GLAS
LETO XXV. ŠT. 16 (1175) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 23. APRILA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Varno in počasi
v življenje!
  očemo pisati o tem, česa vsega ne bomo imeli
v naslednjih tednih in mesecih, morda celo
v prihodnjem letu, saj ni še jasno, kako se bo
pandemija z virusom covid-19 razvijala, in ne, ka-
ko hitro ali počasno bo postopno vračanje v koli-
kor toliko poznane tirnice življenja, ki smo ga (bi-
li) vajeni. Pošteno moramo priznati, da imajo
prav tisti, ki poudarjajo, da je zdravje na prvem
mestu, za posameznika in za družbo, tudi za našo
narodno skupnost. In bomo zato raje gledali tisto,
kar imamo, in ne na prireditve, ki jih zaradi pan-
demije pač ne bo. In to je tudi prav, čeprav je ka-
rantena, v kateri smo, nekaterim že zameglila um,
saj bi drugače toliko besednega nasilja na družbe-
nih omrežjih, ki so vsa del našega vsakdanjika v
času pandemije, ne bilo. Hvala Bogu imamo
zdravje, hvala Bogu nihče ni lačen, tudi za tiste,
ki so na robu družbe, je poskrbljeno, hvala Bogu!
Starejši ljudje, ki so zadnjo svetovno vojno pre-
trpeli, vedo povedati, da je med vojno in pande-
mijo bistvena razlika: “V vojni smo bili lačni”! In
zato bodimo hvaležni, da mi zdaj nismo, kot mo-
ramo biti hvaležni vsem tistim, ki skrbijo, da naše
preživljanje pandemije ni tako neznosno, kot bi
sicer lahko bilo. Stalno poudarjamo, kako po-
membna je za nas kultura, a zdaj je prav, da daje-
mo večji poudarek tistim, ki kulturno in človeško
skrbijo, da vsi počasi prejemamo maske, zaščitna
sredstva! Hvala Bogu, da imamo papeža
Frančiška, ki nas vsak dan nagovarja, da moramo
biti človeški, solidarni, da moramo skrbeti za bol-
nike, starejše, otroke, nosečnice, na rob potisnje-
ne, ne pozablja niti na prišleke in prebežnike, red-
no obsoja vojne dobičkarje, politike pa nagovarja
k osnovnemu poslanstvu, ki je služba drugim in
skupnosti! Vsak od nas mora začeti pri sebi, pri
odnosu do sebe in do bližnjega. Počasi in varno
se vrnimo v življenje!
N
Ekonomist
Da bi bolje
spoznali
razmere, v
katerih smo se
znašli, smo se
pogovorili z Mitjo
Stefancicem 3
Predsednik društva
Albert Kovic
o jubilejni
priljubljeni šagri,
Prazniku frtalje,
in o drugih
pobudah
PD Rupa-Peč 6
Politik
Julijan Čavdek
o družbi in
politiki
na Goriškem,
a tudi o osebnih
občutkih v tem
kriznem času 6
www.noviglas.eu
Prodajalka
Betty Maraž
o Katoliški
knjigarni
na Travniku v
Gorici, ki je po
mesecu dni spet
odprla vrata 8
Župnik
Gospod Franc
Pohajač o
velikonočnem
času, sodobnih
komunikacijskih
sredstvih in
duhovnosti 11
Trgovec
Loris Nanut,
lastnik
štandreškega
Maxi Marketa, je
spregovoril o
težavah pri
delovanju trgovine 7
Svet okrog nas23. aprila 20202
Povejmo na glas
Želja po rahljanju ukrepov
Tiskovno sporočilo / SSk podpira evropsko državljansko pobudo in poziva k podpisu
Kohezijska politika za enakost regij in
trajnost regionalnih kultur
  tranka Slovenske skup-
nosti poziva k množični
podpori evropske
državljanske pobude za ena-
kovredno kohezijsko politi-
ko, ki jo je na Evropsko ko-
misijo predstavil odbor gi-
banja European movement
for protecting national re-
gions.
V obrazložitvi evrop-
ske državljanske po-
bude je zapisano, da
bi morala imeti ko-
hezijska politika EU
“posebno pozornost
do regij, ki se po na-
cionalnih, etničnih,
kulturnih, verskih
ali jezikovnih značil-
nostih razlikujejo od
okoliških regij. ” Ta-
ke regije, vključno z
geografskimi ob-
močji brez upravnih
pristojnosti, imajo pravico,
da jim kohezijska politika
pomaga pri preprečevanju
gospodarskih zaostankov,
pri zagotavljanju trajnostne-
ga razvoja ter pri ohranjanju
S pogojev za ekonomsko, so-cialno in teritorialno kohe-zijo, še piše v obrazložitvi. V
tako skupino regij lahko
vključimo tudi našo dežele
Furlanijo Julijsko krajino ali
njena področja, kot so npr.
Kras, Brda, Benečija, Nediške
in Terske doline, Rezija ter
Kanalska dolina.
Po mnenju odbora državlja-
nov bi bilo vse to potrebno
izvajati na način, ki bo omo-
gočal ohranjanje teh značil-
nosti in zaradi tega morajo
imeti take regije enake
možnosti dostopa do ra-
zličnih skladov EU. Zagoto-
viti jim je tudi treba ohran-
janje značilnosti in ustrezen
gospodarski razvoj, da se s
tem podpre razvoj Unije in
ohrani njena kulturna raz-
nolikost.
To evropsko državljansko po-
budo podpira več manjšin-
skih organizacij ter
številne narodno-
stno mešane občine
iz Katalonije, Špani-
je, Romunje,
Madžarske, Poljske
in Nemčije. Podporo
pobudi in poziv k
podpisu sta dali tudi
evropska krovna or-
ganizacija narodnih
manjšin FUEN ter
Evropska svobodna
zveza EFA.
SSk poziva, da to
evropsko državljansko pobu-
do množično popremo z la-
stnim podpisom v Registru
evropskih državljanskih po-
bud na spletni strani Evrop-
ske komisije.
Najbrž ni nikogar, ki bi mu bili strogi ukrepi
zoper koronavirus po volji, saj gre za skoraj
popolno zaporo vsega, za obvezno bivanje
znotraj lastnega doma in opustelost ulic, om-
rtvene trgovine ter ukinitev zbiranja in
družabnih srečanj. V nekem smislu je življenje
zamrlo, kar je gotovo skrajno stanje, ki ne mo-
re vplivati dobro, nasprotno, verjetno na vse
lega vse večja teža nelagodja in slabega, da ne
rečemo nezdravega počutja. In v takšno
občutenje izrednih razmer sta v zadnjem času
posijali dve novici, ki sta več kot spodbudni
in napovedujeta možnost tako želenega iz-
boljšanja. Prva je nedvomno vsebovana v po-
datku, da se moč koronavirusa v mnogih
državah več ne krepi, ampak celo upada, pri
čemer imamo še posebej v mislih Italijo, poleg
tega marsikje ni prišlo do eksplozije okužb,
kar na srečo velja tudi za Slovenijo. Druga no-
vica, ki je po svoje presenetljiva, pa je v kar
poenotenem stališču članic Evropske unije, da
je nastopil trenutek, ko bi bilo strogost uve-
denih ukrepov priporočljivo omiliti, seveda
vedno v mislih na zdravstveno varnost, ki se
ne bi smela poslabšati. Presenečenje je v tem,
da je še do včeraj prevladovalo prepričanje, da
je ukrepe nujno nadaljevati brez popuščanja,
ne nazadnje do trenutka, ko ne bo več nobene
nove okužbe v lastni državi ali celo v vseh
državah. Za premik v bolj sproščene pogoje
življenja, ki jih je mogoče iz izkušnje zdajšnjih
omejitev vsekakor pozdraviti, je verjetno več
razlogov. Vse bolj namreč raste strah, kako ve-
lika utegne postati gospodarska škoda, če bo
proizvodnja še naprej zamrznjena. Potem je
tu dejstvo, da se tesnoba družin in posamez-
nikov, zaprtih med štiri stene domov, lahko
nevarno stopnjuje, in slednjič spoznanje, da
ni mogoče v nedogled čakati, kdaj se bo koro-
navirus nekega dne povsem umaknil oziroma
izginil, kot je prišel. Zadostuje torej, da se na-
predovanje pandemije umirja in preverjeno
popušča in že ni več tehtnega razloga za res
velike omejitve, posebno tiste, ki zadevajo gi-
banje in premike izven doma. Z drugimi be-
sedami to pomeni, da bo potrebno z boleznijo
sobivati in se navaditi nanjo, se razume brez
opuščanja previdnosti in brez zanašanja na
možnost, da se bo že jutri od nas poslovila.
Zdaj naj bi se premaknili v fazo dve, se pravi v
normalizacijo s postopnim zagonom proiz-
vodnje, ravno tako s premišljenim odpiranjem
trgovin ter šolskih vrat in z omogočanjem
širšega območja gibanja tudi med občinami
in obmejnimi kraji. V tem svetlejšem vzdušju
pa nas vse, na lokalni in svetovni ravni, čaka
premislek, zakaj je do pandemije sploh prišlo.
Zaradi laboratorijske nesreče na Kitajskem, kot
nekateri ugibajo, ali zaradi posebnih širših po-
gojev, ki so koronavirusu omogočili res silovit
razmah? In kaj niso ti pogoji v zastrupljenem
ozračju, saj je bolezen v največji meri izbruh-
nila prav v najbolj onesnaženih območjih, kot
so industrijska področja in velemesta s preko-
merno gostoto milijonov avtomobilov?
Janez Povše
Levičarski jurišniki na delu
Juriš na novo vlado!
  riča smo pravemu stampe-
du sovraštva do nove vlade
s strani agresivne levičarske
falange. Začelo se je z javnim pi-
smom 75 “intelektualcev”, ki ga
je dr. France Cukjati označil za
pamflet, “poln zlobnih podtikanj
in laži”, a ga je hkrati pozdravil,
ker so se podpisniki z njim razga-
lili pred slovensko javnostjo tako,
da bolj niso mogli. Spremljali so
ga strupeni rafali jurišnikov iz do-
minantnih medijev, ki so poplju-
vali vodstva obeh sredinskih
strank (LMS in DESUS), ki sta se
dogovarjali za sestavo nove vlade,
in predsednici DESUS-a celo za-
grozili s smrtjo. Sledil je poulični
marš na sedeža navedenih dveh
strank, ki se ga je udeležilo tudi
nekaj levičarske drhali s skandi-
ranjem, “Ubij Janšu”! Stampedu
se je pridružil tudi pisatelj Boris
A. Novak z zmazkom, ki ni v čast
razumnemu človeku. Prišlo je do
ovadbe Janše pred organi Sveta
Evrope kot zatiralca medijske svo-
bode. Urad za komunikacijo vla-
de je na to blatenje Slovenije v tu-
jini odgovoril in ga označil za re-
cidive komunizma, s čimer se tu-
di sam strinjam. Tega pa jurišniki
niso mogli požreti in so zbobnali
skupaj nekaj parlamentarnih od-
borov, zahtevali odstop zunanje-
ga ministra dr. Anžeta Logarja itn.
Pravnik in politik dr. Marko Po-
gačnik je pri tem pripomnil (De-
mokracija, 9. 4. 2020), da “ena
politična skupina očrni medna-
rodni ugled Slovenije pred Sve-
tom Evrope in potem, ko vlada
na to reagira z ustreznim pojasni-
lom, je spet halo”! Blaž Zgaga pa
je šel še dlje ter v članku, objavlje-
nem najprej v hrvaškem tedniku
Nacional in nato ponatisnjenem
v italijanskem levičarskem tedni-
ku L'Espresso, naprtil Janši nič
manj kot državni udar s teatral-
nim naslovom “Slovenia, piu'
poteri per il premier: colpo di sta-
to dietro le quinte della pande-
mia” (“Slovenija, polna poobla-
stila premieru: državni udar za
kulisami pandemije”) . Na slo-
vensko ambasado v Rimu so
začela deževati vprašanja za-
skrbljene tuje javnosti ter je mo-
P ral nič hudega sluteči veleposla-nik ljudi pomirjati, urednikuL'Espressa Marcu Damilanu pa je
poslal pismo, v katerem je zani-
kal navedbe Blaža Zgage, ter zah-
teval, da pismo objavijo na istem
mestu in enako poudarjeno, kot
je bil objavljen Zgagov pamflet
(Demokracija, 12. 4. 2020). Tako
so jurišniki poskušali prikazati
Slovenijo v tujini kot kako bana-
na republiko, a so s tem osmešili
sebe in tuje medije, ki so jim na-
sedli. To niti ni tako slabo, ker so
se s tem tudi zunaj meja primer-
no razgalili. Na spletni strani Do-
movina. je (14. 4. 2020) je ured-
ništvo spomnilo, da v državah s
politično kulturo velja pravilo, da
se vladam prvih 100 dni da mir,
da se vpeljejo, in hkrati pripisalo,
da pa sovenski vladi “niso dali
miru niti 10 dni, kaj šele 100”. K
temu bi dodal: “Kaj 10 dni, plju-
vanje in sesuvanje vlade so začeli,
še preden je bila ustanovljena”.
Kdo zatira v Sloveniji medijsko
pluralnost in svobodo?
Znano je, da je levici uspelo
obdržati nadzor nad glavnimi
vzvodi realne družbene moči, kot
so kapital, represivni organi, šol-
stvo, mediji, civilna družba idr.,
tudi v tranziciji, ki jih je po po-
trebi tudi zlorabila, da se je
obdržala na oblasti. Pri tem so ji
pomagali dominantni mediji
(dnevniki, na desetine revij in
tednikov, javna TV SLO, komer-
cialne TV idr.), ki so preko kapi-
talskih, kadrovskih ali poslovnih
navezav (oglaševanje!) ostali pod
nadzorom levice. Združenje no-
vinarjev in publicistov (ZNP,
Splet, 13. 4. 2020) je v svoji ne-
davni izjavi opozorilo, da so bili
večinski mediji pod kontrolo le-
vice “v preteklosti grobo izko-
riščeni za obračunavanje s poli-
tičnimi nasprotniki iz desne sre-
dine”. Navedeno so potrdile tudi
nekatere empirične raziskave, kot
npr. Študija medijske svobode in
avtonomije medijskega prostora
v RS, 2007, in Medijska svoboda
v Sloveniji, 2008. Nekaj poskusov
formiranja alternativnih dnevni-
kov je namreč propadlo, med
ostalim tudi zaradi odklanjanja
oglaševanja v njih s strani rdečih
direktorjev, ki so prevzeli nadzor
nad podjetji. To se je zavleklo še
v tranzicijo, ko je npr. pred ne-
davnim Šarec zažugal podjetjem
v večinski lasti države, ki so na-
ročala oglase na Nova24TV. Od
alternativnih medijev so se s pri-
spevki vernih ljudi prebili na
površje najprej Radio in revija
Ognjišče ter tednik Družina. In to
mukotrpno, kot je razvidno iz
utemeljitve za častno priznanje
ZNP msgr. Francu Boletu, vizio-
narskemu in pogumnemu tvorcu
Ognjišč (1918), kjer piše, “da je
policija ustvarjalce budno sprem-
ljala … Zmanjkovalo je papirja za
tisk … Boletu so za tri leta odvzeli
potni list … Celodnevne hišne
preiskave na uredništvu revije v
Kopru pa so bile za zaposlene pra-
vi hišni pripor: prostorov namreč
ves dan nihče ni smel zapustiti:
niti visoko noseča tajnica ured-
ništva ne itn. ” Med laičnimi al-
ternativnimi mediji je znotraj
časopisnega podjetja Delo nastal
najprej Slivnikov tednik Mag, ki
pa ga je levičarjem s sovražnim
prevzemom uspelo uničiti. A je
zopet zaživel kot samostojni ted-
nik Reporter, ki pa bi ga po ne-
davnem prevzemu tednika s stra-
ni medijskega tajkuna Martina
Odlazka težko še prišteval k alter-
nativnim pomladnim medijem,
saj se družno z levimi glasili z vse-
mi topovi spravlja nad Janšo in
SDS. Če k temu dodamo še ted-
nik Demokracijo, zasebno televi-
zijo Nova24TV in nekaj spletnih
portalov, dobimo glavnino me-
dijev, ki niso pod nadzorom levi-
ce. A žal jih je skupaj komaj za sla-
bih 10 %, bolj za demokratični
okras. Tako Janša nima kaj zatira-
ti medijske pluralnosti in svobo-
de, ker je v veliki meri že zatrta,
in jo lahko samo še rešuje. Ju-
rišniki so to zamolčali Svetu Evro-
pe, vendar imajo člani Sveta v
Sloveniji svoja diplomatska pred-
stavništva, ki pozorno spremljajo
dogajanje, ter so dezinformacije
o medijskem stanju v Sloveniji, ki
jih levičarji podtikajo tujini, krat-
kega diha in prej škodujejo njim
samim kot njihovim političnim
nasprotnikom. Kot se je npr. to
zgodilo Blažu Zgagi z njegovim
pamfletom v Nacionalu in
L'Espressu.
/ str. 13
Prva pomoč podjetjem
Civibank nakazala 20
milijonov evrov
  akajoč na drugo fazo
izrednega stanja korona-
virusa covid-19, je upra-
va Civibank, ki ji predseduje
Michela Del Piero, odobrila
prvi plafon v višini 20 milijo-
nov evrov v podporo podjetjem
na severovzhodu Italije, ki v
Č času pandemije doživljajo hudečase. Za finančno pomoč lahkozaprosijo podjetja z vseh eko-
nomskih področij. Cilj fi-
nančne pomoči sta seveda pre-
mostitev težav in možnost, da
podjetja na čim boljši način po-
novno zaženejo delovanje.
Civibank, ki ima tesne stike s
konzorcijem Fidi in z javnimi
ustanovami, je med drugim se-
stavila skupino izvedencev, ki
bodo zasebnikom in podjetjem
posredovali pomoč za vse pod-
pore, ki jih bodo izvajale
Dežela, država in EU.
Podružnice banke v FJK in Ve-
netu ostajajo dejavne in odprte
tudi v tej kritični fazi za stranke,
čeprav z nekoliko skrajšanim
urnikom in predhodno najavo.
Za dodatne in podrobnejše in-
formacije je na voljo ažurirana
spletna stran civibank. it.
  jubitelji knjig se po
novem lahko odpravijo
tudi na virtualni obisk
Tržaškega knjižnega središča
TS360. Upravitelji le-tega so
se odločili za uvedbo spletne
knjigarne, ki so jo načrtovali
še pred izbruhom
pandemije. Res
je, da je fizični
obisk ličnih
prostorov na
Oberdanovem
trgu
nenadomestljiv,
a ureditev
spletnega portala
www. ts360srl.
com je v
sozvočju s
potrebami
sodobne družbe.
V času, ko nam
življenjske
navade močno
otežuje virus, predstavlja
nakup knjige po spletu
udobno rešitev.
Z obiskom navedene spletne
strani pridemo do vseh
potrebnih informacij. Glavni
razlog, zaradi katerega
L hodimo v knjigarno, nakupknjige, je mogoče zlahkaopraviti. Ponudba
raznoraznih publikacij je na
portalu tematsko
porazdeljena in omogoča
obiskovalcu, da knjige na
enostaven način izbere in si
jih nabavi. S klikom na
naslov publikacije, ki je
objavljen pod platnico le-te,
pride obiskovalec do vsebine,
ki jo delo obravnava. Plačilo
lahko izvede z neposredno
bančno transakcijo ali z
uporabo kreditne kartice.
Knjigo po nekaj dneh prejme
na domači naslov, ki ga je
navedel ob plačilu.
Z obiskom spletne strani
dobi obiskovalec tudi opise
dogodkov in koledar
predstavitev, ki so potekali v
knjigarni. Ti
bodo pridobili
veljavo v času,
ko bo
pandemija
mimo in se
bomo lahko
spet zbirali na
zanimivih
javnih
srečanjih.
V svojem
javnem dopisu
je predsednik
upravnega
odbora TS360,
Ivo Corva, med
drugim spomnil, da se je
uprava ob uresničitvi
virtualne knjigarne glede
spletnih izplačil odločila za
vzpostavitev najvišjega
varnostnega standarda.
Mch
Zelo dobrodošla novost
Odslej še virtualni obisk Tržaškega
knjižnega središča TS 360
Aktualno 23. aprila 2020 3
  Sestra Alojzija Kutin 
Ta čas je za vse nas nekaj novega
POGOVOR 
  olske sestre sv. Frančiška v
Gorici opravljajo pomem-
bno poslanstvo. V Zavodu
Sv. Družine, ki je bil uradno
odprt pred 110 leti, zgledno
skrbijo zlasti za ostarele gospe,
pa tudi za številne osnovnošol-
ske otroke, ki med šolskim le-
tom v čudovitem zavodu z veli-
kim vrtom kosijo, se spoznavajo
in igrajo ter pišejo domače na-
loge. Pandemija je seveda spre-
vrgla tudi to lepo stvarnost. O
tem smo se pogovorili s pred-
stojnico, sestro Alojzijo Kutin,
redovnico ljubeznive občutljivo-
sti in trdne vere.
Kako ste šolske sestre v Zavo-
du Sv. Družine doživljale le-
tošnjo neobičajno Veliko
noč?
Kot za vse, je bila Velika noč tudi
za nas nekaj izrednega. Zdi se
mi, da tokrat nismo bile tako iz-
postavljene “blišču”, ampak je
vse skupaj bolj odmevalo v naši
notranjosti. Veliko noč smo na
neki način doživele bolj v globi-
ni, na drugačen način. Ponavadi
je bilo več zunanjosti, ki pa je le-
tos odpadla. Tako smo bile tudi
bolj solidarne z vsemi, saj smo
te dneve vsi doživljali na dru-
gačen način.
Ste morda spremljale papeža
po televiziji ali internetu?
Da, spremljale smo ga po televi-
ziji. To je skoraj na dnevnem re-
du. Ves čas, ko nimamo svete
maše, pripravljamo bogoslužje
Božje besede, imamo obhajilo,
premišljevanje. Naš dnevni red
se v bistvu ni spremenil, še na-
prej poteka tako, kot je potekal
prej. Imamo svoje molitve. Tele-
vizijo smo tudi prižgale, da smo
na primer bile zraven, ko je bil
blagoslov kruha in jedil.
