : TURČIJA, 22.35 SPOMINI: SONJA VRŠČAJ, POGOVORNA ODDAJA, 1.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 HALO TV, 2.50 ŠPORT, 4.30 ZABAVNI KANAL, 4.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA * * * TOREK, 13.09.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.45 OBZORJA DUHA: POKEMON GO, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIOCITy, 14.40 NAGLAS!, 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, ODDAJATV LENDAVA, 15.35 OTROŠKI PROGRAM, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ŽUŽELKE, DOK. ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: PROSTOROŽ, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 VZHODNOBERLINSKA SAGA (III.), NEM. NADALJEVANKA, 20.55 KITAJSKO MORJE - VOJNA ZA OTOČJA, FRANCOSKA DOK. ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: CIRILA STROJNIK, POGOVORNA ODDAJA, 0.40 PROFIL, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIK, ŠPORT, VREME, 2.25 INFO-KANAL TOREK, 13.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: KAMNOSEK, 2. DEL, DOK. SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.50 KORENINE SLOVENSKEGA MORJA, DOK. FILM, 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.00 DOBER DAN, 15.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 15.50 SLIKOVITIH 55: MITO TREFALT, 17.05 BELA SUŽNJA, KOL. NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM, 20.00 KOLESA IN AVTOMOBILI, SKUPAJ NA CESTI, ŠVEDSKA DOK. ODDAJA, 21.00 VERA (VI.): LOVILKA VEŠČ, ANGLEŠKA, 22.30 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 23.00 NOČ, CELOVEČERNI FILM, 0.20 FORTITUDE, ANGL. NADALJEVANKA, 1.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 HALO TV, 2.50 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 3.20 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA * * * SREDA, 14.09.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.55 UMETNOST IGRE: SPOLETTO, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: IGOR OMERZA, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ JOŽETA KRAJCA, RAKEK IN OŠ VODICE, KVIZ, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 ČE BOMO IMELISREČO, BOMO VSI STARI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: ONKRAJ GRADBIŠČA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.10 RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: BOG, LE KAJ SMO ZAGREŠILI?, FR. FILM, 21.40 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POSREDNIK, ANGL. FILM, 0.40 PROFIL, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL SREDA, 14.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, IZOBRAŽEVALNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 8.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.55 10 DOMAČIH, 10.40 ERTEVE, 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.00 DOBER DAN, 15.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 15.40 SEN ZNALA JES, KONCERT RUDIJABUČARJA, 17.05 BELA SUŽNJA, KOL. NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKIPROGRAM, 19.35 ŽREBANJE LOTA, 19.50 KOŠARKA (M): SLOVENIJA : BOLGARIJA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.25 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 23.00 ARITMIJA, 23.30 ARITMIČNI KONCERT -SREČNA MLADINA, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 HALO TV, 2.10 KOŠARKA (M): SLOVENIJA : BOLGARIJA, POSNETEK IZ LJUBLJANE, 3.50 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 4.25 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA * * * ČETRTEK, 15.09.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.55 ČE BOMO IMELI SREČO, BOMO VSI STARI, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 KITAJSKO MORJE -VOJNA ZA OTOČJA, FR. DOK. ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOJ GOST/MOJA GOSTJA -VENDéGEM, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 ZDRAHE VZRAKU: NIZKOCENOVNE LETALSKE DRUŽBE, ANGL. DOK. ODDAJA, 16.30 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 ZDRAVJE SLOVENCEV: VPLIV RECESIJE NA ZDRAVJE, DOK. SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: SKUHNA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 18.10 RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA: ROK PREDIN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 PANOPTIKUM, 0.35 PROFIL, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.20 INFO-KANAL ČETRTEK, 15.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, DOK. SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 NA LEPŠE, 10.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 10.50 KINO FOKUS, 11.00 HALO TV, 11.55 DOBRO JUTRO, 15.05 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 15.45 ŽUŽELKE, DOK. ODDAJA, 16.30 ČAROKUHINJA PRI ATU: DRAVSKA DOLINA, 17.05 BELA SUŽNJA, KOL. NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM, 19.05 MALE SIVECELICE: OŠ JOŽETA KRAJCA, RAKEK IN OŠ VODICE, KVIZ, 20.00 VALOVANJA USOD, DOK. ODDAJA, 20.50 CITy GAMES -IGRE MEST, REPORTAŽA Z MEDN. FINALA VBIOGRADU NA MORU, 21.25 SOŠOLKI, KRATKI IGRANI FILM, 22.00 INFERNO, SLO. FILM, 23.45 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 0.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, PATTI AUSTIN IN MICHAEL ABENE, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.45 HALO TV, 2.40 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 3.10 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Naslov uredništva: Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za H-9970 Monošter, človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Gárdonyi G. ul. 1.; zamejstvu in po svetu. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za e-mail: porabje@gmail.com Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR Vodstvo v slovenščini! ČASOPIS ISSN 1218-7062 ali 52 USD. SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Številka bančnega računa: HU15 Vstop brezplačen! Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 11747068 20019127 00000000, Glavna in odgovorna urednica SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.