Ste morda spremljale tudi
kakšne druge duhovnike, ki
so bili vernikom zraven prek
ekranov?
Spremljale smo tudi tržaškega
nadškofa Giampaola Crepaldija,
pa tudi mariborskega nadškofa
Lojzeta Cvikla. Kdor ne spremlja
zjutraj, lahko vidi ponovitev na
Nova24tv.
Koliko sester je danes v hiši?
Kako poteka vaše življenje?
Danes nas je šest. Naše življenje
zdaj poteka, kot je potekalo že
prej, z razliko, da zdaj nimamo
otrok. Je pa še ena razlika: zdaj
smo veliko bolj obremenjene,
saj - razen kuharice - nimamo
nikogar drugega od zunaj, ki bi
nam pomagal. V hiši sedaj dela-
mo vse same. Smo pa zaradi te-
ga, ker smo izolirane, tudi bolj
gotove, da nam kaj ne bi prišlo
v hišo...
In vaše oskrbovanke? So zdra-
ve? Morda v skrbeh zaradi ko-
ronavirusa?
Imamo 13 varovank, ena je pred
kratkim šla v bolnišnico, potem
se ni vrnila, ker je bila pri nas
Š začasno. Hvala Bogu smo za zdajvse v redu. Na začetku je bilo resmalo hudo. Nekatere se prav ni-
so mogle sprijazniti z dejstvom,
da pač ne bodo imele obiskov.
Ena je bila posebno zaskrbljena.
Nekaj dni smo še pustile, da so
nekateri prišli v govorilnico, ne
pa v sobe v gornje nadstropje.
Potem smo zaprle še to. Sorod-
nikom smo dale na razpolago
telefon in prenosni telefon, da
pokličejo in govorijo z gospemi,
ko želijo, da ostanejo povezani.
Nekateri prihajajo na dvorišče,
da jih gospe vidijo z okna. Nekaj
je, čeprav čutijo neko odsotnost.
Nekatere so bile vajene hoditi
ven, zdaj pa so prisiljene biti no-
ter. Nekatere imajo sorodnike v
Sloveniji, ki ne morejo priti čez
mejo. Tudi to je problem.
V teh lepih dneh greste kaj na
vaš lepi vrt?
Nekatere so hodile pred hišo,
zdaj pa nikamor ne gredo.
Spremljajo krizno stanje, morda
tudi preveč, saj tudi to vpliva.
Mediji povejo svoje... Prejšnje
dni je bilo malo mrzlo in so
ostajale kar noter. Zdaj še najraje
ne gredo ven.
Kako potekajo njihovi dnevi?
Gospe so že itak malo bolj same
zase, vsaka ima svojo sobo, sko-
raj vse imajo svojo televizijo. Že
prej smo jih morale spodbujati,
ko smo pripravljale kaj skupne-
ga, da so prišle zraven. Tudi v
postnem času smo skrbele, da
smo bile skupaj pri križevem po-
tu ali rožnem vencu, da smo
skupaj molile, pa čeprav v raz-
dalji, ki jo priporočajo. Skušale
smo jih povezovati. Z njimi mo-
limo, jim nesemo sv. obhajilo,
po bogoslužju se zahvalimo, po-
tem gre vsaka v svojo sobo ali pa
v skupno sobo, kjer imajo skup-
no televizijo. Popoldne med po-
stom smo ob nedeljah imele
križev pot, da so bile bolj pove-
zane in so tudi kaj skupaj
doživele, saj je ta čas za vse nas
nekaj novega.
Tudi v vašem zavodu spoštu-
jete varnostna določila?
Da, spoštujemo vsa določila.
Skoraj vsak dan nam po elek-
tronski pošti pošiljajo razna na-
vodila, redno moramo sestavlja-
ti razna poročila itd. Upam, da
se pri nas nič hujšega ne zgodi,
da stvari ostanejo, kot so. V
četrtek, 16. aprila, so prišli odv-
zet bris nam sestram in kuharici.
Upajmo, da med nami ni niko-
gar, ki bi okužbo raznašal. Smo
zdrave, znakov bolezni nima-
mo.
Kaj pa osnovnošolski otroci,
za katere zgledno skrbite,
vam manjkajo?
Vam povem po pravici: gotovo,
delati z otroki je naša karizma, z
njimi je lepo, počutimo se
mlajše. Toda v tem trenutku niti
ne občutimo, da jih ni, ker smo
drugače zelo zaposlene, imamo
veliko več dela, ker nam nihče
ne more pomagati. Če bi bili tu
otroci, res ne vem, kako bi vse
to zmogle. Zdi se, da v letošnjem
šolskem letu otrok ne bomo več
videle. Staršem, ki so vnaprej
nakazali mesečni prispevek, ga
bomo seveda vrnile. Za drugo
leto se je že vpisalo precej otrok.
Kako bo steklo novo leto, pa še
ne vemo.
Letos poteka 110 let, od kar je
bil zavod uradno ustanovljen
in odprt. Ste se tega dogodka
spomnile na kakšen način?
Ne, nič nismo naredile. V
prejšnjem letu smo imele precej
opraviti s 150-letnico kongrega-
cije, zato je obletnica zavoda
ostala nekako v ozadju. Celo le-
to smo imele nekako naše “sve-
to leto”, posebno leto z odpu-
stkom. Obeležitev se je v Mari-
boru začela in tudi končala, in
sicer septembra 2019. Nekatere
smo se udeležile slavij v začetku,
druge ob koncu. Nas je pač zelo
malo, dela in opravkov je veliko,
vsega ne zmoremo.
Redno ohranjate stike z
vašimi sosestrami?
To pa ja. Prejšnji teden me je kli-
cala naša generalka, ki je bila v
Splitu in je tam ostala, ker so za-
prli meje. Ena od svetovalk, ki
zastopa tudi slovensko provin-
co, je bila na pogrebu svojega
očeta in je ostala doma pri ma-
mi, ker se tudi ni mogla vrniti.
Ena iz rimske skupnosti je bila
na duhovnih vajah v Medjugor-
ju in je morala tam ostati. Tako
so vse tri iz vrhovnega sveta
ostale nekje blokirane. Situacije
je težka za vse nas. Včeraj so
prek interneta kljub vsemu ime-
le sejo, ta čas pa je zaznamovan.
Pomembno je, da ostajamo so-
lidarni z ljudmi. Tudi drugi so
zaznamovani. Če odpremo tele-
vizijo, slišimo visoke ševilke o
umrlih. Vse to nam mora biti v
premislek. Sama pri sebi pra-
vim: če Gospod Bog ve za vsak
las, ki nam pade z glave, nas ne
bo pozabil. Ta trenutek ne more
biti samo negativen, ampak mo-
ra v sebi imeti tudi kaj pozitiv-
nega. Če pomislim na naše
prejšnje beganje in tekanje in
pehanje sem ter tja, gor pa dol
… Zdaj smo se vsi malo ustavili,
nismo toliko obrnjeni navzven,
ampak navznoter. Vse skupaj je
prav hudo. Že nekaj dni sem no-
ter, ven grem, če je prav skrajna
potreba. Pomagamo si, kot ve-
mo in znamo. Prej smo za vsako
stvar bili zunaj, prišli domov, ta-
koj sedli v avto in spet tekli dru-
gam. Mislim, da to, kar nas je
doletelo, je v tem smislu tudi ne-
kaj pozitivnega, če nas vsaj malo
ustavi...
Vi ste zdravi?
Hvala Bogu ja...
Vsak dan se moramo zahvaliti
za to. Vsak dan!
Danijel Devetak
  Mitja Stefancic, ekonomist
“Kriza koronavirusa terja iskanje
dolgoročnih rešitev, ki naj bodo
drugačne od dosedanjih”
POGOVOR 
  ivimo v času, v katerem nas
mediji vsakodnevno sez-
nanjajo z ekonomskimi
težavami in posledicami pande-
mije. Veliko je ugotovitev, pogle-
dov in najrazličnejših
ocen. Da bi bolje spoznali
razmere, v katerih smo se
znašli, smo se pogovorili z
ekonomistom in sociolo-
gom Mitjo Stefancicem.
Z več strani se sliši, da
po tej krizi nič več ne bo
kot doslej. Ali tudi eko-
nomisti razmišljajo po-
dobno? Kako kot izve-
denec ocenjuješ
možnosti rešitve krize
koronavirusa?
Gotovo je, da smo v neki
fazi, v kateri se ne da pred-
videvati, kaj se bo zgodilo,
zaradi tega, ker je še prera-
no. Moje hipoteze so na-
slednje. V primeru, da bi
se ta virus poleti izčrpal in
bi nas torej ne ogrožal več, kar je
po mojem malo verjetno, bi se
septembra postopno vrnili k
življenjskim in gospodarskim
standardom, ki bi bili primerljivi
s tistimi, ki smo jih poznali pred
virusom. Razmere bi se torej jese-
ni izboljšale tudi zaradi velikega
povpraševanja na trgu po dobri-
nah in storitvah. V drugem pri-
meru, do katerega bo po mojem
prišlo, da se ta virus ne bo do je-
seni izpel in se bo mogoče v neki
drugi fazi spet pojavil, bo treba za-
jeziti ta val z raznimi negativnimi
učinki na gospodarstvo z mislijo,
da je treba marsikaj žrtvovati z
upanjem, da se bodo v prihodnjih
letih, ko se bo stanje izboljšalo,
lahko spet vzpostavile kolikor to-
liko normalne razmere. Tretji
možen scenarij, ki ga napovedu-
jejo nekateri angleški raziskovalci,
je, da nas bo virus ogrožal vsaj do
marca prihodnjega leta, kar po-
meni, da bodo dotlej veljali var-
nostni ukrepi. V tem primeru bi
iz zdravstvene prešli v zelo hudo
gospodarsko krizo.
Katerikoli od navedenih primerov
bo že obveljal, življenje in gospo-
darstvo ob koncu krize ne bosta
isti kot pred njo. Ne moremo pa
predvidevati, kako hude bodo po-
sledice krize in kako hitra ter ko-
likšna bo dejanska izboljšava ozi-
roma ponovna gospodarska rast,
ko bo do te prišlo. Nedvomno bo
iskanje raznih rešitev zahtevalo
nov premislek gospodarskih in
socialnih politik.
Težko je torej govoriti o recep-
tih za izhod iz krize, če dejan-
sko ne poznamo prave raz-
sežnosti le-te …
Recepti obstajajo, vendar mislim,
da je glavna dolžnost ekonomi-
stov v tem času stati ob strani po-
litičnim odločevalcem, sodelova-
ti z drugimi znanstveniki, predv-
sem s področja epidemiologije, in
iskati načine, da se kriza korona-
virusa ne spremeni v prehudo go-
spodarsko krizo. Mislim, da je s
tega vidika nujno, da se kratko-
ročno spet razmisli o počasnem
vnovičnem odprtju tovarn, posa-
meznih obratov in drugih dejav-
nosti. Seveda, na osnovi ocene
tveganj in strateškega pomena le-
teh. Čeprav sem idejno pristaš in
podpornik skupnih evropskih
odločitev, so zdaj najprimernejše
izbire posameznih držav, saj ima-
jo te najboljši vpogled v domače
razmere. Neka skupna evropska
Ž ali celo svetovna strategija zoperzdajšnjo krizo ne pride po mojemv poštev, saj vsaka država doživlja
situacijo na svoj način.
Omenja se, da bo zdajšnja kriza
najhujša po krizi iz 20. - 30. let
preteklega stoletja. Ali sta ti dve
sploh primerljivi?
Svet se je od konca prve svetovne
vojne do danes zelo spremenil. Si-
tuacija, ki je vladala pred sto leti,
je težko primerljiva z današnjo.
Konec 20. let prejšnjega stoletja je
bila razširjena določena znanost,
gospodarstva so bila manj kom-
pleksna in tehnološko bolj eno-
stavna v primerjavi z današnjimi.
Po vojni so tudi nastale razne
mednarodne organizacije, naj le
omenim Evropsko gospodarsko
zvezo, z namenom, da bi pre-
prečevale vojne. Če te organizaci-
je delujejo skladno s svojimi usta-
novnimi principi, so ključnega
pomena za reševanje te in drugih
kriznih situacij. Če se omejim na
stvarnost stare celine, ker jo bolje
poznam, mislim, da ni mogoče
cinično obravnavati raznih
evropskih mehanizmov za pre-
prečevanje finančnih in drugih
kriz. Po mojem gre za zelo kori-
stne vire, ki jih pred sto leti niso
poznali. Omeniti tudi velja, da je
kriza l. 1929 in kasnejših let bila
finančno-gospodarskega značaja,
današnja je pa zdravstvenega s po-
sledicami na gospodarski in
družbeni ravni.
Katere so še druge glavne
značilnosti krize koronavirusa?
Opozoril bi, da so nekateri epide-
miologi opozarjali na možnost
pojava takih in podobnih kriz, ki
so povezane z virusi, vendar nji-
hovih opozoril ni žal nihče resno
jemal v poštev. Po mojem je
odločilnega pomena pri tej krizi
razkorak med zagotavljanjem
zdravja in kontinuiranim delo-
vanjem gospodarskega sistema, ki
sta - vsaj za zdaj - neskladna: ali v
tej fazi zagotavljaš zdravje in pre-
prečiš, da se epidemija širi, ali
omogočiš zagon celotne proiz-
vodnje in tvegaš, da prihaja do
novih okužb. Zaradi tega zamisel
Borisa Johnsona ni tako neumna,
kot je morda izpadla. Enostavno
so Angleži rekli, če za dolgo časa
zaustavimo proizvodnjo ob izbru-
hu epidemije, ko je ta že prišla na
Otok, tvegamo kasneje veliko go-
spodarsko krizo z brezposelnostjo
in drugimi velikimi težavami. Je
stvar odločitve. Osebno mislim,
da je bolje postaviti na prvo mesto
zdravje, četudi za zagotovitev tega
izgubimo nekaj bogastva …
Mednarodne finančne organi-
zacije, v katere so države
vključene, zagotavljalo torej le-
tem večjo varnost in stabil-
nost?
Gospodarstva so že dolgo preple-
tena in medsebojno povezana.
Od povojnega obdobja
dalje težijo k čedalje večji
soodvisnosti. Tudi zaradi
tega je bilo morda v do-
ločenih trenutkih preveč
optimizma. Ne smemo
tudi pozabiti, da smo že
v letih 2007-2008
doživeli zelo hudo krizo
in ravno ta je privedla do
okrepitve raznih preven-
tivnih mehanizmov (kot
Evropski mehanizem za
stabilnost), ki omo-
gočajo reševanje posa-
meznih gospodarskih si-
stemov. Je pa res, da pri-
haja v tem trenutku zno-
traj teh organizacij, ko bi
bilo treba zelo hitro
odločati, do določenih
trenj, ki so pravzaprav sa-
moumevna, saj vsak dejansko
ščiti svoje interese. Po drugi strani
velja spomniti, da ko prihaja do
določenih kompromisov in se to-
rej dolgoročno gleda na skupne
interese, so ti mehanizmi zelo po-
membni.
Mednarodni denarni sklad
(IMF) je pred dnevi opozoril,
da bi kriza lahko ogrozila sta-
bilnost globalnega finančnega
sistema. Kaj to konkretno po-
meni?
Da pride do nove krize, k pojavu
katere bi botrovala situacija, da bi
večja, na svetovni ravni delujoča
podjetja ne mogla več zagotavljati
iste ravni produkcije oziroma sto-
ritev, ki so jih pred virusom. Tako
stanje bi potem vplivalo na do-
bičke in odnose z bančnimi zavo-
di ter finančnimi posredniki. V ta-
kih primerih, če pride torej med
bankami samimi do nekega upa-
da zaupanja, se lahko pojavi po-
dobna kriza kot v letih 2007-
2008. Mehanizmi so sicer malo
drugačni, ker je bila takratna kriza
izvorno finančna in je nato po-
stala globalna. Danes je pa na-
sprotno: zaradi omejitve gospo-
darstva se je zaustavila dobava sto-
ritev in proizvodnja v večjih in
manjših podjetjih. Če so manjša
podjetja zaprta več mesecev, brez
likvidnosti in državne pomoči,
pomeni, da lahko svojo dejavnost
dejansko zaprejo. V državah,
kakršna je Italija, v kateri je večina
podjetij majhnih, se tvega, da pri-
de do t. i. domino efekta, kar po-
meni, da zaradi propada nekega
srednjega podjetja, ki sodeluje z
desetimi manjšimi podjetji, sledi
zaprtje tudi teh. Če bi do tega pri-
hajalo, bi bilo za celoten sistem,
vključno za finančni sektor, kata-
strofalno. Hudo bi seveda bilo, če
bi se to dogajanje razširilo na
mednarodno raven.
Naj pri tem povem, da sem te dni
prebral poročilo Svetovne banke,
ki opozarja na tveganja revnejših
držav, katere so glede uporabe
zdravstvenih aparatur odvisne od
tujih dobaviteljev. Če se proizvod-
nja in dobava prekineta, zdrav-
stveni sistemi revnejših držav ne
morejo nuditi storitev ljudem in
torej ne morejo kljubovati pande-
miji. K sreči, da v Afriki epidemija
ni zelo razširjena. V primeru, da
bi se pojavila z isto jakostjo kot pri
nas, bi nastale hude težave.
/ str. 10
Matej Caharija
Šolske sestre v kapeli goriškega zavoda, s. Alojzija druga z desne (november 2018)
Kristjani in družba23. aprila 20204
Bodimo bolj človeški!
Umetnost umiranja
  nožičnost umiranja v
pandemiji postavlja
vsakogar od nas v re-
sničnost osebne smrti. Zahod-
njaki smo opazovali umiranje
na daljavo - npr. lačnih otrok v
Afriki, žrtev vojn v Siriji in dru-
god, pobliže so nas oplazili le
teroristični napadi ali umiranje
na cestah. V času vojne v repu-
blikah nekdanje Jugoslavije so
politiki štiri leta ponavljali: “Če
bodo Srbi pobili še toliko ljudi,
jih bomo pa ustavili”. A preden
je NATO po diplomatskih pre-
rekanjih naposled le končal voj-
no, smo bili priče genocidnim
pokolom v Srebrenici in dru-
god. Zdaj pa ni sredstev zoper
smrt razen samoizolacije, virus
je nepredvidljiv, na udaru smo
starejši, odrinjeni na rob
družbe. Množično umiranje to-
rej daje misliti in nam sprašuje
vest.
Žal smo v potrošniški družbi
skušali prikriti smrt. Stare pusti-
mo umirati v domovih, v bol-
nišnicah, včasih kar same brez
svojcev. Zato zdaj preseneča
poudarjena, a neuresničljiva
skrb zanje, da so v domu ali v
bolnišnici sami, izolirani,
ločeni od drugih in tudi sami
umirajo. Preseneča, da za to ve-
mo šele zdaj, saj smo jih izločili
iz družine in družbe, jih pustili
zgolj preobremenjenemu oseb-
ju, jih izolirali v “varen dom”
in nismo imeli časa za obiske
pri njih. Dobro bo, če bodo sta-
M tistike žrtev virusa covid-19 prinas in po svetu primerjali zumiranjem pred boleznijo.
Včasih je kdo šel v bolnišnico
ali dom zgolj umret, čeprav ni
vedno mogoče poskrbeti za
onemoglega očeta ali mamo.
Postavlja se tudi problem po-
daljševanja agonije umiranja in
prelaganje odločitev na ramena
zdravnikov, ko leta in stanje bo-
lezni narekujejo,
da je rešitev ravno
v smrti.
V teh kriznih raz-
merah smo prisilje-
ni sprejeti umiran-
je in smrt. Redki,
npr. papež
Frančišek, opozar-
jajo na človekovo
končnost, omeje-
nost, trpnost in ne-
moč. Življenja ni-
mamo v (ob) lasti,
umiranje ostaja
uganka, ob
množičnih smrtih
nas grabi panika.
Poglobljeno je na
to opozoril pred-
sednik zdravniške
etične komisije dr. Voljč. Ko člo-
veku z zdravstvenimi sredstvi
ne moremo podaljševati
življenja, je nujna le paliativna
oskrba starejših, kar edino
olajša stanje, v umiranju jim
lahko stoji ob strani le zdravnik,
morda še duhovnik. Vse to nas
sprašuje vest, saj smo se kot
družba doslej premalo ukvarjali
z umiranjem, kaj šele da bi med
seboj govorili o naši in moji
smrti oziroma umiranju.
Večkrat po smrti kdo obžaluje,
da se ni mogel pogovoriti s svo-
jim dragim in se posloviti od
njega. Ker je smrt za vsakega od
nas gotovo dejstvo, je odrešilno
najti pravo besedo o pravem
času in s svojci izmenjati tudi te
intimne njihove in naše občut-
ke in strahove. Saj vendar ne
bomo dopustili, da smrt posta-
ne tabu, ter svojce kar pustili
umirati zdravnikom in sestram
ter jih potem čim prej pokopa-
ti.
Virus nas opozarja tudi na skrb
vzbujajoče protislovje človeka
danes: kitimo se z medicinski-
mi in drugimi pridobitvami,
pripravki in napravami za po-
daljšanje življenja. Obenem se
krepi težnja po tako imenovani
“evtanaziji=dobri smrti”, saj po-
nekod po svetu že velja pravno
in še bolj etično sporna uredi-
tev, po kateri je dovoljen člove-
kov poseg za končanje življenja
drugega, ne lastnega, saj to pra-
viloma izvajajo drugi, ne umi-
rajoči sam. Se pravi: po eni stra-
ni sla po življenju, po drugi
uničenje življenja, kar je posle-
dica neurejenega odnosa do
življenja in smrti danes. Ali res
nismo več sposobni soočiti se z
minljivostjo, omejenostjo in
odvisnostjo od Boga, kar je člo-
veška in religiozna pomanjklji-
vost? Religije poudarjajo, da je
sestavni del in izhodišče to, da
človek prizna svojo nemoč in
odvisnost od Boga. Virus nas
korenito postavlja v to težko
sprejemljivo resničnost življen-
ja in zato religije postajajo bolj
zanimiva tema tudi v javnosti.
Ne gre le za pomiritev družbe-
nopolitične negotovosti, pač pa
za prepoznavan-
je te odvisnosti
od Boga in od
drugega člove-
ka, kar je pogoj
za preseganje
iskanja moči,
bogastva in
uživanja le zase
ter za krepitev
sposobnosti za
delitev življenja
z drugimi ali ce-
lo njegovo po-
daritev druge-
mu, kot je storil
duhovnik don
Giuseppe Berar-
delli v Italiji ali
med vojno v
mariborskem
zaporu Izidor Završnik oziroma
Kolbe v Auschwitzu. Nesebična
predanost v kriznih časih, ki jo
opravljajo zdravstveni in drugi
delavci in prostovoljci, potrjuje
še prisotno prvinsko naravna-
nost na ljubezen do ubogih in
prizadetih. To je polni smisel
življenja človeka na svetu, po Je-
zusovem zgledu in besedi, da
pšenično zrno rodi novo
življenje, ko pade v zemljo in
umrje.
Epidemija izostruje smiselnost
življenja kot umetnost nepresta-
nega umiranja sebi za druge.
Poljska pisateljica Hanna Kral-
lova je zapisala, da vsakdo umi-
ra le svojo smrt. Ob genocidnih
smrtih, ki so jih povzročili ideo-
logi v vojni in revoluciji, se smrt
osebe izgubi v množičnih šte-
vilkah, zato so diktatorji do-
ločali “številke”, da bi utopili
vest zaradi zlorabljanja oseb. Tu-
di zdaj kar lahko spremljamo
zgolj statistike umrlih in spre-
gledamo, da so za njimi člo-
veški obrazi, ki kličejo po dru-
gem, ko se s smrtjo trgajo oseb-
ne vezi. Ali ne bi kdo izmed njih
odšel anonimno, brez svojcev,
tudi če ne bi bilo virusa? Člo-
veško in krščansko pa ga sprem-
ljajmo zdaj kljub oddaljenosti
vsaj v molitvi in v zavesti svoje
umrljivosti. Tako bomo zahre-
peneli po človeški bližini in so-
odvisnosti in bo prihodnost z
virusom ali brez postajala bolj
človeška. Priprava na ločitev ob
smrti naj postane sestavni del
življenja, da ga bomo sposobni
med seboj deliti ter tudi v smrti
živeti iz upanja, da vsakemu
osebno smrt kaže moj človeški
obraz in odpira upanje na pri-
hodno združenje pri Vstalem,
kot verujemo kristjani.
Janez Juhant
Bolezen koronavirusa je povezana z izkustvom
trpljenja in smrti, čeprav se nujno ne konča s
smrtjo. Ker je ta bolezen prisotna v obliki
pandemije in se širi krog in krog, se ji ni mogoče
zmuzniti, na neki način smo možno vsi
bolniki. Virus pride v človeka, ne da bi se tega
zavedal, in kar je še hujše, ga more prenesti
drugim, ne da bi vedel, da je sam okužen.
Nikomur niso prizanesene bolečine in
trpljenje, vse pa povezuje dejstvo, da umirajo
sami. Osama se nadaljuje še po smrti, ker niso
dovoljeni pogrebi in pogrebne svete maše.
Ostaja le suha izoliranost, ki bi jo mogli
imenovati 'živa smrt'. Smrt je vedno nekakšna
osama, vsak umre sam, čeprav so ljudje ob
njem. To osamljenost je doživel tudi Jezus, ki
je tik pred smrtjo zakričal: Moj Bog, moj Bog,
zakaj si me zapustil! Tudi nad bolniki, ki ne
umrejo in ozdravijo, ostaja neprestana senca,
ker ne vedo, kdaj
se bodo virusi
ponovno aktivirali.
S tem pač morajo
živeti.
Ta modrost bi
morala biti tudi v
mišljenju drugih
ljudi,  da bi se
zavedali ,  da so
minlj ivi  in da je
njihovo življenje v
Božjih rokah ter
njihovi
odgovornosti … Kaj
vse še vedno
počenjajo nekateri, da bi pozabili na svojo
smrtnost in zbežali pred mislijo, da so in jih več
ne bo. Vendar je prav ta izkušnja minljivosti in
možne smrti tudi zdravilna. Človeka, ki je pijan
od napredka, uživanja in potrošništva,
postavljajo na realna tla in v stvarne koordinate:
da vidi svojo človeško ranljivost, da ni popoln
in vsemogočen, da je nad njim senca smrti in
potrebuje bližine in življenjski smisel. Lahko
ostane še naprej ravnodušen in brez sleherne
misli na presežno, vendar nemir srca je večji
od tega, zato se ob krikih nemoči in
osamljenosti slišijo tudi plahe besede vere in
zaupanja.
Že bolezen kot taka kliče k še bolj pozornim
in naklonjenim odnosom, nekateri se tudi tu
brezčutno odmaknejo, ker nočejo imeti opravka
s tem. Taki so, tako mislijo in tako želijo živeli do
konca, čeprav jih je to dogajanje zmedlo. V tem
času in okoliščinah krožijo po glavah bolnikov
mnoge misli, zakaj prav oni in ne drugi, kaj so
zakrivili, da je doletelo njih, kaj bo z njihovim
delom, z vsem, kar so ustvarili, kaj bo z bližnjimi
domačimi in sodelavci? Tisti, ki se odprejo,
ustvarijo nov odnos z bližnjimi in pokažejo veliko
hvaležnost za vse v življenju. Hvaležni so vsem,
ki jim pomagajo pri zdravljenju.
Bolezen koronavirusa hitro napreduje:
vročina, podobna kot pri gripi, razširjena
bolečina po telesu, kašelj, težave z dihanjem,
slabost, driska. Virus napade dihanje in
onemogoča prehranjevanje, ovira človeka v
odnosu s stvarmi in svetom. Bolnik stopi v
smrtni boj ali agonijo ,  ki  je podobna
Jezusovemu trpljenju v vrtu Getsemani. Odvija
se umiranje, čeprav človek nujno ne umre. Ves
svet se zapre, bolnik je sam s svojo bolečino,
ki prežema vse telo, ne more se izražati,
pogovarjati. Čuti se
kot izmeček zunaj
družbe in odpisan.
Bolezen je za verne
pri ložnost za
srečanje z
Jezusovim
trpljenjem in
njegovo
sočutnostjo. Čeprav
je grozno, kot je bilo
na veliki petek, je
dovolj prostora za
notranjo izročitev
Gospodu. V
Kristusovi
človeškosti more vsak najti bližino v svojem
umiranju in stopiti v veliko soboto, ki predstavlja
čas priprave na izhod. Tako pravi italijanski
teolog Ciardi, ki je tudi sam prebolel to bolezen.
Pri prebolevanju koronavirusa obstaja tudi
velika sobota, pričakovanje ozdravitve, ki si jo
želi bolnik, vendar vedno bolj spoznava, da ni
odvisna od njega. Zato je zlasti pomembna
krepost potrpežljivosti. Pismo Hebrejcem pravi
o Jezusu: “Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je
pretrpel, naučil poslušnosti”,  (Heb 5,8)
Potrpežljivost je v tem, da se pusti poučiti od
tega, kar trpi. Pustiti se poučiti od bolečine in
znati pričakovati, kar se mu dogaja. To pomeni,
ne zbežati od svojega življenjskega stanja,
ampak biti potrpežljiv v službi ozdravitve. Tako
ali drugače se je treba zavedati, da smo v rokah
Gospoda, in se mu zaupati, zlasti še v dolgih
nočeh in hudih preizkušnjah.
KAJ NAM HOČE POVEDATI KORONAVIRUS? (4) PRIMOŽ KREČIČ
Misel na 2. velikonočno nedeljo
Mi pa smo mislili
  oslušamo odlomek, ki
ga tradicionalno po-
slušamo na velikonočni
ponedeljek, ko “gremo v
Emavs”, kar pomeni obisk so-
rodnikov, da bi jim voščili. Le-
tos je bil ta obisk v precejšnji
meri okrnjen. Vredno je mor-
da poudariti prav to, kako
prazniki, pa seveda še prej ne-
delje, ne smejo biti samo ne-
ka čustva in samo neko skup-
no zbiranje, ker sicer od vsega
skupaj ne ostane nič, ko nam
je to druženje odvzeto. Pa
četudi ne bi bilo te virusne
krize in kar spada zraven,
vseeno tovrstno pojmovanje
in tolmačenje vere nasploh,
ne samo našega bogoslužja,
praznovanja, nedelj in prazni-
kov, nima prav nič kaj pove-
dati ali ponuditi. Pride huda
preizkušnja in ostanemo
prazni ter nemi. Znanost se si-
cer ponuja kot tista, ki ima
odgovor prav na vse, a so si
potem znanstveniki kontra-
diktorni, protislovni in še ne
vem kaj, napovedujejo pri-
hodnost, pa se potem še zda-
leč ne zgodi tisto, kar napove-
dujejo. Tiste presežne odgo-
vore naj bi nam dala vera, a
to dandanes ni tako, ker je
znanost resnična, vera pa je
namenjena dobremu počut-
ju. Tako smo podobni učen-
cema, ki ob hudem pripetlja-
ju ostaneta popolnoma ra-
zočarana, na robu obupa, če
že ne silita preko tega roba,
saj ta Jezus iz Nazareta po člo-
veški plati ni izpolnil tistega,
kar sta pričakovala onadva in
kar so vsi pričakovali –
končno osvoboditev iz jarma
suženjstva, v tem primeru
rimske nadvlade. Morda se je
nekaterim ta nevojaška Jezu-
P sova rešitev, ki jo je ponujal,zdela še boljša v tej smeri, kijo opažamo tudi danes, da od
tistih, ki so mu sledili, ne bi
zahtevala nobenega posebne-
ga truda. Konec koncev je s
čudeži ta veliki človek celo
dokazal, da bi lahko samo tle-
sknil in bi se zgodilo podob-
no kot nekoč z Egipčani. A se
to ni zgodilo. In tako se vrši
življenje sodobnega katoliške-
ga vernika, po možnosti ne-
deljnika. Če pridemo k sveti
maši samo zato, da se imamo
tam “fajn”, sicer pa se ne do-
gaja nič drugega kot neke
vrste razlaganje pisem in lom-
ljenje kruha, se seveda ni nič
zgodilo, zlasti v naši notran-
josti. Bilo je neko druženje,
neko človeško opravilo, malo
“mi se imamo radi”, potem
pa se vrnemo v svoj sivi in
žalostni vsakdan. Morda smo
šli celo k sveti maši samo za-
to, da malo bežimo od tega.
Ampak potemtakem niti ni
tako pomembno, kam
bežimo. Zato bo moj faran
peljal ženo k maši, sam pa šel
v sosednjo vas po kruh in v
bar na kavico, ker itak ni po-
membno, ali gre k maši ali
ne. Pravijo, da je tako ali tako
dober mož, četudi ne mara za
sveto mašo, molitev in tako
naprej, v garaži pa ima ol-
tarček, posvečen določenemu
predsedniku, umrlemu pred
40 leti. Učenca sta sicer bežala
od Jeruzalema, kar delamo
tudi mi, da bežimo od vsega,
kar je težko in boleče, a kaj,
ko je Jeruzalem z vso svojo
krvavo dramo prišel za njima
v kakih 11 kilometrov oddal-
jeni trg Emavs. Tako tudi nas
preganjajo vse te reči, ker še
niso poveličane, še niso
odrešene. Pa tega ne more
rešiti noben človeški terapevt
ali zdravnik, ker je to bolezen
duše, to lahko reši samo Božji
zdravnik Jezus Kristus, a tega
ne more storiti brez naše pri-
volitve, brez našega odgovo-
ra. Ta naš odgovor pa je v žrtvi
samega sebe, v darovanju svo-
jega življenja tistemu, ki je da-
roval za vse nas svoje življen-
je, pa čeprav mu ni bilo treba.
Ljubezen je v požrtvovalnosti
in odpovedi samemu sebi in
svoji volji, v žrtvovanju te svo-
je volje v korist drugega, a za-
radi Jezusa. Brez njega nam-
reč ta žrtev nima smisla, je
prazna. In zato vse naše ska-
kanje, kolovratenje, kričanje
in še ne vem kaj, kar se dan-
danes dela pri svetih mašah,
ne bo pomagalo prav nič, do-
kler ne bomo spoznali, da
sveta maša ni samo razlaga pi-
sma in lomljenje kruha, tem-
več je to vzpon s križem na
Kalvarijo, z vsemi udarci, za-
sramovanjem in trpljenjem,
smrt na Kalvariji, ki je
odrešenje in poveličanje, ter
sestop s te gore, a napolnjeni
in odrešeni. Ne gre za virtual-
no žrtev svojega življenja, am-
pak za dejansko, in ne gre sa-
mo za telesno žrtev, temveč za
duhovno žrtev, saj nima
nihče večje ljubezni kot ta, ki
da svojo dušo za svoje, kakor
nam v izvirniku pove Gospod
Jezus po evangelistu Janezu.
Zato virtualnih maš nimamo
samo po takšnih in dru-
gačnih ekranih, ampak jih
imamo pogosto po župnijah,
kakor imamo tudi virtualne
naše medsebojne odnose.
Prav na to je opozoril tudi
sveti oče.
Andrej Vončina
Kristjani in družba 23. aprila 2020 5
V času koronavirusa
Povelikonočno kramljanje
  irski kristjani na veliko-
nočno jutro zapojejo
prelepo pesem. Ta opeva,
kako Mati sreča na poti h gro-
bu rablja, ki je snemal Jezuso-
vo telo s križa. Najprej se nju-
na koraka zaustavita, potem se
drug drugega zvedavo, s
kančkom zadrege pogledata,
nato rabelj s tresočim glasom
spregovori: “Nisem bil grob, /
nisem bil hiter, / počasi, /
počasi sem ga snemal, / nisem
mu zadajal bolečin, / saj ni
čutil, / bil je mrtev... ” Mati pa
mu mirno odgovori: “Hva-
ležna sem ti za vse to, / dragi
moj rabelj, / On je moral za-
me in zate pretrpeti, / za nas
vse, / zdaj ga v grobu ni več, /
On živi... ” Rabelj nadaljuje:
“Kdo ga je ukradel iz groba? /
Še tu mu niso dali miru... ”?
Marija pa zaključi: “Večno
živi, / in ko mene in tebe / več
ne bo, / bo On še naprej
živel... ” Prečudovit realizem
nadzemskega je v to pesem
vtkala preprosta duša, daleč
od zgodbic, ki nam jih ponu-
jajo rumeni tisk ali pa raz-
vlečene nadaljevanke, brez
konca...
Bila je nejevoljna, ko je vsak
dan po kosilu pomivala poso-
bo. V postu pa ji je prišel prav
ob tem opravilu preblisk. Zaz-
nala je, da ima ob sebi nevid-
nega prišepetovalca, ki ga do
zdaj ni zaznala. Šepetalca, ki
ji odvrača pogled in uho od
vsega blišča in trušča tega sve-
S ta (zato ne mara veletrgovin)s komaj zaznavnim šepetom:“Poglej, koliko lepega ti ponu-
jam! Kaj je tisti navidezni
bleščavi svet v primerjavi s
tem, kar te obdaja? Ali ti ne
prinaša polno veselja, globoke
pomirjenosti in zadovoljstva...
”? Nad tem zavedanjem se je
zamislila. Od tedaj jo razvesel-
juje vsaka majhna živa stvar –
rožice, trava, veja na drevesu,
živalice, nebo, oblak, celo dež.
Spoznala je, da megla zna celo
čarati. Ne zavije nas samo v
svoj mokri sivi dolgčas – am-
pak tokrat vidimo bolje druge
stvari!
Vsako novo stanje je nov izziv,
nekakšna nova domača nalo-
ga. Tudi besede, ki ste si jih
pred davnimi leti dali pri po-
ročni obljubi:... v sreči in ne-
sreči, v bolezni in zdravju... In
tisti, ki je zvest, ali lepše: zve-
stoba sama, nas lahko dobro-
hotno spominja na vse to in
vzpodbuja v to smer... Kaj naj
bi hoteli še več? Moj jarem je
sladek in moje breme je lah-
ko, nam je oznanjal! – Če pri-
tisne preveč, breme prinese-
mo predenj... “In imel boš
življenje v izobilju”! Kako
čudovito, brez vseh dolgovez-
nih razprav in vsakovrstnih
modrovanj.
V tej nenavadni karanteni
brcamo drug v drugega. Naš
dom nam je postal pretesen,
čeprav ni majhen. Na kupu
smo. Vedno lahko koga od do-
mačih užališ ali razjeziš. Na
oljčnico pri kosilu smo odprli
domačo debato: “Kako bo pri
nas doma v velikem tednu”?
Bilo je veliko predlogov, od ti-
stih, kdo bo dal računalnik, da
bomo lahko na njem sprem-
ljali obrede velikega tedna v
domači cerkvi, pa do zelo za-
nimivega, kaj če bi letos ma-
ma ne spekla potice. Končno
smo se domenili: “K domači
molitvi bomo vsak dan dodali
še križev pot. Bilo je sprejeto
in, tik preden smo končali ko-
silo, je oče dodal: “Da, križev
pot, samo vsak dan ga bo na-
pisal nekdo od vas šolarjev”!
Ostrmeli so. Oče pa je dodal:
“Ne veliko, po vaše, vendar iz-
virno! Mama pa mora speči
potico! Le kakšna Velika noč
bo brez potice”? To očetovo
“komando” so sprejeli z neje-
voljo. Treba se je bilo potrudi-
ti, vendar priznam Vam, da ta-
ko lepega velikega tedna še ni-
smo doživeli. Prav ta naš
križev pot nas je obogatil in
prinesel v naš dom neko spo-
kojnost, ki je prej ni bilo. Po-
stali smo umirjeni, strpni, ob-
zirni, nikomur se ne mudi …
Mogoče je prav ta naša postna
žrtev pripomogla k temu? …
Če spoznamo Njegovo mo-
drost, ki nam jo je podarilo ve-
likonočno jutro, potem ne ra-
bimo nič več. To je moja in
tvoja ALELUJA! To je dovolj za
naš vsakdan!
Ambrož Kodelja
Papež Frančišek je preložil
svetovni dan mladih in svetovno
srečanje družin
Papež Frančišek je zaradi pandemije
koronavirusne bolezni za eno leto preložil
svetovni dan mladih in svetovno srečanje družin,
ki bosta tako potekala leta 2023 in 2022, je v
ponedeljek sporočil tiskovni predstavnik Vatikana
Matteo Bruni. Odločitev o preložitvi pomembnih
dogodkov v katoliški Cerkvi zaradi “trenutnih
zdravstvenih razmer” je papež sprejel skupaj z
dikasterijem za laike, družino in življenje,
poročajo tuje tiskovne agencije. Svetovno
srečanje družin, ki bi moralo potekati junija
prihodnje leto v Rimu, bo tako po novem junija
2022. Svetovni dan mladih, ki je bil predviden
avgusta 2022 v Lizboni, pa so preložili na avgust
2023. Ta dogodka sicer Cerkev prireja vsaka tri
leta. Zadnje svetovno srečanje družin je bilo
avgusta 2018 v Dublinu, zadnji svetovni dan
mladih pa januarja lani v Panami.
Slovenska Družba Jezusova ima
novega provinciala
Jezuitski general p. Arturo Sosa je 17. aprila
imenoval novega provinciala slovenskih jezuitov.
P. Miran Žvanut,
rojen leta 1969, ki
prihaja iz župnije sv.
Frančiška Ksaverija
na Lozicah v
Vipavski dolini, bo
nastopil službo
novega provinciala
27. junija 2020 po
slovesnosti, ki bo
ob 17. uri v cerkvi
sv. Jožefa v
Ljubljani. Po srednji
šoli in vojaškem
roku je študiral na
Fakulteti za lesarstvo, Fakulteti za farmacijo in
Teološki fakulteti. Leta 1999 je vstopil v jezuitski
red in po noviciatu šel na jezuitsko bogoslovsko
prakso v Rim, od tam pa na študij filozofije in
teologije v Dublin na Irsko. Po mašniškem
posvečenju leta 2006 je bil poslan v župnijo
Ljubljana Dravlje, kjer je bil kaplan. Po študiju
duhovnosti na Univerzi Santa Clara v ZDA in
opravljeni tretji probaciji v Čilu se je vrnil v
Slovenijo, kjer se je posvetil študentski pastorali
v Mariboru. Leta 2014 je opravil zadnje redovne
zaobljube in bil imenovan za župnika v Dravljah,
leta 2018 pa je postal tudi predstojnik jezuitske
skupnosti v Dravljah.
Umrl je goriški kapucin br. Aurelio
Dne 18. aprila je umrl br. Aurelio Blasotti iz
goriškega kapucinskega samostana. Podlegel je
zdravstvenim
težavam, ki so se še
poslabšale po
okužbi s covidom19.
Br. Aurelio se je rodil
v Huminu junija
1948. Že mladeniča
so pritegnili kapucini
s Stare Gore.
Semenišče je opravil
v kraju Thiene v
Venetu, nato je
študiral v Veroni, v
novicat je stopil leta
1964 v kraju
Bassano del
Grappa. Po prvih zaobljubah je opravil klasični
licej v Vidmu, študij filozofije v Benetkah. V
diakona ga je posvetil patriarh Albino Luciani leta
1973, v duhovnika pa leto kasneje videmski
nadškof Alfredo Battisti. Nekaj časa je bil
podravnatelj semenišča v Veroni, nato tistega v
Vidmu. Leta 1980 je diplomiral iz moralne
teologije na univerzi Alfonsiana v Rimu, v istem
letu je postal pridigar in nato gvardijan v svetišču
na Stari Gori. Gvardijan je nato bil v Vidmu in
Pordenonu, dokler ni prišel leta 2005 v Gorico,
kjer je bil tudi deželni asistent Frančiškovega
svetnega reda. V Gorico je tudi veliko spovedoval.
Gospod Življenja naj mu bo bogat plačnik!
Kratke
Goriška23. aprila 20206
  Albert Kovic 
Od zborovstva do priljubljenega
Praznika frtalje
POGOVOR 
  pril je mesec prebujanja
narave, prvih toplih
sončnih dni, mesec, ko v
Rupi praznujejo farnega zavetni-
ka sv. Marka. Člani Prosvetnega
društva Rupa-Peč bi morali letos
pripraviti jubilejno, 50. priljublje-
no šagro, Praznik frtalje, ki pa bo
zaradi epidemije koronavirusa žal
odpadla. O prazniku, na kate-
rem se dobra družba, kultura
in zabava prepletajo s ponud-
bo slastnih jedi, ki jih za šan-
kom pripravljajo prizadevni
vaščani, in o drugih pobudah
PD Rupa-Peč smo se pogovo-
rili s predsednikom društva
Albertom Kovicem.
Poglejmo malo v pretekost.
Kdaj je bilo PD Rupa-Peč
ustanovljeno in zakaj?
Ljudje iz naših vasi, Rupe in
Peči, so že konec devetnajste-
ga stoletja gojili, poleg
družabnosti, tudi prve oblike
prosvetnega delovanja. V pre-
teklosti je bilo pomembno tu-
di tesno kulturno sodelovanje
z bližnjim Mirnom in seveda
na prvem mestu je bilo zbo-
rovsko udejstvovanje, katere-
mu se domačini niso odrekli
niti v najtežjih vojnih letih in ko
je bila v javnosti prepovedana
uporaba materinščine. Petje, ki je
ljudi opogumljalo in povezovalo,
se je ohranilo še naprej in na zbo-
rovstvu se je zasnovalo celotno
prosvetno delo vaške skupnosti.
V povojnem času je bilo obnovlje-
no društvo Novi Žar in razvila se
je dramska skupina, ki je delovala
nekaj let, zbor pa je redno snemal
za tržaški radio in se od leta 1958
udeleževal pevske revije Cecilijan-
ka. Leta 1987 je svoje delovanje
prenesel v novi sedež ob cerkvi sv.
Marka - častivredni vaški pevci so
namreč preuredili montažno hišo
s potresnega območja Ahten. V le-
tih je nadalje zbor redno nastopal
tudi na revijah Primorska poje in
Sovodenjska poje. Izjemno po-
memben je bil doprinos dirigenta
Zdravka Klanjščka, v okviru zbora
Rupa-Peč pa tudi delovanje
otroškega oz. mladinskega zbora.
Ob širjenju glasbene kulture si je
zbor prizadeval tudi za
združevanje mladih in starejših
vaščanov, leta 1991 je tako skupi-
na prizadevnih članov ustanovila
Prosvetno društvo Rupa-Peč. Pod
okriljem društva deluje danes
ženska vokalna skupina, ki jo vo-
di zborovodkinja Zulejka Deve-
tak.
Pred petdesetimi leti so v Rupi
organizirali prvi Praznik frtalje.
Kako je nastala zamisel zanj?
Praznik frtalje spada med različne
zborove pobude. Tako, kot ga poz-
namo danes, je zaživel leta 1971
na trgu pred rupensko cerkvijo,
razvil pa se je iz stare navade, da
so vaščani 25. aprila, ob prazno-
vanju farnega zavetnika sv. Mar-
ka, povabili na zakusko v domačo
gostilno mirenske pevce, da bi se
jim oddolžili za sodelovanje s pet-
jem pri sveti maši. Po cerkvenem
obredu so pevce pogostili s tradi-
cionalno frtaljo z zelišči - “frtaljo
svetega Marka”.
Kako se je praznik spremenil v
času?
Na začetku so na prazniku nasto-
pali pevski zbori, sledil pa je ples
z ansamblom Hlede. S časom se
je naš praznik razvil v večjo šagro,
v dvodnevno ali celo tridnevno
praznovanje s pestrim progra-
mom - vključeval je 25. april, 1.
A maj in nedeljo vmes. Zaradi viso-kega obiska smo morali večkratpreurediti prostor, na katerem je
praznik potekal. Trikrat smo za-
menjalil oder in, po preureditvi
montažne hiše, je naš praznik do-
bil svoj dokončni prostor. Naj-
večje število obiskovalcev smo
imeli v devetdesetih letih - po
šivih je pokalo, toliko ljudi se je
nabralo. Obiskovalci so prihajali
iz bližnjih vasi, Gorice in s Krasa.
K nam na obisk je pred leti prišla
tudi folklorna skupina iz Škofje
Loke, saj je Rupa pobratena s slo-
venskim mestom. Med drugimi
so na našem odru redno nastopa-
li tudi glasbena skupina Happy
days in veliko drugih ansamblov.
Danes je naša šagra manjša, iz bi-
rokratskih razlogov jo prirejamo
samo dva dni, ponosni pa smo,
da vztrajamo in imamo edino
šagro na območju sovodenjske
občine. Organizatorji si vsa leta
prizadevamo za prirejanje zabave,
tradicionalnega tekmovanja v pri-
pravi najboljše frtalje, na katerem
lahko vsakdo sodeluje, nastopov
zborov, glasbenih, plesnih in fol-
klornih skupin. Praznik so
večkrat bogatili tudi nastopi štan-
dreške gledališke skupine in go-
vori znanih kulturnih ter poli-
tičnih osebnosti. Zadnja leta smo
imeli tudi soočanje županskih
kandidatov sovodenjske občine.
Kdaj ste postali predsednik
društva?
Predsednik sem postal pred šesti-
mi leti. Nasledil sem Martini Ge-
reon, ki je pred mano vodila de-
lovanje društva. Zelo sem zado-
voljen, da imamo v našem
društvu veliko delavnih ljudi in
dvanajst sposobnih odbornikov,
ki so res hvalevredni.
Koliko ljudi sodeluje vsako leto
pri organizaciji šagre?
Vsako leto sodeluje od petnajst do
petindvajset ljudi. V najboljših,
devetdesetih letih, smo bili v de-
setih že samo tisti zadolženi za
pripravo mesa na žaru! Velika
večina sodelujočih smo vaščani
in člani društva.
Epidemija koronavirusa je sko-
raj popolnoma ustavila kultur-
na in družbena prizadevanja
naših društev. Kaj ste imeli na
programu za letošnji Praznik
frtalje?
Program za letošnjo, jubilejno iz-
vedbo Praznika frtalje smo že se-
stavili, vendar smo organizacijo
dogodka morali zamrzniti zaradi
uredbe o omejitvi širjenja koro-
navirusa. Šagra bi morala potekati
25. in 26. aprila z bogatim kultur-
nim programom in običajno po-
nudbo pijače, hrane ter tradicio-
nalnim tekmovanjem v cvrtju
frtalje. Na odru bi morala nasto-
pati tržaška gledališka skupina in
ansamel, poleg tega pa smo
načrtovali tudi razstavo fotografij,
ki so nastale na prazniku v vseh
njegovih izvedbah od začetkov do
danes. Zbirali smo fotografski ma-
terial tudi o zgodovini vasi na
splošno, žal pa smo morali
vse naše načrte prekiniti.
Načrtujemo, da bi fotografsko
razstavo organizirali decem-
bra, ob praznovanju svete Lu-
cije, ki je druga farna zavetni-
ca.
Kako doživljajo člani društva
krizno obdobje? Ostajate vse-
kakor na zvezi?
Vsi seveda upoštevamo pravi-
la, ki jih predvideva zakon
glede preprečevanja okužbe z
virusom. Stalno smo v stiku
v naši whatsapp skupini. Do-
govarjamo se o organizacij-
skih zadevah, prihodnjih
načrtih in seveda o trenutni
krizni situaciji, na katero žal
ne moremo vplivati. Vseka-
kor pa je vas majhna in se ne-
kateri večkrat vidimo in po-
govorimo kar vsak iz svojega
vrta.
Kako pa vi osebno doživljate ta
čas?
Po poklicu sem občinski delavec
in sem že skoraj en mesec doma,
izkoriščam svoje dneve dopusta.
Seveda upoštevam vsa pravila.
Priznam, da nisem tehnik ne stro-
kovnjak, in vendar se sprašujem,
ali so vsi sprejeti ukrepi nujno po-
trebni in ali je virus res tako ne-
varen. Med drugim opažam, da si
ljudje kar po svoje razlagajo upo-
rabo zaščitnih sredstev - nekateri
si na primer nadenejo rokavice za
enkratno uporabo in jih potem
nosijo cel dan, ne da bi si jih sneli
in si raje primerno umili roke!
Kot rečeno, na vasi imamo srečo,
da živimo v domovih z vrtovi in
lahko gremo na zrak. Težko mi je
ob misli na ljudi, ki živijo v me-
stih, v velikih cementnih blokih,
kjer so zaprti v svojih stanovanjih,
in na podjetnike ter obrtnike, ki
ne morejo opravljati svojega po-
klica. Ti ljudje bodo utrpeli veliko
finančno škodo in se ne morejo
zanesti na državno pomoč.
Kakšne načrte ima PD Rupa-
Peč za naprej, ko bo konec
izrednih razmer?
Žal je vse naše delovanje nedvom-
no odvisno od nadaljnjega razvo-
ja epidemiološke krize. Upam, da
Praznik frtalje ne bo ukinjen,
temveč samo prenesen na ka-
snejši datum. Prizadevamo si
namreč, da bi ga izpeljali poleti, v
okviru Julijskih večerov, ki jih pri-
reja občina Sovodnje ob Soči. Pri-
meren dan bi bil ob svetoivan-
skem kresovanju. Pozanimali
smo se in z veseljem ugotovili, da
so pri naših stalnih dobaviteljih
zelišča, ki jih uporabljamo za pri-
pravo frtalje, na razpolago tudi v
poletnih mesecih. Tudi tradicio-
nalno postavljanje mlaja bomo
morali verjetno prestaviti -
odločili smo se, da bomo to opra-
vili ob prvi priložnosti, ko bo do-
voljeno prosto premikanje. Dvi-
ganje mlaja je za nas zelo po-
membno, saj je simbol sreče, po-
meni mladost, novo življenje,
ohranjanje te tradicije pa je v času
velike negotovosti, ki ga trenutno
doživljamo, izredno pomembno.
Hvala za pogovor!
Katja Ferletič
  Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk 
Kaj se bomo iz te izkušnje naučili,
bo odvisno od nas
POGOVOR 
  dajšnje krizno stanje je
gotovo močno prizadelo
tista področja, za katera
so pomembni osebni stiki.
Med te spada tudi politično de-
lovanje, ki sloni prav na le-teh.
O politiki in družbi v goriški
pokrajini smo se pogovorili s
pokrajinskim tajnikom stranke
Slovenska skupnost, Julija-
nom Čavdkom.
Kako doživljaš to izredno
stanje?
Prav gotovo je to stanje čud-
no in izredno; nikoli nisem
mislil, da bom doživel kaj
takega. Menim, da je to čas
za razmislek, saj smo bili
prepričani, da smo nekako
nedotakljivi, pandemija pa
je pokazala, da ni tako. Zdaj
prevladuje strah, saj se člo-
vek ne čuti varen, ko gre iz
hiše, ker nenehno misli, da
se mu lahko kaj pripeti. Bo-
jimo se seveda okužbe, pa
tudi tega, ali je naš odhod iz
hiše upravičen ali ne.
Kot večina ljudi tudi jaz zdaj
delam od doma, na daljavo.
Uradniško delo se namreč
ni ustavilo, prav tako niti se-
stanki, ki potekajo po video-
konferencah. Tudi moja žena,
učiteljica v vrtcu, je doma in
pripravlja gradivo ter posnetke,
ki jih potem pošilja otrokom.
Zato lahko povem, da sva med
“srečneži”, ki so kljub izredne-
mu stanju zaposleni. Dodal bi
še, da sem ta čas izkoristil za ne-
katera domača dela, ki sem jih
vedno odlašal, in ne nazadnje
tudi za dragocene trenutke z
družino, ki sem jo prej zaradi
dela in političnih opravkov “za-
nemarjal”.
Delovanje SSk se ni ustavilo,
kajne? Pred kratkim ste imeli
sejo deželnega tajništva pre-
ko videokonference …
Tako je. Ostajamo v stiku.
Stranko je koronavirus pobliže
pravzaprav močno prizadel, saj
sta bila okužena bodisi deželni
tajnik kot predsednik. Poli-
tičnega dela je sicer zdaj bolj
malo. Politična dialektika,
predvsem na lokalni ravni, je
utihnila, ker je zdaj najpomem-
bnejše zagotoviti varnost in
zdravje. Ne bi bilo prav in pri-
merno iskati polemik v takem
občutljivem času, čeprav neka-
teri, predvsem na državni ravni,
se tega ne zavedajo.
Videokonferenca stranke je bila
uspešna, zato sem mnenja, da
bomo v prihodnosti tako obli-
ko sestankovanja tudi ohranili.
Člani odbora smo si izmenjali
mnenja o tem hudem trenutku
in določili tudi nekaj političnih
linij. Ne nazadnje smo govorili
o raznih dogodkih, ki so na
programu letos, za katere pa je
izvedljivost pod vprašajem. Ve-
liko in pomembno slovesnost
za vse Slovence, in sicer ob 100.
obletnici požiga Narodnega do-
ma, bo treba prenesti na ka-
snejši datum. Upam, da to ne
bo vplivalo na vrnitev te sim-
bolne in zgodovinske stavbe
Slovencem, ki živimo v Italiji.
Letošnje leto naj bi bilo za
stranko tudi kongresno leto, za
zdaj pa še ne vemo, kakšno bo
stanje v jeseni, in zato je še vse
pod vprašajem. Verjetno pa bo
s sprostitvijo omejitev spet
zaživelo tudi politično življen-
je, saj so s tem področjem ne-
Z posredno povezani tudi poli-tične odločitve in ukrepi.Prav gotovo si v stiku tudi s
posameznimi svetniki v go-
riški pokrajini? Kako poteka
delo svetnikov?
Tako je, s svetniki smo v stal-
nem stiku. Seveda so težave in
delovanje v posameznih
občinah različni, bodisi zaradi
razlik v območju bodisi zaradi
razlik med župani in odborni-
ki, ki usmerjajo politično delo-
vanje. V Števerjanu so se na pri-
mer, upoštevajoč varnostne
razdalje, sestali in odobrili
občinski proračun. V Gorici so
se na videokonferencah sestali
načelniki skupin in posamezne
komisije. Na isti način bo pote-
kal občinski svet na programu
27. in 28. aprila. V Sovodnjah
in Doberdobu se občinski svet
še ni sestal, kar pa bi bilo v krat-
kem potrebno.
V Sovodnjah si med drugim
občinski svetnik. Katere
težave imajo občani in kaj jih
najbolj skrbi?
Najprej imam občutek, da
občani skrbno spoštujejo pravi-
la, ki jih je postavila Dežela FJK
oz. država. Tudi v marketu in
naši pekarni nisem opazil veli-
kih težav, pritožb ali dolgega
čakanja. Malo “opravičljive”
zmede je bilo le za Veliko noč.
Drugače so naši ljudje, prav ta-
ko kot drugod, v skrbeh za pri-
hodnost in v tem času predv-
sem za delo. V Sovodnjah ima-
jo sedež tudi različna podjetja.
Le-ta in delavci bodo gotovo
občutili posledice zaradi škode,
ki jo povzroča virus v gospodar-
stvu. Izredno stanje zaradi ko-
ronavirusa je prizadelo še naj-
bolj gostince in tiste, ki so tako
ali drugače povezani s turiz-
mom. Nekaterim pa ni zman-
jkalo iznajdljivosti in enoga-
stronomsko ponudbo dosta-
vljajo na dom. Seveda ni isto, a
nekaj vendarle je.
Druga težava, sicer vedno pri-
sotna v naši občini, je internet-
na povezava. V tem času ome-
jitev je še bolj občutena, saj so
povezave v takem izrednem
stanju bistvenega pomena. Po-
vezave z internetom nimajo
vsi, ponekod je celo telefonsko
omrežje slabo, kar spravi v kri-
zo predvsem tiste, ki morajo de-
lati na daljavo, in študente, ki
imajo težave pri spremljanju
spletnih lekcij. Mislim, da bi bi-
lo treba s tega vidika narediti
nekaj več, saj se s tem proble-
mom soočamo že vrsto let. To
povzroča razlike med različni-
mi območji, kar ni opravičlji-
vo.
Nekaj nenavadnega smo
doživeli tudi verniki, in to še
predvsem v velikonočnem
času. Kljub vsemu sta g. Renato
Podbersič in g. Karlo Bolčina
sprejela zelo dobro ta novi izziv,
poslala sta gradivo, da smo
lahko verske obrede delno
opravili tudi v družinskem
krogu. To je bila novost in
moram povedati, da je bilo
prijetno, mašo pa seveda
pogrešamo. Ko vidim praz-
ne cerkve po televiziji, me
res stisne pri srcu.
Zaskrbljeni smo tudi zato,
ker ne vemo, kako bo na
področju kulturnega in
športnega delovanja.
Prvenstva so prekinjena,
treningi ustavljeni, priredit-
ve in koncerti odpovedani
ali prestavljeni. Vse to je go-
tovo negativno z vidika na-
rodne identitete in jezika.
V takem času so zato do-
brodošli novi pristopi, ki
občanom omogočajo stik s
stvarnostjo, v kateri živijo.
Kako misliš, da bo to, kar
zdaj doživljamo, spremenilo
politično in vsakdanje
življenje?
Izredno stanje je gotovo pri-
ložnost, da se kot posamezniki
in družba izpopolnjujemo v ti-
stem, v čemer smo bili prej šib-
kejši, in s tistimi sodobnimi pri-
pomočki, ki smo jih zanemar-
jali in menili, da so nepotrebni.
Mislim, da v tem času doživlja
vsak posameznik neko osebno
rast.
Imam tudi občutek, da se je po-
večala skrb za druge in za socia-
lo, saj smo začeli misliti na
manj srečne od nas in pomaga-
ti tistim, ki so v večjih težavah.
Virus je povzročil veliko škode,
mislim predvsem na žrtve, na
bolne, na zdravnike, ki morajo
delati v izrednih okoliščinah,
pa na gospodarsko krizo, s ka-
tero se bomo v kratkem morali
soočati. Ko bo zdravstvena kriza
mimo, bomo prav gotovo bolj
cenili to, kar imamo; od vsake-
ga izmed nas pa bo odvisno, kaj
se bomo iz te izkušnje naučili.
MČ
Zgodovinar, publicist in vnet
družbeni delavec Ferruccio
Tassin, čigar ime je v zadnjih dveh
desetletjih tesno povezano z
ohranjanjem zgodovinskega
spomina na fašistično taborišče
v Viscu, njegovi rojstni vasi, poziva
prijatelje in somišljenike v Italiji in
na tujem, naj 25. aprila, ko se
spominjamo osvoboditve izpod
fašizma, v odsotnosti
tradicionalnih komemoracij
obiščemo spletni portal,
namenjen Viscu
(campoconcentramentovisco.
altervista. org). Tudi to je lahko
“oblika prisotnost v pomembnem
dnevu in hkrati spodbuda, da bi
pogumno še naprej branili
spomin na taborišče”, je zapisal.
25. april
Goriška 23. aprila 2020 7
  Loris Nanut, trgovec
Trud in delo tudi v tem času prinašata
zadoščenje in veselje
POGOVOR 
  Štandrežu že dolgo let
obratuje trgovina jestvin
Maxi Market. Z lastni-
kom Lorisom Nanutom smo se
pogovorili o njegovem poklicu
in težavah pri delovanju trgovi-
ne v kriznem obdobju korona-
virusa.
Koliko let je že odprta vaša
trgovina? Se lahko predstavite
našim bralcem?
Našo družinsko dejavnost je v
šestdesetih letih prejšnjega sto-
letja odprl moj oče, Max Nanut,
še prej pa je moj nono imel
manjšo prodajalno kruha. Sam
sem začel delati v trgovini v de-
vetdesetih letih, po opravljenem
študiju v Turinu, kjer sem diplo-
miral kot profesor telovadbe. V
tistih letih je bilo veliko dela in
se mi je zdelo škoda, da bi upra-
vljanje naše dejavnosti prepustil
komu drugemu. Nekaj časa sva
z očetom delala skupaj, a tudi po
njegovi upokojitvi je bil on ved-
no soudeležen pri delu, sprem-
ljal je predvsem knjigovodstvo -
zunanjih knjigovodskih uslug
smo se posluževali le za sveto-
vanja. Sicer pa sem že kot otrok
pomagal v trgovini, pometal
sem tla, skladal blago na police,
tako da je ta poklicna in življen-
jska izbira meni predstavljala
nekaj povsem naravnega. V le-
tih smo lokacijo trgovine
večkrat spremenili in same pro-
store tudi prenovili. Oče je v
začetku imel trgovino v prosto-
rih pred župniščem na trgu v
Štandrežu, kasneje je dejavnost
prenesel v poslopje, kjer je bila
v preteklosti dvorana, v kateri so
predvajali filme, danes pa je tam
župnišče. Trgovino imamo da-
nes v stavbi, ki je bila rojstna
hiša mojega očeta. Zadnja pre-
novitvena dela smo opravili leta
2010.
Koliko oseb je zaposlenih pri
vas?
Poleg mene je v trgovini zapo-
slenih pet oseb.
So trenutno vsi v službi ali je
morda kdo doma? Je kdo šel v
V dopolnilno blagajno?Vsi hodimo redno vslužbo, nikogar ni-
mam v dopolnilni
blagajni. To se v zgo-
dovini naše trgovine
ni nikoli zgodilo,
čeprav nas je danes
dosti manj kot v prete-
klosti. V najboljših
časih, v devetdesetih
letih, sem imel do
šestnajst uslužbencev.
V tistem obdobju smo
imeli ogromno dela,
počasi pa se je stvar
umirila.
Kako organizirate
delo in zagotavljate
razpoložljivost iz-
delkov v vaši trgovi-
ni v današnjih kri-
tičnih razmerah?
Na začetku epidemije
smo imeli težave z nabavo raz-
kužilnih sredstev, danes pa ima-
mo na razpolago razkužilne gele
in maske za enkratno uporabo.
Kirurške maske smo naročili
preko goriškega združenja trgov-
cev že pred časom, a jih še ni-
smo prejeli. Tudi z nabavo moke
in kvasa smo imeli težave - tako
te kot druge izdelke smo že od
vsega začetka skušali prodajati
strankam le v omejenih ko-
ličinah. Naša ponudba izdelkov
se drugače ni veliko spremenila.
Po čem največ sprašujejo vaše
stranke? Ali si doma ustvarja-
jo zaloge?
Naše stranke sprašujejo po alko-
holu, ki ga trenutno še nimamo
na razpolago, in razkužilnih
sredstvih ter seveda po moki in
kvasu. Kvas imamo v večjih
vrečah in ga strankam prodaja-
mo po gramih. Ko je stopila v
veljavo zakonska odredba, v ka-
teri je bilo na državni ravni do-
ločeno zaprtje trgovskih dejav-
nosti za omejitev širitve korona-
virusa, je med ljudmi prevladala
panika, tako da si je marsikdo
skušal doma ustvariti zaloge ne-
pokvarljive hrane in drugih iz-
delkov. Sedaj pa se je stanje umi-
rilo. Stranke nabavljajo sicer
večje količine izdelkov, a sa-
mo zato, da jim ni treba pre-
pogostokrat v trgovino in ker
doma verjetno porabijo več
hrane kot prej, ko so lahko
mirno šle na pizzo ali na ko-
silo v restavracijo.
V tednih pred Veliko nočjo
so kupci iskali kakšne po-
sebne izdelke?
Nič posebnega. Povpraševan-
je se ni spremenilo v primer-
javi z lanskim obdobjem pred
Veliko nočjo. Stranke so kot
ponavadi kupile velike ko-
ličine mesa, pirhe in “kolom-
be” pa smo letos nabavili v
manjši količini in vse, kar
smo imeli “velikonočnega”,
smo prodali.
Ali dostavljate nakupe tudi na
dom? Je po tej storitvi veliko
povpraševanja?
Nakupe na dom smo dostavljali
že pred epidemiološko krizo,
trenutno pa se je ta dejavnost ze-
lo povečala. Še posebno pred Ve-
liko nočjo smo imeli ogromno
dela, povpraševanje je bilo res
veliko. Začudil sem se, ker do-
stavljamo na dom tudi veliko
mladim družinam, pred krizo
smo to delali predvsem sta-
rejšim osebam ali tistim, ki iz ra-
zličnih razlogov nimajo možno-
sti sami zahajati v trgovino.
Stranke lahko naročijo izdelke
po telefonu ali po mailu. Tele-
fonska naročila dostavljamo z
našim kombijem že isti dan, ti-
sta po mailu pa naslednji dan.
Kombi je v tem času vedno na
poti, ob koncu tedna
razvozimo tudi do tride-
set naročil dnevno, in to
ne samo po Štandrežu,
strankam na dom vozi-
mo tudi v Sovodnje in
bližnje vasi, Gorico,
Podgoro, Ločnik in
Moš.
Vrsta ukrepov za zajezi-
tev širjenja koronaviru-
sa vključuje tudi upora-
bo zaščitnih mask, roka-
vic in razdaljo najmanj
enega metra med eno
osebo in drugo. Kako se
obnašate v vaši trgovini,
da samega sebe, zapo-
slene in stranke obvaru-
jete pred okužbo?
Število kupcev, ki so
lahko istočasno v trgo-
vini, smo omejili na
največ osem. Vsak mora nujno
imeti zaščitno masko in rokavi-
ce, ki so z razkužilom na voljo
vsakemu pred vhodom v trgovi-
no. Vozičke in nakupovalne
košare redno, večkrat dnevno,
razkužujemo. Na tleh smo oz-
načili razdaljo metra in pol, ki
bi jo morali vsi upoštevati,
včasih se pa zgodi, da se med na-
kupovanjem in brskanjem po
policah stranke sploh ne zave-
dajo, da te razdalje ne spoštujejo
več, in jih moramo zato mi na
to opozarjati. Vsi zaposleni upo-
rabljamo vsa predvidena zaščit-
na sredstva in vsako jutro si me-
rimo tudi telesno temperaturo,
kot predvideva zakon. Prepričan
pa sem, da bi mi uslužbenci sa-
mi sporočili v primeru, da bi se
ne počutili dobro - popolnoma
(od 24. aprila 2020 do 30. aprila
2020)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 24. aprila (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 25. aprila (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 26. aprila, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 27. aprila (v studiu
Ilaria Bergnach, Miha Kovic in
Jakob Leopoli): Mihec in Jakob
show.
Torek, 28. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 29. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: V svetu
prhutarjev (2. del). – Izbor
melodij.
Četrtek, 30. aprila (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
PRAVLJICE NA OBISKU
Povežite se na WWW.KNJIZNICA.IT in izberite si knjigo!
Dostop možen tudi preko Facebook strani Narodna in
študijska knjižnica ali Oddelek za mlade bralce.
Primerno za osnovnošolce in malčke iz vrtcev 
za sprostitev in učenje slovenščine!
jim zaupam. Povedati moram,
da smo imeli že več obiskov or-
ganov, ki skrbijo za spoštovanje
varnostnih predpisov.
Kako so reagirale vaše stranke
na te ukrepe?
Ljudje so potrpežljivi, pridno
čakajo v vrsti in spoštujejo pra-
vila. Zjutraj odpremo trgovino
že ob 7.30, delamo do 13. ure,
popoldne pa od 16. do 19. ure
in ob sobotah neprekinjeno, ta-
ko da prihajajo kupci ves dan in
nimamo nikoli dolge vrste pred
vhodom. Večina jih je takoj
sprejela varnostne ukrepe, neka-
terim pa sem moral zažugati, da
brez maske ne smejo vstopiti v
trgovino.
S katerimi težavami se naj-
večkrat soočate?
Naše podjetje je član zadruge
Vega, ki ima sedež v Trevisu, v
Venetu, in šteje petsto trgovin.
Ta zadruga je naš glavni dobavi-
telj in na začetku, ko se je pov-
praševanje po izdelkih na širši
ravni zelo povečalo, smo imeli
težave in zamude z naročili. Tu-
di zelenjavo naročamo pri njih
in nam jo še vedno dostavljajo z
nekajdnevno zamudo. Kruh,
mleko in narezke naročamo pri
krajevnih proizvajalcih in s temi
naročili nismo imeli nobenih
težav.
Kaj menite o finančni po-
moči, ki jo vlada namenja
trgovcem?
Veliko je govora o finančni po-
moči, realno gledano pa kon-
kretnega ni nič. Vsako podjetje
potrebuje veliko denarja, da lah-
ko redno posluje, pomoč, ki jo
država trenutno obljublja, je
povsem nesorazmerna fi-
nančnim potrebam vsake trgov-
ske dejavnosti. Če pomislimo na
stroške, ki jih imamo podjetniki
za najemnine, plačevanje po-
ložnic, ne nazadnje za plače
uslužbencev in vse ostalo, je ja-
sno, da je višina obljubljenih fi-
nančnih sredstev skorajda
smešna.
Ali lahko kvantificirate ško-
do, ki jo je utrpela vaša dejav-
nost? Bodo po vašem mnenju
posledice epidemije na delo-
vanje vaše trgovine zelo hu-
de?
Naša dejavnost ni utrpela nobe-
ne škode - iskreno moram pove-
dati, da je s koronavirusom po-
novno zaživela. Prodaje so se
povečale in pridobili smo veliko
novih strank poleg naših rednih
kupcev, še posebno med tistimi,
katerim nakupe dostavljamo na
dom. Osebno lahko rečem, da
so, seveda izključno za naše de-
lo, posledice epidemije pozitiv-
ne. Mi se sploh ne moremo pri-
toževati, da nimamo dela in
kljub trudu, ki ga vlagamo, nam
delo prinaša zadoščenje in vesel-
je. Iskreno upam, da nam bodo
naše nove in stare stranke ostale
zveste, tudi ko bo kriznega stan-
ja konec. Majhni marketi nudi-
mo raznolike in visokokakovo-
stne izdelke po konkurenčnih
cenah, zato si želim, da bodo
kupci zahajali še naprej k nam
in ne samo v velike nakupoval-
ne centre.
Kako pa vi osebno
doživljate epide-
miološko krizo?
Trenutno živim z
mamo, ki je starejša
oseba, zato se mo-
ram zvečer, ko za-
prem trgovino in se
vrnem domov,
skrbno razkužiti, da
jo zaščitim pred
morebitno okužbo.
Težko mi je pri
srcu, ker se je ne
dotaknem že skoraj
mesec in pol,
čeprav je bila Velika
noč in sva imela v
tem času tudi oba
rojstni dan. Moji
mami je ime Flora
Visintin, vsi pa jo
poznajo kot Nado, in tudi ona je
celo življenje, do upokojitve, z
očetom delala v naši trgovini.
Kako si predstavljate bližnjo
prihodnost, ko se bomo lah-
ko prosto premikali?
Ne vem, kdaj bo prišel trenutek,
ko se bomo lahko prosto in brez-
skrbno premikali. Zdi se mi, da
smo v tem obdobju vsi nekoliko
spremenili naše življenjske na-
vade in ponovno odkrili to, kar
je res pomembno, naše naj-
dražje osebe in dragocene tre-
nutke, ki jih z njimi preživlja-
mo. Občutek imam, da lahko
damo danes, kljub težavam, ki
jih prinaša prisilno sobivanje,
določenim vrednotam spet glav-
no vlogo.
Hvala za pogovor.
Katja Ferletič
  Naslednji prenosi v soboto, 25. aprila
V živo na spletni strani
SKD Hrast
DOBERDOB 
  KD Hrast si je v času prisil-
nega mirovanja, tako kot šte-
vilna druga društva, zamislil
vzporedno dejavnost, ki je sicer
precej drugačna od tradicionalne,
a skuša ponuditi v teh tednih sa-
moizolacije trenutek vsakdanjosti
članom in drugim prijateljem.
Pri društvu so si tako v obdobju
Velike noči zamislili prenos v živo
na spletni strani društva vseh
obredov velikega tedna iz cerkve
svetega Martina v Doberdobu, da
bi tako vsaj virtualno združili do-
mačo župnijsko skupnost iz Do-
berdoba pri skupnem po-
doživljanju najpomembnejšega
S praznika za vsekristjane. Ker jebila ta pobuda
uspešna in je pri-
klicala precejšnje
število gledalcev,
so se pri društvu
odločili, da bodo
s pobudo nadal-
jevali in jo
razširili. Nasled-
nja prenosa, ki
jih prireja
društvo Hrast,
bosta v soboto,
25. aprila. Naj-
prej si boste ob
12. uri lahko ogledali govor do-
berdobskega župana Fabia Vizin-
tina v sklopu praznovanja Dneva
osvoboditve. Ob 20. uri zvečer pa
bo SKD Hrast predvajalo tudi sve-
to mašo iz domače cerkve sv. Mar-
tina v Doberdobu. Prenose si bo-
ste lahko ogledali na spletni strani
www. skdhrast. eu, županov govor
pa bodo predvajali tudi na spletni
strani občine Doberdob. Za vse
dodatne informacije lahko klik-
nete na spletno stran društva
Hrast.
Kultura23. aprila 20208
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (108)
Dr. Marko Anton pl. Plenčič in
drugi (4)
Najbolj znano delo zdravnika Marka Antona pl.
Plenčiča je “Opera medico physica, in quatuor
tractatus digesta, quorum primus contagii
morborum ideam novam una cum additamento
de lue bovina, anno 1761. epidemice grassante
sistit. Secundus de variolis, tertius de scarlatina,
quartus de terrae motu, sed praecipue illo
horribili agit. qui prima novembris anno 1755.
Europam, Africam, et Americam conquassabat”,
ki ga je objavil leta 1762 in poklonil cesarici Mariji
Tereziji. Deli se na štiri dele: prvi del obravnava
pojem nalezljivosti, drugi osepnice (črne koze),
tretji škrlatinko, četrti potres (opazil je povečano
število nalezljivih bolezni ob potresih in drugih
naravnih katastrofah). Leta 1998 sta Inštitut za
zgodovino medicine Medicinske fakultete
Univerze v Ljubljani in Slovensko mikrobiološko
društvo izdala prevod iz latinščine tega zelo
pomembnega dela (prevajalka prof. Jakobina
Slapar). V avtorjevem uvodu k razpravi o okužbi
beremo te zelo pomenljive besede: “Stara je
tožba učenjakov, da se vsak dan veča množica
enako zvenečih knjig, ki še povrh enako dišijo po
že tolikokrat prekuhanem zelju, in da se zelje vse
pogosteje pogreva, iz česar seveda raste število
knjig, ne pa tisto, kar je po željah znanosti in v
korist države. Take umetnike bi morali bolje
imenovati prepisovalce kot avtorje. Ko prisegajo
na učiteljeve besede, mislijo, da je nedovoljeno
oddaljiti se od mnenja predhodnikov in podvzeti
kaj novega. Tako namreč kot ovce slede čredi
predhodnikov in gredo naprej ne po poti, po kateri
je treba iti, ampak po poti, po kateri se hodi. /…
/ Mika me in včasih se je mogoče oddaljiti od
splošnega mišljenja avtorjev in hoditi po manj
uhojeni poti, če je le iz tega možno pričakovati
več koristi kot od drugih poti. Enaka usoda
zadene naš nazor o kontagiju. Že mnogo let nam
ni bila všeč tista splošno veljavna in od mnogih,
tudi najslavnejših mož sprejeta teorija razlage
kontagija, kako kontagij po celih deželah in
številnih državah pokončuje njihove prebivalce
in v kratkem času razredči najbolj številne vojske.
/…/ Zato je za medicinsko znanost izredno važno,
da zasnuje, če ne jasno, vsaj verjetnejšo podobo
o kontagiju. /…/ Vendar je v tako težki zadevi
treba nekaj tvegati, da se drugim, ki so bolj
nagnjeni k raziskovalnemu življenju, odpre pot,
po kateri bodo po različnih in dokazljivih poskusih
bolj videli bistvo in kontagij bolje preučili”.
Dr. Marko Anton Plenčič obravnava, po točkah,
nekatere značinosti okužbe. Še posebej
epohalne, za tiste čase, se mi zdijo naslednje
točke: “/…/ IV. Zdi se, da se nalezljive in
epidemične bolezni razlikujejo med seboj. /…/
VIII. Teh težav ni mogoče pojasniti z nekimi
prevrevanji ali vretji kontagiozne miazme s
telesnimi tekočinami. /…/ XII. Zdi se, da naravo
kontagija in njegove pojave najbolje predočimo
in razložimo z nekim semenskim, črvičkom
podobnim principom”. V naslednjem delu
obravnava gnitje, prav tako na revolucionaren
način: “/…/ XIV. Ker je od gnilobe odvisnih toliko
akutnih, nalezljivih, zelo nevarnih bolezni, je res
čudno, da je bila doslej narava gnitja tako malo
raziskovana. /…/ XVII. Iz tega potem izhaja, da
bomo tedaj rekli, da neko telo gnije, kadar začne
seme črvičkov oživljati,  se razvijati in
razmnoževati in ostalo, kar je možno brati
drugje”. V nadaljevanju bomo odkrili še marsikaj
zanimivega o Plenčičevih epohalnih dognanjih.
Drugi del Plenčičevega dela, o črnih kozah (vir: dlib. si).
Plenčičevo delo “Opera medico physica, in quatuor
tractatus digesta/…/” je bilo posvečeno naši cesarici
Mariji Tereziji (na sliki).
Najbolj znano delo zdravnika Marka Antona pl.
Plenčiča je “Opera medico physica, in quatuor tractatus
digesta/…/”, ki ga je objavil leta 1762 in poklonil
cesarici Mariji Tereziji. Obravnava revolucionarno
medicinsko idejo o “živem kužilu” (vir slike: dlib. si)
Tretji del Plenčičevega dela, o škrlatinki (vir: dlib. si).
Četrti del Plenčičevega dela, o potresu (vir: dlib. si).
Dimitri Tabaj
JEZIKOVNICA
Kitajska, na Kitajskem
V tem neverjetnem času, ki ga preživljamo že nekaj
mesecev, se pogosteje kot kdaj prej piše in govori
o Kitajski. Zakaj je tako, o tem tukaj ne želim pisati,
vsaj malo bi rada preusmerila pozornost, da ne bi
razmišljali samo o vsem slabem, kar spremlja
pohod zloglasnega novega virusa. Namreč: ste se
kdaj vprašali, zakaj rabimo Kitajska, vendar na
Kitajskem? Npr.: Kitajska je država na Daljnem
vzhodu, vendar: nekateri so bili na Kitajskem, ne
pa v ali na Kitajski.
To je zanimiv jezikovni fenomen, ki ga srečamo še
pri nekaterih zemljepisnih lastnih imenih, s katerimi
se poimenujejo države ali pokrajine. Že dve
sosednji državi Slovenije sodita v to skupino,
Hrvaška in Madžarska, zaključita se namreč z
obrazilom -ska oz. -ška.
Spomnimo se še na
Češko, Dansko, Švedsko,
Norveško, Finsko in
Irsko, vse imajo tipičen
zaključek, namreč
obrazilo, ki spominja na
pridevnik ali je
pridevniku celo enak.
Državo imenujemo
Češka, njeno uradno ime
pa je Češka republika,
vidimo, da je beseda
Češka/češka lahko tako
samostalnik kot
pridevnik. Zaustavimo se še pri nam čisto bližnji
deželi, to je Goriška, kjer tudi izhaja Novi glas.
Goriška je samostalnik, ko gre za poimenovanje
pokrajine oz. dežele oz. regije oz. pač neke
geografsko ali upravno zaključene celote, je pa tudi
pridevnik, npr. v stvarnem lastnem imenu Goriška
Mohorjeva družba. Gre za t. i. enakopisnice, torej
besede, ki se enako zapišejo, vendar nimajo vedno
istega pomena (npr. jesen kot letni čas ali jesen
kot drevesna vrsta). V primeru Goriška/goriška gre
tudi za dve različni besedni vrsti, za samostalnik v
prvem primeru in pridevnik v drugem. Vendar je
tudi samostalnik Goriška nastal iz pridevnika
goriška, govorimo o t. i. posamostaljenem
pridevniku, kakršen je npr. beseda dežurni v
pomenu dežurni zdravnik.
Večina poimenovanj slovenskih t. i. zgodovinskih
dežel se zaključi na -ska/-ška: Koroška, Štajerska,
Gorenjska, Dolenjska. Dolenjska, tudi Primorska
seveda, ne pa seveda Istra ali Prekmurje. Gre
namreč za to, da jim v poimenovanjih “manjka”
prvotna beseda dežela, namreč Štajerska je po
nemško Steiermark, torej nekako v dobesednem
prevodu “štajerska dežela”. Staro poimenovanje
pokrajin je bilo srednjega spola: Gorenjsko,
Dolenjsko, Štajersko, to se dandanes opušča, v
ospredje prihaja raba ženskega spola, in to v
imenovalniku. Npr.: neuradne slovenske pokrajine
so Štajerska, Gorenjska, Primorska …, vendar: bili
smo na Primorskem, ne pa v/na Primorski.
Spomnimo se še na verze ljudskih pesmi: “pojdem
na Štajersko”, “moj fantič je na Tirolsko vandral”,
“jaz pa pojdem na Gorenjsko”. V vseh naštetih
primerih gre za rabo srednjega spola, in sicer v
tožilniku.
Sem vas kar malo
zmedla, kajne? Pa ne gre
za nič zapletenega. Kleč
je v tem, da je pri teh
zemljepisnih imenih
prišlo do sovpada rabe
ženskega in srednjega
spola v določenih
sklonih. V imenovalniku
se tako rabi ženski spol:
Kitajska, Švedska,
Goriška. V odgovoru na
vprašanje kje?, kjer
moramo rabiti mestnik,
pa se rabi srednji spol: na
Kitajskem, na Švedskem, na Goriškem itd. Ko v
rodilniku odgovarjamo na vprašanje od kod?,
pogosteje rabimo ženski spol, torej iz/s Kitajske,
redkeje pa srednji spol: s Kitajskega (medtem ko z
Goriškega še nekako “prebavimo”, pa nam s
Švedskega nikakor ne gre z jezika, kajne?). Kot ste
opazili v zadnjih primerih, se izmenjujeta predloga
z in iz. Če bi se namreč držali pravila, da je nekaj
na Kitajskem, bi moralo priti s Kitajske/Kitajskega,
vendar se pod vplivom prevladujočega predloga pri
večini drugih držav (iz Italije, iz Avstrije, iz Francije
…) tudi tu dovoljuje predlog iz namesto z/s.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za
slovenistiko Fakultete za humanistične študije
Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne
in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi
radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov:
vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo
Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 83Gorica / Pogovor: Betty Maraž
Katoliška knjigarna je spet odprta!
  o dobrem mesecu dni
zaprtja zaradi ukrepov
za zajezitev epidemije je
Katoliška knjigarna na Trav-
niku v Gorici od torka, 14.
aprila, v veselje mnogih spet
odprta. Po zadnji odredbi pre-
mierja Conteja so namreč lah-
ko spet začele delovati knji-
garne in papirnice.
Kot predvidevajo zakonska
določila in kot nazorno piše
na dvojezičnem le-
paku ob vstopu v
poslopje, je vstop v
trgovino sicer do-
voljen omejenemu
številu oseb, ki
morajo obvezno
nositi zaščitno ma-
sko in rokavice oz.
si morajo razkužiti
roke z gelom, nam
je povedala vedno
prijazna in nasme-
jana uslužbenka
Betty Maraž. Poleg
tega so pred pult
postavili belordeč
trak, da bi zagoto-
vili vsaj meter raz-
dalje med prodajalko in kup-
ci. V knjigarni, ki je bila za-
prta od 11. marca, so prvi dan
le doživeli obisk nekaj strank,
“sicer bolj za papirnico kot za
knjigarno”. Že nekaj dni pred
Veliko nočjo je vodstvo knji-
garne dalo možnost ljudem,
da so prek družbenega om-
režja Facebook naročili, kar so
potrebovali. “Da, blago smo
jim po pošti dostavili na dom.
S tem smo sicer začeli komaj
prejšnji teden, po praznikih
pa smo že tu. Če bi še kdo kaj
rabil in prav nima možnosti
priti do Travnika, lahko še
P vedno izkoristi omenjenomožnost; enkrat tedensko bo-mo skušali poskrbeti za dosta-
vo”. Urniki ostajajo običajni,
od torka do sobote od 8.30 do
12.30, popoldne pa od 15.30
do 19. ure. V knjigarni se
vrstita dve uslužbenki: prvi
teden je bila strankam na raz-
polago Betty, v tem tednu pa
Valentina Milocco. Dvakrat
na dan, kot predvideva odlok,
čistilka poskrbi, da prostore
ščisti in razkuži. “Kontrol si-
cer še ni bilo, so pa možne”.
Kaj je še novega v knjigarni?
“Ob koncu tedna smo dobili
roman Črni obroč Marija
Čuka, po katerem ljudje že
sprašujejo. To je edina novost
v prvem tednu”. Kako pa je z
drugimi dobavitelji? “Nekaj
težav je bilo s Slovenijo. Še
iščemo način, da bi nam do-
stavili knjige, ki jih tam na-
ročamo. Spet vzpostavljamo
stike z raznimi založbami”. V
zadnjih tednih, ko so šolarji
in dijaki imeli pouk na dalja-
vo, so pa doma le uporabljali
zvezke, pisala in drugo opre-
mo. “Da, prav zvezke, peresa,
risalne bloke, svinčnike, gu-
mice in barvice so kupci še
največ iskali prvi dan. Tega
imamo dosti na zalogi”.
Katoliška knjigarna je znana
tudi po svojih vedno bogato
okrošenih izložbah. “Komaj
bomo utegnili, bomo uredili
tudi to. V knjigarni najprej
pospra-
vljamo in
skrbimo,
da bi imeli
v čim
krajšem
času vse,
kar ljudje
potrebuje-
jo. Obno-
vili bomo
tudi
izložbe,
čeprav se
zavedamo,
da veliko
ljudi kljub
vsemu ne
pride zra-
ven. Izložbe so pa vedno naše
okno v svet”. Betty, ki se rada
posmeje, čeprav zaščitna ma-
ska prekriva njen lepi na-
smeh, nam je tudi povedala,
da je vesela, ker se pa le vidi,
da več ljudi kroži po mestu. Že
zjutraj, ko prihaja iz Rupe pro-
ti Gorici, srečuje po poti več
avtomobilov. Pa tudi na trgu
v mestnem središču je več lju-
di, ki - čeprav so to v glavnem
posamezniki z masko, ki
spoštujejo varnostno razdaljo
- govorijo o tem, da se življen-
je pa le vrača na ulice.
DD
Kultura 23. aprila 2020 9
57. literarna nagrada Vstajenje za leto 2019
Letošnjo nagrado Vstajenje prejel Tone Mizerit
  omisija literarne nagrade
Vstajenje v sestavi prof.
Robert Petaros, prof. Ne-
va Zaghet, prof. Magda Jevnikar,
prof. Jadranka Cergol, prof. Adri-
jan Pahor, novinarka Erika Jaz-
bar in urednik Marij Maver je v
velikem tednu odločila, da le-
tošnjo nagrado Vstajenje prej-
me:
Tone Mizerit za življenjsko delo.
Tone Mizerit se je rodil v Št. Ru-
pertu na Dolenjskem leta 1944,
očeta Martina je spoznal komaj
deset let kasneje, ko se je mama
z otroki iz Slovenije preselila k
možu v Buenos Aires.
V novi domovini je študiral
K časnikarstvo, bil dve leti časni-kar v argentinskih medijih tereden pomembnejših akterjev
kulturnih sredin Slovencev v
Buenos Airesu. Nagrado prejme
za svoje kulturno delovanje med
slovensko skupnostjo v Argenti-
ni. Od leta 2005 je glavni ured-
nik Meddobja, osrednje kultur-
no-literarne revije v izselje-
ništvu, ki jo od leta 1954 izdaja
Slovenska kulturna akcija. Ure-
dil je lanskoletno številko zbor-
nika, ki je jubilejna, izšla je nam-
reč kot dvestota publikacija
omenjene Slovenske kulturne
akcije, obeležuje pa tudi njeno
65-letnico.
V Meddobju so se od začetka do
današnjih dni zvrstili odlični
eseji in razprave, dramatika,
poezija in proza, prevodi, likovni
dodatki, knjižne ocene, poročila
in kakovostni prispevki o družbi
Zaživel je virtualni muzej
Rafaelovih umetnin
Ob 500-letnici smrti italijanskega
renesančnega umetnika Rafaela Santija, ki jo
obeležujemo letos, je na spletni platformi
Musement zaživel virtualni muzej. Na spletnem
naslovu www. musement. com/uk/raphael-
virtual-museum si je mogoče z domačega
kavča brezplačno ogledati več kot 100
umetnikovih del. V virtualnem muzeju so zajeta
dela, ki jih med drugim hranijo v Vatikanskih
muzejih, pariškem muzeju Louvre, galeriji Uffizi
v Firencah, madridskem muzeju Prado, v
muzeju v vili Borghese in v muzeju Ermitaž v
Sankt Peterburgu.
Ob 500-letnici smrti italijanskega
renesančnega umetnika so na rimskem
razstavišču Scuderie del Quirinale pripravili
razstavo s preprostim naslovom Rafael.
Postavitev, ki naj bi bila vrhunec obeleževanja
jubileja, je združila približno 200 umetnin, a
zdaj ob ukrepih za zajezitev širitve novega
koronavirusa v Italiji sameva.
Rafael (1483-1520) se je rodil v Urbinu. Šolal
se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri
Peruginu. Delal je v Perugii, Firencah in nato v
Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in
Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt
stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež
imenoval za svojega glavnega svetovalca,
nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo
dejavnosti kurije. Kot slikar je poznan po čistih
formah, klasični, skrbno zasnovani kompoziciji,
svetlem, toplem koloritu ter dostojanstvu in
idealizirani lepoti figur in obrazov.
Ob 500-letnici smrti italijanskega renesančnega umetnika
in temeljnih vprašanjih človeka.
Tone Mizerit je vse svoje življen-
je posvetil slovenski skupnosti v
Argentini. Po očetovi strani nje-
gov rod izhaja iz Števerjana, nje-
gov stric Edvard je bil kot profe-
sor, ravnatelj in nadzornik med
graditelji slovenskega povojnega
šolstva na Tržaškem. Nagrada
Vstajenje se tako po nekajlet-
nem premoru vrača v zdomstvo
in opozarja na sredine, ki svoje
delovanje gradijo na treh temel-
jnih vrednotah slovenstva,
krščanstva in demokracije.
Denar za nagrado je prispevala
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA z
Opčin.
Domača vas vsa prazna si,
nikjer človeka, ki,
podal besedo, roko ti.
Ko kužna ta bolezen 
zaprla v dom je vse ljudi.
Pogled uprt je zdaj v svet,
ves z virusom odet.
Je človek mislil mali bog postati,
ga streznil virus kmali,
ki spreminja nam ta svet.
Ukloniti moral se je naravi,
le Njega čaka, zdaj rešitev.
Sesuva v prah se blagostanje
nadutega človeka.
Pozvanjajo prav kmalu lahko nam 
zvonovi pesem svojo,
le prah v vesolju si!
Duh tvoj odgovor Njemu bo dajal!
Pavel Vidau
VAS  DOMAČA
Osma številka otroške revije Pastirček v š. l. 2019/20
Velika noč naj odpihne koronavirus!
  ako iz srca želi malim in
velikim bralcem otroške
revije Pastirček njen
urednik Marijan Markežič v
osmi, aprilski številki, ki je
kljub zdajšnjim izrednim raz-
meram izšla redno kot po na-
vadi. Urednik dodaja iskrena
voščila za blagoslovljeno veli-
konočno praznovanje z zvrha-
no mero veselja, ki nam ga v
polnosti lahko podarja le vstali
Kristus. “Vse ptičke k slavju
povabila / sta gaj in log, / da
bo še v nas stoglasno pelo /
'zahvaljen Bog'”!, radostno
vzklikajo verzi lirične pesmi
Velika noč, ki je izšla izpod pe-
resa naše drage pesnice Ljubke
Šorli, Janina Cotič jih je po-
spremila s cvetočo trato, nad
katero se spreletavajo lastovi-
ce, ki so se vrnile “pod rodni
krov”. O tem, da je Kristus res
vstal od smrti in da ga ni več v
grobu, pripoveduje Walter
Grudina v rubriki Zgodbe iz
Svetega pisma. Začudene žene
ob angelih v praznem grobu je
nežno, kot je le ona znala,
upodobila nepozabna ilustra-
torka Paola Bertolini Grudina.
Da nas je Kristus s svojim vsta-
T jenjem odrešil sužnosti grehain da sta se v našem srcu zopetlahko naselila milost in mir,
jasno piše zvesta Pastirčkova
sodelavka Mariza Perat pod
naslovom Gospodovo vstajen-
je Velika noč. Na ta največji
krščanski praznik se radostno
spet oglasijo cerkveni zvonovi,
ko mašnik zapoje alelujo in ko
na oltarju zagori velikonočna
sveča; ta predstavlja tisto luč,
“ki se je ob Kristusovem vsta-
jenju razlila na človeka”. Ob
koncu Peratova dodaja še stihe
naše krasne vstajenjske pesmi
Jezus naš je vstal od smrti, zato
“razveseli se, kristjan”! Si-
jočega vstalega Jezusa je nari-
sala Monica Quaggiato, mali
risarji pa ga bodo odeli v barve
veselja. V rubriko Čas za
igro!!! je Paola Bertolini Gru-
dina strnila vse največje do-
godke velikega tedna, začenši
s cvetno nedeljo pa vse do
vstajenjske velikonočne slave
in velikonočnega ponedeljka,
ko se je Jezus na poti v Emavs
prikazal učencema, ki sta ga
spoznala šele po lomljenju
kruha. V rubriki Spoznavajmo
Sveto pismo! nam ista avtorica
predstavlja starozavezno zgod-
bo o Davidu in Goljatu. Otroci
bodo vse lepo dopolnili in po-
barvali, da bo vse skupaj bolj
izvirno!
Aprilsko številko Pastirčka
prežarja pomladno vzdušje. O
malih cvetkah, ki so kot zlat-
niki in nanje lahko zatrobimo,
poje pesmica Trobentice Voja-
na Tihomirja Arharja. Fan-
tička, ki s šopkom v rokah teče
po travniku (morda misli cvet-
je podariti svoji mamici), je
ilustrirala Da-
nila Kom-
janc.
Kom-
jančeva v
rubriki za
najmlajše
Beseda v
podobah pri-
kazuje vrtno
uto in delo, ki ga
vrtnar opravlja spomladi, ter
seveda orodje, ki ga pri tem
uporablja, pa še cvetlice, ki
lahko rastejo v vazah na naših
balkonih in oknih. Da se v
omamno dišečih pomladnih
dneh zlahka razvnamejo lju-
bezenska čustva, razkriva
zgodba o žabonu Bonbonu, ki
se je zagledal v prelepo sošolko
Iskro... in zanjo zapel na sosed-
nji mlaki najlepšo žabjo ljube-
zensko pesem. Hudomušno
zgodbico Pomlad je tu ponuja
v branje Lidija Jarc, ob zasan-
jani ilustraciji Monice Quag-
giato, in vabi bralce, naj po-
magajo Bonbonu popraviti
napake v domači nalogi.
Kako so se iz
urada za
izgublje-
ne pred-
mete
dežnik,
berilo, pe-
resnica in
črtalo napo-
tili v šolo iskat
svoje raztrese-
ne lastnike, bo-
do Pastirčkovi pri-
jatelji izvedeli iz pri-
povedi Marize Perat Dežnik,
berilo, peresnica in črtalo so se
izgubili. Prikupno je te izgu-
bljene predmete v risbi oživila
Monica Quaggiato. O belih
nebesnih vlakih, ki se vozijo s
severa ali toplega juga, poje
pesmica Berte Golob Oblaki, v
  rozljiv koronavirus, se-
jalec strahu in smrti, je
povsem preprečil najm-
lajšim obiskovalcem (tudi dru-
gim, seveda!) Narodne in štu-
dijske knjižnice v Trstu in Fei-
glove knjižnice v Gorici, da bi
se prepustili neizmernemu pra-
vljičnemu obzorju na Pra-
vljičnih uricah, in to prav zdaj,
ko so se dolgoletnim pripove-
dovalcem pravljic pridružili še
poklicni igralci, člani treh pri-
morskih gledališč, Slovenskega
stalnega gledališča Trst, Sloven-
skega narodnega gledališča No-
va Gorica in Gledališča Koper.
Bogve kdaj bodo možna spet ti-
sta prisrčna srečanja s pra-
G vljičnimi junaki! Prav zaradi te-ga, ker so otrokom morda nadomačih policah zmanjkale ne-
prebrane pravljične vsebine in
se jih zato verjetno že loteva
dolgčas, so se v knjižnicah do-
mislili, da poskrbijo za spletno
virtualno izposojo na dom. Ta-
ko bodo pravljice na lahkih kri-
lih domišljije in – spleta, seve-
da! - poletele z doma na dom
in razveseljevale otroke še na-
prej. Starši in učiteljice bodo
lahko ponudili svojim otrokom
v branje in poslušanje sloven-
ske pravljice. Šolarji bodo na
tak način še naprej vadili bran-
je, malčki pa uživali ob po-
slušanju očarljivih zgodbic v
Narodna in študijska knjižnica Trst, Feiglova knjižnica Gorica 
Pravljice na obisku in Zvočne pravljice
glasbeno melodijo jo je v ve-
selje malih pevcev prelil Pa-
trick Quaggiato.
O jurjevanju, šegi, ki se nave-
zuje na praznik sv. Jurija, ki go-
duje v aprilu in je premagal
zmaja, piše Neža Rot pod na-
slovom Lučka in običaji. Ko-
lednike v belokranjskih nošah
je pridala Danila Komjanc. Re-
sne teme o tej naši ubogi Zem-
lji, ki jo preveč izkoriščamo in
izčrpavamo, pa še o tem, da so
šolarji doma zaradi širjenja ko-
ronavirusa, se v igrivem stripu
in resnejšem spremljajočem
besedilu loteva Walter Grudi-
na v rubriki Halo? Tukaj potre-
bujemo pomoč! Pri tem spod-
buja bralce, naj še sami predla-
gajo kakšno možno rešitev.
Tudi Grudinov Packo je doma
v tem času pandemije. Obraz
si je prekril z masko in je zelo
pozoren na to, da ga ne
okuži... šola!
Zdaj, ko so otroci med štirimi
domačimi stenami, lahko s
pomočjo mamic tudi kaj do-
brega spečejo. Vesna Benede-
tič s svojima dobrodušnima
pomočnikoma Zajčkom in
Medom natančno prikazuje,
kako lahko pripravimo veliko-
nočno kito.
Velikonočne dobrote so lepo
razvidne tudi v šestih “praz-
ničnih” okroglih sličicah-stri-
pih.
Kdaj postane “besedilo moto-
vilo”, bo bralcem razkrila du-
hovita, na jezik naravnana,
istoimenska pesmica Berte Go-
lob ob ilustraciji Marjana
Mančka. Stihi se končajo z
opozorilom: “Piši jasno in pre-
gledno, / to je vendar največ
vredno”.
Na zadnjih straneh aprilske
številke, ki jo tako kot prejšnjo
najdemo tudi na spletni strani
www. noviglas. eu, se bohoti
Pastirčkova pošta. V njem se
posamič predstavljajo učenci
2. r. OŠ P. B. Domen iz Sovo-
denj, Martina Bagon, petošol-
ka OŠ P. Voranc iz Doberdoba,
je napisala svojo dogodivščino
z miško Frančiško, Živa, pe-
tošolka OŠ Vrh Sv. Mihaela, pa
je stkala zgodbo o zobozdrav-
niku Niku in čokoladi. Poleg
zapisov je v Pastirčkovi pošti
polno čudovitih risbic ra-
zličnih vsebin v raznovrstnih
likovnih tehnikah. Vse preve-
vajo neizčrpna domišljija in
iskrive barve. Na hrbtni strani
revije je še kotiček za razvedri-
lo, ki je vselej dobrodošlo.
Lepo naj vam bo v družbi Pa-
stirčka, prijatelja, ki je vedno z
vami in vam ima veliko pove-
dati tudi v teh neverjetnih
časih.
Iva Koršič
slovenskem jeziku. Pravljične
zgodbe prebirajo knjižničarke
Ivana Soban, Luisa Gergolet,
Alenka Hrovatin, za montažo
pa je zaslužna Martina Humar.
Knjižnica obvešča, da bodo te
pravljice na razpolago v času za-
prtja knjižnice vse do takrat, ko
bodo preklicane izredne razme-
re in se bomo lahko spet svo-
bodno sprehajali po mestnih
ulicah in bodo tudi otroci lahko
veselo spet zavili v knjižnico.
Na spletni strani knjižnic se naj-
de tudi razdelek Zvočne pravlji-
ce. Ta je namenjen tistim
malčkom, ki ne znajo še brati,
ali otrokom, katerih starši ne
znajo slovenščine. V tem raz-
Spoštovani odbor literarne nagrade Vstajenje!
Izredno presenečen in nadvse vesel sem prejel novico, da mi
je bila podeljena literarna nagrada Vstajenje za leto 2019. Iz
srca se Vam zahvalim za to čast, ki jo obenem razumem kot
odgovornost za nadaljnja prizadevanja v delu za obstoj in
razvoj slovenstva v svetu.
Ko se mi poraja dvom, ali sem res vreden tako prestižnega
priznanja, ga ganjen sprejmem kot pohvalo delovanju vse
slovenske skupnosti v Argentini, ki kljub težavam in
pomanjkljivostim, v neprijaznih okoliščinah, vztraja v delu za
slovenstvo. Smo majhen otoček v morju celotnega
slovenskega kulturnega prostora. A ravno ti otoki so važni za
pravo usmeritev delovanja vsega slovenstva, kar nam bo
zagotovilo narodovo vstajenje. Povezava med matično
domovino, zamejstvom in izseljenstvom je bistvena v tem
prizadevanju. Nagrada Vstajenje kaže na smer, ki nam bo
zagotovila to povezavo in uspeh naših naporov.
Ko ponovno izražam zahvalo za imenovanje, Vam želim obilo
božjega blagoslova pri Vašem delu in Vas prisrčno pozdravljam.
Tone Mizerit
Zahvala nagrajenca
delku so izbrane zvočne pravlji-
ce, katerih besedilo se ujema z
besedilom iz knjige. Ob sličici
vsake knjige so povezave na
zvočno pravljico in tudi na lo-
kacijo knjige v mladinski sobi v
Gorici ali na Oddelku za mlade
bralce v Trstu. Te privlačne, raz-
nolike pravljične vsebine berejo
znani slovenski igralci, med
drugimi Helena Peršuh, Vesna
Jevnikar, Nina Valič, Jernej
Kuntner, Iva Krajnc, Zvezdana
Mlakar, Janko Petrovec, Nina
Ivanišin, Alida Bevk, Uroš Smo-
lej...
Dragi otroci in otroci po srcu,
lepo poslušanje in prijeten skok
v širni pravljični svet!
Tržaška 23. aprila 2020 11
Ob prvi obletnici smrti župnika dr. Markuže
Kdaj in kako sem spoznala
našega pokojnega župnika
  mladih letih sem le ve-
dela, da je dr. Jožko Mar-
kuža župnik v Mavhin-
jah in pri raznih svetih mašah
sem ga gotovo tudi srečala.
Po smrti šempolajsko-slivenske-
ga župnika g. Franca Švare so dr.
Markuži, poleg zgoniške župni-
je, dodelili še našo župnijo. To
je sovpadalo z začetkom nauka
za pripravo na prvo sveto obha-
jilo moje mlajše hčerke. V tret-
jem razredu šempolajske osnov-
ne šole je bilo takrat 8 ali 9
otrok. Skoraj vsi so se prijavili za
prvo sv. obhajilo. Priprava na ta
lepi dogodek je bila v popoldan-
skih urah, takoj po celodnev-
nem pouku. To se ni zdelo lah-
V ko in spraševala sem se, kako božupnik, ki ni več tako mlad,“zrihtal”, privabil in upravljal to
skupinico živahne “mularije”.
Bila sem presenečena, otroci so
z veseljem prihajali k nauku,
malo so igrali “calcetto” (na-
mizni nogomet), malo poslušali
župnika in, po njihovih obrazih
sodeč, se jim je zdel zelo zaba-
ven. Tudi k sveti maši so redno
prihajali, stregli so in bili vedno
nasmejani, čeprav jih je župnik
kdaj pa kdaj “okaral” zaradi nji-
hove občasne raztresenosti ali
nerodnosti. Nobenih “šokov” ni
bilo, le red in spoštovanje pravil,
kar ni izpadlo kot nič posebne-
ga, le pravi nauk za življenje.
Imeli so ga ra-
di.
Prav tako je
bilo, ko sta se
obe hčerki
pripravljali na
sv. birmo. To-
krat je bilo
nekaj manj
udeležencev,
saj po opravljenem prvem sve-
tem obhajilu nekateri niso več
prihajali v cerkev. Župnik Mar-
kuža je birmance lepo pripravil
in skupinica zgoniško-šempolaj-
skih otrok je sv. zakrament pre-
jela v zgoniški cerkvi.
Od takrat do februarja 2019 je z
istim veseljem in potrpežljivo-
stjo pripravljal
prvoobhajance
in birmance
zgoniške in
šempolajske fa-
re. Prvoobha-
jancem in bir-
mancem iz l.
2019 pa bo žup-
nik Markuža
gotovo ostal še
posebno v spo-
minu. Na veliki
četrtek je v Go-
rici nepričako-
vano preneha-
lo biti njegovo
srce. Zakra-
ment, na katerega so se z njim
pripravljali, so spomladi prejeli
brez njega. Ob njegovi smrti so
bili nekateri otroci posebno pri-
zadeti.
Ko pomislim na župnika Mar-
kužo, ga še zdaj vidim, kako se s
hitrimi in kratkimi koraki pre-
mika po cerkvi ali kje drugje. Bil
  anašnji čas koronavirusa
prinaša marsikatero preiz-
kušnjo na več področjih.
Tudi Cerkev in duhovnost sta se
morali prilagoditi novim razme-
ram in najti pot do vernikov na
drugačne načine, kot smo jih bili
vajeni. Letošnja Velika noč je bila
posebna za vsakega kristjana, prav
tako postni čas, ko smo se pripra-
vljali na največji krščanski praznik.
O zdajšnji situaciji smo se pogovo-
rili z openskim župnikom Fran-
cem Pohajačem; na Opčinah so
namreč za veliki teden začeli pred-
vajati spletne maše po Facebooku.
Predvsem pa je pogovor tekel o iz-
zivih, ki nam jih je koronavirus
postavil v duhovnem smislu, in o
upanju, ki nam ga daje Bog z Jezu-
som.
Kako ste lahko v tem obdobju v
stiku s svojimi župljani?
Osebno sem prepričan in bom tu-
di ostal, da nobeno, še tako sodob-
no sredstvo, kot so navaden tele-
fon, tako imenovani pametni te-
lefoni in v njih postavljeni What-
sApp, Facebook itd., ne more na-
domestiti živega “stika”, pa naj bo
ta stik samo mimogrede. Zato je ta
virus za nas, ki smo obdarjeni z
razsežnostjo Božjega odnosa, ne-
verjetna in zelo boleča preiz-
kušnja. To “bolečino” doživljam
na lastni koži, čeprav nimam
množičnega stika z župljani,
imam ga pa (predvsem pri spove-
di) in mi je dragocen. Morda mi
bo kdo ugovarjal. Toda verujemo,
da je Bog naš Stvarnik in da je člo-
vek že takoj v začetku pretrgal vez
z njim, vendar ga Bog ni zapustil,
nadaljeval je stik z njim toliko sto-
letij, celo narod si je izbral, in še in
še bi lahko ugotavljali. Pri tem ni
iskal nobenega drugega pripo-
močka, kot samo osebni stik, iskal
je človeka. Iz svojega večnega oseb-
nega stika se je odločil, da ga v ose-
bi Jezusa Kristusa ponudi človeku
na najvišji osebni ravni. Ta Božji
in človeški stik, ki ga je Bog vtisnil
v svojega sina Jezusa, kaže, da zanj
ni nobenega nadomestila, tudi vse
njegovo stvarstvo ne. Torej tudi
naša sodobna še tako “vsemo-
gočna družbena” občila ne. In ko-
ronavirus ve, če ga malo poose-
bim, da omejiti do skrajne meje
živi stik človeka s sočlovekom je
najbolj učinkovita in najkrajša pot
do osamitve in zasvojenosti. Bi pa
D dodal, da so vsa družbe-na občila sad darov, kinam jih je Bog dal, da jih
ne zakopljemo, ampak
razvijemo, da so nam v
pomoč, da postajamo
bolj človeški in se zaveda-
mo, da za njimi stoji On,
ki nas ima neskončno
rad, zato nam daje toliko
možnosti in sredstvev, da
to ljubezen čutimo in jo
z bližnjim živimo.
Na cvetno nedeljo ste
v župniji na Opčinah
darovali sveto mašo
po Facebooku, za slo-
venske vernike jo je
daroval Metod Ogo-
revc, vi pa ste jo daro-
vali za italijanske ver-
nike. So vas ljudje spraševali, ali
bi se jim pridružili na tak
način?
Priznam, da prav velikega pov-
praševanja ni bilo. Rekel bi, da je
bilo zelo skromno. To je bila bolj
najina skrb, sicer Metodova bolj
kot moja. Ker če se ozrem na to,
kar sem prej poudaril, se osebno
niti ne bi podal na to pot. Pa ne to-
liko, ker me moti, ampak ker se na
samo uporabo niti toliko ne razu-
mem in nimam pravih sodobnih
pripomočkov. To je bila in je še
rešitev v sili.
Letošnji post je bil zelo pose-
ben, saj smo bili primorani, da
žrtvujemo tudi družbene stike.
Se vam zdi, da se, kljub temu da
ne moremo v cerkev in tam pre-
jemati zakramentov, kot npr.
sveto spoved, lahko še bolj po-
vežemo z Bogom?
To vprašanje zaobjema zelo široko
razmišljanje o družbenen stiku, o
cerkvi kot zgradbi, v kateri se ver-
niki zbiramo, o Cerkvi kot skup-
nosti, o cerkvi kot organizmu, o
zakramentih … Omejil se bom na
zakrament sv. spovedi.
Tu zadenemo v bistvo našega
življenja, kot kristjani, verniki.
Oseben stik z Bogom ne more na-
domestiti odnosa, ki ga Bog v svoji
troedini razsežnosti živi in se je
učlovečil v Jezusu, ki pravi: “Kjer
sta dva ali trije zbrani v mojem
imenu, tam sem jaz med njimi”.
To pomeni, da je Bog vez s seboj
postavil v odnos, ki ga imam jaz z
Jezusom, in tistim, ki mu je bilo
zaupano poslanstvo, z duhovni-
kom, da v njegovem imenu izreče
“jaz te odvežem”, in ta jaz ni du-
hovnikov jaz, je Jezusov. Če jaz ra-
stem v iskrenem odnosu do Jezu-
sa, bom dojel, da me Jezus pri sv.
spovedi ne sprejema kot grešnika
v nekem podrejenem in po-
niževalnem odnosu, ampak kot
brata. Če pri spovedi te Jezusove
drže ne doživljam, pomeni, da se
je v meni tako močno zakorenil in
ustoličil jaz, ki me ne pusti prizna-
ti, da je v meni kaj narobe v odno-
su do Jezusa. Danes je tolikšen osip
prejemanja sv. spovedi, ker je v me-
ni toliko usedlin, ki mi ne dopu-
stijo, da bi načel svoj jaz. Kajti v od-
nosu do Jezusa, če ne “popustim”
svojemu jazu, se z Jezusom osebno
ne morem srečati. Srečujem se si-
cer z njim kot zgodovinsko osebo,
kar pomeni, da se moje notranjosti
ne dotakne, ne ustvari odnosa,
ohranjam stik s svojim jazom. To-
liko ljudi pri spovedi prizna, da so
grešniki, ali pa tarnajo, “saj vedno
iste grehe počenjam, kaj bom ho-
dil k spovedi” – vse to nas utrjuje v
rasti samoljubja, lastne uveljavitve,
lastne samohvale. In koronavirus,
če je kje nevaren, je prav v tem.
Pretrgati vse vezi, vse odnose spel-
jati na raven ”jaza”. Vsa mogoča
razkuževalna sredstva uporabljati
… Čim prej iznajti zdravilo, da bo
lahko spet zaživel moj “jaz” v mi-
ru.
Ali je letos Velika noč čas, ko se
lahko povsem posvetimo svo-
jim bližnjim, družinam, s kate-
rimi živimo?
To je dejansko od nekdaj bistvo
praznovanja Velike
noči. Posvetiti se
bližnjemu, družini,
predvsem tam, kjer živi-
mo. Kakšna Velika noč
bi bila, če bi jo prazno-
vali, ne oziraje se na
osnovne prvine skupne-
ga življenja, na utrjevan-
je medsebojnih vezi, to-
liko bolj ob izkušnji ko-
ronovirusa, ki mu je
glavni cilj razkrojiti člo-
veka in z njim vse, kar
ga povezuje z drugimi.
Jezus je na svojem
križevem potu že pred
nami doživljal to, kar se
nam dogaja danes. Sam
je ostal, vsi so ga zapu-
stili, presrečen je bil
srečanj s svojo materjo Marijo, s Si-
monom, z Veroniko, z jeruzalem-
skimi ženami. To mu je tudi omo-
gočilo, da je zdržal do konca, da ni
prej omagal in namesto smrti na
križu obležal mrtev na tleh. Do
konca je vztrajal, še več, ni dopu-
stil, da bi ga pribitega na križu strlo
v odnosu do človeka: do so-
križanega hudodelca, do Marije,
do Janeza. Rekel jim je: “Še danes
boš z menoj v raju” in: “Žena, glej
tvoj sin! Glej, tvoja mati”. Ko vsta-
ne od mrtvih, takoj vzpostavi od-
nos: “Pozdravljene”. Takoj se poda
na delo, da učence spravi skupaj
in jih naredi može, ki bodo oznan-
jali in človeku vračali dostojan-
stvo, ki ima pravo podobo le, če
živi v najglobljem odnosu in soz-
vočju z Bogom in sočlovekom. S
svojim vstajenjem je Jezus do-
kočno obračunal z vsem, kar člo-
veka tisočletja ogroža, da ni zmo-
gel biti kos razkrajalcem in razdi-
ralcem človekove identitete. Da se
je človek z vsemi možnimi načini
in sredstvi trudil, kako bi to pošast
uničil, pri tem pa je pozabil nase,
da bi najprej sebe utrdil, sebe preo-
brazil, utrjeval živ osebni stik z Bo-
gom, vanj zaupal, kot Jezus mu
izrekel: “Oče, zgodi se tvoja volja”.
Tu je tista moč, ki je Jezusu omo-
gočila uničiti smrt in vstati od
mrtvih, vzpostaviti življenje v času
in večnosti.
Kako vi gledate na to zdravstve-
no krizo? Kaj vam predstavlja
največji izziv pri tem? Kaj pa vas
navdaja z optimizmom?
Koronavirus je zabodel meč v člo-
Ob smrti upokojenega ljubljanskega nadškofa in metropolita
Alojzija Urana izrekam iskreno in občuteno sožalje.
Slovenska Cerkev je izgubila plemenitega Pastirja, odprtega,
veselega in prijetnega v družbi. Mi zamejski Slovenci bomo še
kako pogrešali njegov žametni glas ob prepevanju pesmi ter
njegove iskrene in spodbudne besede pri utrjevanju našega
življenja v Cerkvi in še posebno pri ohranjanju slovenske službe
božje, kar je predpogoj ohranjanja narodne zavesti.
S spoštovanjem,
Igor Švab
podpredsednik občinskega sveta
Sožalje
MATEJKA PETERLIN MAVER
26.4.2008
… česar ne zamete zimski čas,
kar sije venomer kot draga ruda,
je luč srca.
Cene Vipotnik
je redkobeseden. Če si ga kdaj
vprašal za kaj novega in zanj ne-
pričakovanega, je skoraj vedno
odreagiral negativno, a ob na-
slednjem srečanju je že bilo dru-
gače, saj se je vseeno, kolikor
mu je bilo mogoče, prilagodil
razmeram. Z vaškim društvom
Vigred je sklenil pogodbo za
uporabo in upravljanje župnij-
skega vrta, ki meji na “Štalco”,
v kateri je društveni sedež. Do-
volil je, da se zaradi popravil za-
sebne stavbe v bližini šempolaj-
ske cerkve začasno odstavi
“pilj/oltar” s kipom Matere
Božje. Spominjam se dogodka,
ko se je na nekem župnijskem
srečanju ponovno pritožil, da
verniki premalo glasno molimo
in sodelujemo med sv. mašo.
Včasih je bilo res tako in razkrila
sem mu, da je občasno težko sle-
diti njegovemu “pospešenemu
ritmu” skupnih molitev in zara-
di tega morda, predvsem sta-
rejši, odnehajo in nadaljujejo po
tihem. Globoko se je nasmejal
in rekel: “Kaj je res, da hitim”?
V decembru 2018 je izrazil na-
men, da si bo prizadeval, da bi
gospod Ivo Kralj za orglanje in
sodelovanje pri cerkvenih obre-
dih prejel papeževo priznanje.
Računal je tudi, da bi v kratkem
spet postavili kipec Matere Božje
na prvotno mesto pred šempo-
lajsko cerkvijo. V mesecu ja-
nuarju 2019 je tako gospod Ivo
Kralj prejel papeževo priznanje
in ostala je še postavitev kipa.
Predlagali smo mu, da bi za to
počakali na toplejše čase, na
pomlad, češ da, kaj se mu mudi.
Vztrajal je in v mesecu februarju
je bil kip Matere Božje na svo-
jem mestu; tu ga lahko vidimo
tudi zdaj.
Mudilo se mu je.... morda je slu-
til, da prihaja njegov veliki
četrtek.
Hvala, župnik Markuža, počivaj-
te v miru.
C. K.
vekovo zdravje. Ni
človeka na tej zem-
lji, ki mu zdravje
ne bi pomenilo
nekaj najdragoce-
nejšega. Že voščila
ob osebnih in toli-
ko drugih pri-
ložnostih so polna
najbolj iskrenih in
radodarnih želja po zdravju. Koro-
navirus z nami ne bo imel usmil-
jenja, to vemo. Vprašanje je, kako
se proti temu njegovemu pohodu
boriti. Osebno sem prepričan, da
je edina pot, moč, temu koronovi-
rusu vzeti meč iz rok. Vzgled nam
je mladi svetopisemski David. Gol-
jata je premagal s preprosto fračo.
Kaj naj bi bila za nas ta preprosta
frača? Biti pozoren nase, poskrbeti
zase, sebe vzljubiti, v sebi odkriti
podobo Boga. Podobo Boga, ki me
s svojo stvariteljsko roko vodi, da
se zavem, da imam ob sebi, še več,
v sebi Jezusa, ki mi ga je Bog pri
krstu dal za brata, ki presega koro-
naviruse vseh časov, KoronaJezu-
sa. Njegov bivanjski prostor sem
jaz, moja notranjost, moje srce,
moja duša. To je zame največji iz-
ziv in me tudi navdaja s pozitiv-
nim gledanjem v prihodnost.
Kako gledate na obdobje po
zdravstveni krizi z duhovnega
vidika?
Pozitivno toliko, kolikor bo človek,
kot posameznik in kot družbeno
bitje, doumel, da duhovna raz-
sežnost ne prenese podhranjenosti
in da se te podhranjenosti zavemo
le, ko je prepozno, ko nas preseneti
kakšen koronavirus. Vdori koro-
navirusov v človekovo življenje
bodo v prihodnje še bolj agresivni.
Kos jim bomo le, in kristjani ima-
mo za to zlato priložnost, kajti Bog
nas je z darom vere “opremil z vse-
mi zaščitnimi pripomočki” z ose-
bo, z Jezusom. V njem nam je dal
“vzorec” za družinsko življenje in
življenje v skupnosti v dvorani zad-
nje večerje (koronavirus nas je za
to letos prikrajšal: za sv. mašo,
obhajilo), “vzorec” za osebno
življenje po apostolih Tomažu, Pe-
tru in Pavlu (koronavirus nas je za
to prikrajšal: za sv. spoved), “vzo-
rec” za osebno in občestveno mo-
litev v Očenašu (tukaj je koronavi-
rusu uspelo le delno). To so viri za
človeka, ki je “opremljen” z darom
vere, brezpogojen vir, da preživi,
tudi v najtežjih okoliščinah, in
spet po Jezusovem “vzorcu” (nje-
gova zmaga nad smrtjo) še po-
gumneje nadaljuje pot, ki ga vodi
v objem večno živečih Očeta, Sina
in Svetega Duha.
Urška Petaros
  Franc Pohajač, župnik na Opčinah 
“Jezus je na svojem križevem potu že pred
nami doživljal to, kar se nam dogaja danes”
POGOVOR 
Aktualno23. aprila 202012
Uresničile so se mi otroške sanje
Pot k staroselcem v perujski deževni pragozd (5)
  o nekaj dneh v Atalayi in
Nopokiju se v majhnem,
blatnem pristanišču ob reki
Tambo vkrcamo na preprost lesen
čoln na izvenkrmni motor. Pravi-
jo mu tudi peke-peke, tako se
namreč oglaša brnenje motorja.
Krmilo upravlja starejši možakar,
ki mu rečem naš kapitan Rojer.
Sedimo na deskah, položenih na
dno čolna, lepo razporejene dru-
ga nasproti druge, tako da je čoln
v ravnotežju. Pater Enrique je sku-
paj s prtljago na premcu. Včasih
malo zadrema, ko pa čoln zadene
v kako deblo, ki jih v deroči reki
ni malo, odpre oči. Navajen je
vsega, saj do oddaljenih vasi v pra-
gozdu vedno potuje peš, s čolnom
ali džipom. Nič ga ne preseneti,
ko nas močni tok zanese nekam
vstran ali ko se velika veja ali hlod
zaplete v motor in ga mora Rojer
sredi reke popravljati ali celo za-
menjati z rezervnim. Reka je širo-
ka, rjave barve, včasih so valovi
nakodrani v sivo bele pene. Ob
njej rasejo drevesa, od časa do časa
na bregu, skrito med drevesi, opa-
ziš kakšno leseno hiško s streho
iz palmovih vej. Včasih plujemo
mimo peščene obale, srečamo
kak majhen čoln z ribičem in po-
mahamo družini, ki se mimo pel-
je v drugem čolnu. Ko je reka upa-
dla, z vej visijo ostanki plastičnih
vrečk. Žalosten okrasek iz civilizi-
ranega sveta. V čoln pljuska voda
in Rojer jo od časa do časa zajame
v plastično posodo in zlije čez
krov. Kar nekam domače se
P počutim, kot bi bila na morju.Obiskali bomo tri skupnosti: ElDiamante de Sur, Bellavista in
Shinipo.
Do prve, El Diamante de Sur, se
vozimo kake tri ure. Nato gremo
peš skozi gozd in pridemo v vas.
Male lesene hiške na koleh ob-
krožajo velik travnik, ki služi kot
nogometno igrišče. Spali bomo v
šotorih, ki jih bomo zvečer, po
maši, postavili na tla v cerkvi, ki
je tudi lesena, le malo večja od
ostalih hišk in pobarvana v kral-
jevo modro barvo. Pater Enrique
bo prespal v misijonski hiši klare-
tincev. Stoji blizu cerkve in je tudi
lesena. V isti hiši bo spal tudi pa-
dre Rosendo, ki ga srečamo v El
Diamante. To je visok moški, star
nekaj čez trideset let. Prihaja iz bo-
livijskega predela amazonskega
deževnega pragozda in se zato do-
bro počuti tudi med staroselci v
perujski selvi, kot pragozdu rečejo
tukaj. Ta katoliški duhovnik zna
krščansko vero povezovati z du-
hovnostjo staroselcev, v kateri
imajo tudi rastline dušo. V njiho-
vih obredih ima pomembno me-
sto ajahuasca, ki povzroča haluci-
nacije in omogoča priti v stik s
svojim najglobljim jedrom, a ved-
no je treba imeti ob sebi izkušene-
ga duhovnega spremljevalca. Pa-
ter Rosendo je v trinajstih letih,
odkar živi tukaj, številnim skup-
nostim pomagal napeljati čisto
vodo iz čistih izvirov in slapov.
Doma na internetu odkrijem
spletno stran kanadske dobrodel-
ne organizacije Les ailes de l'espe-
rance, ki tudi veliko pomaga sta-
roselskim skupnostim in misijo-
narjem na tem področju. Vas ima
svojega poglavarja, spoznali pa
smo tudi Noro, prejšnjo poglavar-
ko. Ker je v vasi šola, nas pride
pozdravit tudi učiteljica. Učitelje
v pragozd pošlje država. Kot darilo
smo prinesli nekaj živih kokoši in
iz njih se že kuha okusna jed.
Praznujejo namreč 1. maj. Ali bo-
ste verjeli ali ne, sredi pragozda,
kjer nočno nebo razsvetljuje na ti-
soče svetlih zvezd, ki se zdijo tako
blizu zemlje, da bi se jih skoraj
lahko dotaknila, iz velikih zvočni-
kov vse do jutra doni glasba. Ker
zaradi tega neznosnega hrupa
skoraj ne morem zaspati, zjutraj
vstanem jezna in slabo voljo stre-
sam na vse okoli sebe. Po zajtrku
se odpravimo na dolgo pot skozi
gozd, čez blatne luže, male po-
točke, mimo skupnosti misijona
Unini, kjer vedrimo pod slamna-
to streho šolske kuhinje, saj se je
ulil dež. Nadaljujemo pot in sled-
njič po strmih poteh pridemo do
slapov sredi globokega pragozda.
Več ur dolga hoja je poplačana s
kopanjem v globokem tolmunu s
čisto, osvežujoče hladno vodo.
Potem se za nekaj časa ustavimo
na jasi, obsijani s soncem. Sedimo
na velikem deblu padlega dreve-
sa. Na eni strani gre mimo kolona
velikih črnih mravelj. Če te pičijo,
dobiš vročino, zato smo previdni.
Pater nas povabi, da začutimo
gozd in prisluhnemo, kaj nam go-
vori. Po meditaciji v tišini lahko
vsak od nas pove, kaj ga je nago-
vorilo. Nekateri so teološko nav-
dahnjeni, meni pa ne pade na pa-
met nič tako globokega in povem
samo, da uživam, ko hodim, di-
ham svež zrak in gledam, kako iz
mrtvih dreves rase novo življen-
je.
/dalje
Špela Pahor
  judje v Boki Kotorski pono-
sno poudarjajo, da so njiho-
vim krajem štiri stoletja vla-
dali Benečani in eno stoletje Av-
strijci. Prej, vmes in potem je bila
še cela vrsta drugih oblasti, ven-
dar omenjeni sta v lepem fjordu
pustili neizbrisen pečat, tako kot
v preteklem stoletju (v moderni
obliki) jugoslovanska. V arhitek-
turi, jeziku, gospodarstvu, misel-
nosti, pogledu na življenje, kuli-
nariki in navadah ljudi.
Nedvomno je v zgodovini marsi-
kaj tudi šlo v pozabo. Morda do-
ločen občutek za red in skladnost.
Res je namreč, da se v Kotorju radi
spominjajo, kako so njihovi pred-
niki vse do prve svetovne vojne
ob prihodu “vedno točnih” par-
nikov Avstrijskega Lloyda narav-
navali ure, a skrb za videz mesteca
in njegove okolice ni danes odraz
srednjeevropske občutljivosti. Bo-
ka Kotorska je že sto let del Črne
gore, ki je na Balkanu.
Ni bilo pa vedno tako. Skupnosti
vzdolž vzhodne obale Jadrana ni-
so v stoletjih omejevale državne
meje. Povezanost in medsebojni
vplivi so bili stalnica. Ker se hudič
skriva v detajlih, velja navesti po-
veden zgodovinski podatek: člani
črnogorske vladarske družine so
v 19. stoletju s Cetinja redno ho-
dili v opero v Trst. Parniki so za-
gotavljali trikrat tedensko linijsko
povezavo med glavnim hab-
sburškim pristaniščem in Kotor-
jem. O razvoju Boke je odločal
Dunaj.
Italijani tudi v Črni gori
Pri odkrivanju vidnih ostankov te
že pretekle dobe nam lahko po-
maga pogled na še obstoječe av-
tohtone manjšinske skupnosti. V
času Jugoslavije in po letu 1991
smo v časopisih vedno brali o ita-
lijanski manjšini v Sloveniji in na
Hrvaškem. Točneje, o italijansko
L govoreči skupnosti beneške kul-ture v Istri in Kvarnerju. Do obu-ditve dotlej spečih italijansko go-
vorečih skupnosti je ponekod
prišlo v Dalmaciji (Zadru, Splitu,
na Hvaru), ko so tamkajšnje
družbene razmere to dopuščale.
Do ustanovitve italijanske skup-
nosti je leta 2004, dve leti pred
črnogorsko razglasitvijo neodvi-
snosti, prišlo tudi v Kotorju. Od-
tlej se sicer poredkoma, a vendar
govori tudi o Italijanih v tej bal-
kanski državici s 631.000 prebi-
valci. Majhna črnogorska kralje-
vina je zgodovinsko iskala zaščito
in pomoč v povezanosti z Rusijo
(“nas in Rusov je 200 milijonov”,
so radi pravili), danes Podgorica,
ki je že sprejela evro, pa nestrpno
čaka na vstop v EU.
Dejavna “zajednica Italijana”
Ker se italijansko govoreče avtoh-
tone skupnosti ob vzhodni ja-
dranski obali imajo za dedinje
dolgotrajne vladavine Beneške re-
publike, predstavlja kotorska “za-
jednica Italijana” eno od posled-
njih živih stvarnosti večstoletne-
ga vpliva severnega na južni del
Jadrana.
V skupnost je včlanjenih okrog
600 pretežno mladih izobraženih
oseb, za katere je Apeninski polo-
tok mikaven. Tudi ali predvsem
zaradi tega, ker je Italija najpo-
membnejši gospodarski partner
Črne gore.
Polovica članov je italijanskega
porekla, četrtina ima v žepu itali-
jansko državljanstvo; ostali so be-
neško-italijansko kulturo, ki se je
tako ali drugače v Boki Kotorski
ohranila do današnjih dni, prev-
zeli. Spomniti velja, da je bil tako
na morju kot vzdolž vzhodne
obale Jadrana beneški dialekt
“lingua franca”, avstro-ogrska
oblast ga je med drugim upora-
bljala v mornarici. V prejšnjem
stoletju se je v Boki Kotorski, ki je
bila v letih 1941-1943 z okupacijo
priključena fašistični državi, pri
nekaterih očitno ohranila neka
čustvena vez z italijanskim polo-
tokom.
Od nastanka dalje s skupnostjo
vzdržuje odnose in jo financira
tržaška Ljudska univerza, ki deli
sredstva, katera Rim namenja ita-
lijanskim skupnostim v Istri,
Kvarnerju in Dalmaciji.
Črnogorska skupnost Italijanov je
dejavna na ekonomskem po-
dročju. Lepa črnogorska obala
predstavlja namreč počitniško de-
stinacijo za mnoge domače in tu-
je petičneže. V nova, luksuzna tu-
ristična obmorska naselja, oprem-
ljena z vsemi udobnimi storitva-
mi, v gradnjo katerih so investirali
Arabci, Rusi, Angleži in drugi, po-
leti pripluje okrog 1.700 velikih
jaht.
Krajevna skupnost Italijanov je bi-
la pred leti v sodelovanju z Deželo
FJK pobudnica podpisa medna-
rodnega dogovora o sodelovanju
med kotorskim pristaniščem in
skupino podjetij, ki v tržaškem
pristanišču opravljajo redno zim-
sko vzdrževanje teh luksuznih
plovil.
Italijanska skupnost je aktivna tu-
di na turističnem, socio-zdrav-
stvenem in kulturnem področju.
V minulih letih je v Kotorju imela
v gosteh razne razstave. Z evrop-
skimi sredstvi so bili preko Dežele
FJK v Boki izpeljani izobraževalni
tečaji za operaterje pomorskega
transporta in načrtovalce plovil.
Ker sta Gorica in Trst odigrala pio-
nirsko vlogo pri procesu spreje-
manja “reforme Basaglia”, so psi-
hiatri iz FJK pred leti črnogorskim
kolegom predstavili svoje pomen-
ljive izkušnje zasledovanja dušev-
nega zdravja. V Črni gori, kjer še
Pogled na Balkan
Boka Kotorska med včeraj in danes
obstajajo umobolnice, so jim pri-
kazali, v kolikšni meri osnovanje
in delovanje socialnih zadrug pri-
pomore k integraciji prizadetih in
odpravi družbene stigme, ki je
tam še zelo prisotna. Podgorica se
namreč trudi zasledovati cilje, ki
jih je na tem področju postavila
Mednarodna organizacija za
zdravstvo.
Ker je Črna gora bogata z vodnimi
in drugimi obnovljivimi viri ter
gozdnimi površinami, je Dežela
FJK tam tudi financirala projekte
v energetskem in lesnopredelo-
valnem sektorju. Školjkarji iz
Tržaškega zaliva so tudi precej do-
prinesli k razvoju gojenja klapavic
v Boki Kotorski; na njihovo pobu-
do so črnogorski školjkarji pričeli
gojiti ostrige.
Z neposredno pomočjo Ljudske
univerze je bilo v 12 letih v Črni
gori izpeljanih kar 170 tečajev ita-
lijanskega jezika, ki so jih odrasli
in otroci lahko obiskovali zastonj.
Na kotorski gimnaziji je glede na
zbrano študijsko smer itali-
janščina prisotna kot obvezni in
izbirni predmet. Vsako leto v Pod-
gorici poteka tudi dobro obiskan
festival italijanske kinematografi-
je.
V centrih Boke Kotorske so bili
med drugim na pobudo italijan-
skih ustanov izpeljani tudi ra-
zlični projekti ovrednotenja kul-
turnih spomenikov. Ljudska uni-
verza plačuje davke za ohranitev
nagrobnih spomenikov zgodo-
vinskega pomena na tamkajšnjih
pokopališčih. Posredniška vloga
tamkajšnje italijanske skupnosti
je torej pomenljiva.
In še zanimivost, ki dokazuje, da
nista skrb in povezava zgolj eno-
smerni. V solidarnostni nabirki v
pomoč prebivalstvu, ki ga je v
občini Amatrice pred leti prizadel
potres, je črnogorska skupnost
Italijanov zbrala več kot 22 tisoč
evrov. K uspehu pobude je ned-
vomno prispevalo dejstvo, da je
Kotor leta 1979 poškodoval po-
tres.
Kotor je pred pandemijo ogrožal
množični turizem
Ob arhitekturi, zgodovini in dru-
gih značilnostih predstavlja skup-
nost Italijanov v Boki Kotorski
enega od stebrov tamkajšnje zgo-
dovinske kontinuitete. Sicer je,
kakopak, tudi v Črni gori na po-
hodu kapitalizem globalizacijske-
ga tipa, ki zagotavlja prihodke, a
tudi marsikaj briše, če ne že
uničuje.
Paradoksalno doživlja Boka Ko-
torska v zadnjih letih isto turi-
stično usodo kot Benetke. V
računih, ki jih redno izstavlja tok
časa, sta območji spet medseboj-
no povezani. Velikanske turi-
stične križarke ne ogrožajo nam-
reč le svetovno znano lagunsko
mesto, ampak tudi srednjeveško
dediščino mesteca, v katerega pri-
haja do 10 tisoč turistov dnevno.
Kotor, ki ima 1300 prebivalcev,
lahko istočasno sprejme štiri veli-
kanske križarke. Zaradi navala tu-
ristov so v mestecu prisotne skoraj
izključno prodajalne spominkov.
Rast cen nepremičnin povzroča v
njem ugašanje realnega življenja.
Črnogorske oblasti je iz te dono-
sne otopelosti prebudila le
grožnja Združenih narodov, da
bodo Kotor izbrisali z Unescovega
seznama svetovne kulturne de-
diščine. Množični turizem vzbuja
pri prebivalcih mešane občutke.
Izbruh pandemije bo nedvomno
zaustavil ta nebrzdani turizem.
Matej Caharija
Slovensko stalno gledališče in Narodna in študijska knjižnica Trst
nista pozabili na svoje najmlajše obiskovalce gledaliških dvoran
in knjižničnih prostorov. Zato sta si ti dve pomembni ustanovi
zamislili Gledališče na obisku ki se pridružije Pravljicam na obisku
v režji NŠK. SSG in NŠK sta v sporočilu za javnost napisala:
“Prebrana in odigrana beseda utrjujeta stike z obiskovalci
Narodne in študijske knjižnice in Slovenskega stalnega gledališča
tudi v času, ko komunikacija poteka po virtualnih kanalih.
Slovenski ustanovi sta vsaka s svojo govorico in digitalnimi sredstvi
aktivni na spletu, v teh dneh pa sta združili moči pri skupni pobudi,
ki bo namenjena otrokom. Knjižničarke so do zdaj poskrbele za
redna srečanja cikla Pravljice na obisku, gledališče pa se bo
pridružilo še z novim ciklom, ki nosi naslov Gledališče na obisku.
Socialna omrežja bodo virtualni oder petih popoldnevov z
otroškimi predstavami SSG. Od 22. aprila vsako sredo ob 18.00
(z dostopom do posnetka tudi kasneje) bodo Facebook strani
NŠK in SSG ter Youtube kanal gledališča ponujali ogled zabavnih
in poučnih igranih zgodbic, ki so avtorski projekti ali dela znanih
književnikov.
V času, ko otroci ne zahajajo v učilnice, bo prva na vrsti ravno
Mala šola za klovne, ki se dogaja v nenavadni učilnici, kjer profesor
Pamet skuša (precej neuspešno) vzpostavljati red in disciplino v
razredu malih in igrivih klovnov. Duhovito besedilo Friedricha Karla
Waechterja preizprašuje meje med domišljijo in uniformiranostjo.
V predstavi igrajo Nikla Petruška Panizon, Patrizia Jurinčič in
Adriano Giraldi. Režijo podpisuje Renata Vidič.
V sredo, 29. aprila in 6. maja, bosta NŠK in SSG predvajala v
dveh delih daljšo otroško predstavo Cukrbomba, ki je nastala v
sodelovanju s SKD Tabor Opčine. Predstava Maurizia Soldaja se
ukvarja s pomembno temo zdravega prehranjevanja in pretirane
uporabe sladkorja, konzervansov, barvil in raznih kemikalij. V njej
nastopata Elena Husu in Tiina Hallikainen.
Dne 13. maja bo predstava za otroke črpala iz klasične literature
s pravljico Cesarjeva nova oblačila Hansa Christiana Andersena.
V predstavi igrata Romeo Grebenšek in Luka Cimprič. Zgodbo o
hinavščini dvorjanov in ljudstva, ki je politična satira o laskanju
oblasti, je priredil Tadej Pišek, ki je tudi režiser zadnje predstave
na sporedu, Medved z miško na rami Prešernovega nagrajenca
Miroslava Košute. V predstavi igra Vanja Korenč. S tem besedilom
se bodo mali gledalci 20. maja zabavali ob ogledu prisrčne zgodbe
o navidezno nemogočem prijateljstvu”.
POVEZAVE najdete na spletni in Facebook straneh SSG in NŠK in
na youtube kanalu SSG.
IK
Gledališče na obisku, pet srečanj za otroke
Slovenija 23. aprila 2020 13
Letos manj možnosti in pogojev za dopust ob morju na Hrvaškem
Slovenija med najbolj uspešnimi
državami pri zajezitvi koronavirusa!
  Sloveniji sta se ob kon-
cu prejšnjega tedna
skoraj hkrati pojavila
dva čustvena izbruha med
ljudmi, zadoščenje in nav-
dušenje. To se je zgodilo ob
vladnem sporočilu, da je kri-
vulja okužb začela nazadovati,
z izvajanjem ukrepov vlade in
napori državljanov pa so do-
segli osamitev virusa in nad-
zor nad njim. Skoraj hkrati je
prestižna Univerza Oxford v
Angliji, ki sistematično
spremlja in ocenjuje ukrepe v
boju s koronavirusom in pri
tem upošteva 13 različnih me-
ril, Sloveniji namenila naj-
višjo odzivnost. Slovenska
država je pri ocenjevanju
uspehov zoper virus dosegla
sto točk od stotih mogočih. S
tem se je uvrstila med druge
najbolj uspešne države v
soočanju s smrtonosnim viru-
som; te države so Nova Zelan-
dija, Izrael in Hrvaška. Za na-
daljevanje ukrepov in delo-
vanje pri premagovanju krize
zaradi učinkovanja virusa ima
Slovenija za tekoče potrebe na
voljo zadosti zaščitne opreme
in naprav, za potrebe zdrav-
stva in zdravstvenih delavcev
v bolnišnicah, zdravstvenih
domovih, ambulantah in tudi
v najbolj ogroženih treh ali
štirih domovih za starejše
občane. Podpredsednik vlade
in obrambni minister Matej
Tonin je povedal, da je v obu-
pu in strahu zaradi poman-
jkanja zaščitne opreme in me-
dicinskih aparatov ob nastopu
nove vlade prosil za pomoč tri
znane in vplivne Slovence, ki
imajo dobre poslovne ali po-
litične zveze v svetu. To so
Aleksander
Čeferin, predsednik Evropske
nogometne zveze, in podjet-
nika Joc Pečečnik in Janez
Škrabec. “Vsi trije so se takoj
odzvali in naredili veliko do-
brega za Slovenijo. Hvala
jim”, pravi. Nekaj zaščitnih
sredstev in zdravstvene opre-
me je poslala tudi kitajska vla-
da, neposredno v Sloveniji pa
so jo kot svojo pomoč zbrali
in darovali veleposlaništvo Ki-
tajske in pri nas bivajoči kitaj-
V ski državljani.Vlada upošteva razmere, ki sesproti spreminjajo in zahteva-
jo nove odločitve in ukrepe.
Pretekli ponedeljek so znova
odprli nekatere urade, obno-
vili razne manjše dejavnosti
in podaljšali veljavnost voz-
niških in drugih dokumen-
tov. Nove sprostitve in
olajšave bo vlada uvedla po
prvomajskih praznikih, na-
tančneje 4. maja 2020. Tistega
dne bodo, denimo, odprli tu-
di zelo zaželene frizerske in
kozmetične salone. Ne bodo
pa še dovoljena gibanja ljudi
iz njihove v drugo občino. Po-
goj za vse sodelujoče pri odpi-
ranju in delovanju vseh dejav-
nosti pa bosta uporaba zaščit-
ne opreme in upoštevanje
vseh doslej sprejetih varno-
stnih ukrepov in predpisov.
Vlada je v teh dneh pripravila
novo skupino zakonskih pred-
pisov za pomoč prizadetim
slojem prebivalstva, pa tudi
posameznikom, najbolj pa
gospodarstvu. Pripravila pa je
tudi testiranje okoli tisoč do
1.500 ljudi glede na možni
obstoj virusa. Na podlagi izvi-
dov bodo pristojni zdravstve-
ni organi ugotovili, v
kakšnem obsegu je koronavi-
rus dejansko razširjen v Slove-
niji. Zdaj o tem neuradno na-
vajajo različna mnenja in po-
datke, ki pa so vsi nezaneslji-
vi. Navajam, da je bilo omen-
jeno testiranje prostovoljno,
izvedeno je bilo v vsej Slove-
niji in pri vseh starostnih sku-
pinah prebivalstva.
Ponujam razmislek o poli-
tičnih namenih in ozadjih do-
gajanja pri premagovanju kri-
ze zaradi virusa. Politiki o tem
ne govorijo radi, vendar je
očitno, da vladna koalicija s
svojimi ukrepi in celotno de-
javnostjo hoče volivce in ce-
lotno javnost prepričati, da bo
sposobna voditi državo tudi
po naslednjih volitvah. Opo-
zicija pa z oporekanjem in kri-
tikami vlade poskuša javnosti
dokazati, da brez nje ne mo-
remo imeti uspešne vlade in
dobre države. Z upoštevanjem
omenjenih ciljev in izhodišč
je pač treba ocenjevati dogod-
ke in ravnanja zdajšnjih in
prejšnjih oblastnikov in dru-
gih odločevalcev v Sloveniji.
Na voljo je velik izbor izjav,
trditev, ocen in komentarjev
o zdajšnjem času in razmerah
v družbi in politiki. Časnikar
in komentator Janez Markeš
je v časopisu Delo zapisal, “da
je zdaj tudi v Sloveniji začrta-
na smer po zgledu madžarske-
ga opuščanja demokracije.
Znaki, ki jih daje premier Ja-
nez Janša, so nedvoumni.
Vendar menim, da pri nas ne
bo šlo tako daleč, kot je šlo na
Madžarskem”. Komentatorka
dr. Maja Sunčič je v reviji Re-
porter menila, “da bi se moral
prejšnji premier Marjan Šarec
opravičiti vsem državljanom
Slovenije. Zaradi tega, ker nas
je pripeljal v krizo povsem ne-
pripravljene in brez pra-
vočasnega odziva na korona-
virus. Slovenijo je povsem za-
vozil in nas pustil v blatu”. V
Stranki Marjana Šarca zahte-
vajo parlamentarno preiskavo
o malverzacijah, ki naj bi se
zgodile pri nabavah zaščitnih
obraznih mask. Morda bodo
vložili tudi interpelacijo zoper
Zdravka Počivalška, ministra
za gospodarski razvoj in teh-
nologijo. Slovenija spada med
države, ki zaradi zdajšnje krize
z virusom niso razglasile
izrednih razmer. Tega tudi ne
bo storila, pravi premier Janez
Janša. Toda politična levica
vlado kljub temu obtožuje, da
je državo zapeljala v diktaturo.
Zdajšnji desnosredinski vladi
Janeza Janše grozijo, da bo po
koncu te krize “doživela uli-
co”. Levičarski aktivist Sanjin
Jašar pa policistom napovedu-
je nasilje, “ker nas nihče ne
bo ustavil pred obračunom z
vami”. Ustavno sodišče je za-
vrglo pobudo nekega državlja-
na, ki se ni upal predstaviti z
imenom in priimkom, je pa
predlagal, da sodišče razvelja-
vi vladni ukrep, ki omejuje gi-
banje ljudi na lastno občino
in prepoveduje gibanja in zbi-
ranja ljudi na javnih mestih in
površinah v vsej državi. Ta
ukrep torej ostaja v veljavi.
Zaradi obstoječih razmer, naj-
bolj zaradi strahu pred
okužbo z virusom, letos ne bo
velikega števila Slovencev, ki
bi svoj dopust preživeli ob
morju na Hrvaškem. Lani je
bilo takih dopustnikov več
kot 100 tisoč. Slovenci imajo
na območju od hrvaške Istre
do Dalmacije več kot 110.000
stanovanj, apartmajev, počit-
niških hiš in drugih nepre-
mičnin. Postalo je negotovo,
kako jih bodo lahko upora-
bljali. Minister za zdravje dr.
Tomaž Gantar je Slovence po-
vabil, naj svoj dopust letos
preživijo doma, torej v Slove-
niji, “ki je lepa in privlačna
država, a še ne povsem odkri-
ta in raziskana”.
Marijan Drobež
  rogram Eden, ki je zadnjih tri-
deset let uspešno deloval v Kan-
jem dolu pod Javornikom, se bo
po novem izvajal z animatorji iz
društva Eden in me-
nihi v Stični. Na ted-
ne in vikende duhov-
nosti sestre Rebeke
Kenda je do lani pri-
hajalo tudi do 1.500
osnovnošolskih otrok
iz vse Slovenije. Poleti
ni bilo nikoli dovolj
prostora za vse, zato
so imeli čakalne vrste.
Sestra Rebeka Kenda
je iz reda šolskih se-
ster sv. Frančiška Kristusa Kralja. Do
leta 2000 je imela duhovne poletne
tedne za otroke na Uskovnici. Ob kon-
cu najemniške pogodbe koče na
Uskovnici je morala poiskati drugo
hišo. Brez velikih financ je najela za-
puščeno hišo v Kanjem dolu. Pri ob-
novi hiše so ji pomagali mnogi: z ma-
terialom, delom, de-
narjem, molitvijo
ali s spodbudno be-
sedo. Hišo so poi-
menovali Eden: ime
nakazuje na razkošje božje bližine.
Hiša se je skozi vsa leta popravljala,
širila in posodabljala. Lani je s. Rebeka
zaradi bolezni morala končati delo v
Kanjem Dolu. Zdaj, po
zaprtju Edna, pa se bo
program tednov du-
hovnosti prenesel v
Stično v samostan ci-
stercijanov. V samosta-
nu je zdaj petnajst me-
nihov.
Motiv letošnjih duhov-
nih tednov bodo Fa-
timski pastirčki z ge-
slom: “Zavladal bo
mir”. Za zdaj je načrto-
vanih pet tednov, od začetka julija pa
vse do konca avgusta. Če bodo razme-
re zaradi epidemije to dopuščale, se-
veda.
Prijave za tedne duhovnosti v priha-
jajočem poletju so na spletni strani sa-
mostana opatije Stična.
Luka Mamić
P
V Mestnem muzeju Ljubljana so
si v tem kriznem času zamislili
nov projekt. Da bi prihodnje
generacije vedele, kaj je
pandemija koronavirusa
pomenila za mesto Ljubljana, so
“razpisali” KORONAPROJEKT.
Ljubljančane prosijo, naj bodo
še sami kronisti tega izrednega
zgodovinskega časa. Naprošajo
jih, naj v fotografski aparat
ujamejo prazne ulice, dnevne
sobe, spremenjene v učilnice in
pisarne, zaprta igrišča, vrste ljudi
pred trgovinami, razkužila,
vstopnice za športne in kulturne
dogodke, ki so bili odpovedani.
Fotografije naj pošljejo na
KORONAPROJEKT Čim prej
korono v muzej!
Muzej sicer dnevno skrbi za
krajšanje in lajšanje časa vseh,
ki so doma, s spletnimi
vsebinami, ki jih dnevno
bogatijo. Muzej objavlja učne
vsebine za učitelje, ideje za
družine, novice in kuharske
recepte iz zgodovine.
Zanimiv KORONAPROJEKT
  estna občina Nova Gorica je
želela osnovnošolcem
popestriti to obdobje
prisiljene osamitve, ki jo seveda
doživljajo tudi otroci. Ti so kot vsi
ostali občani primorani ostati doma in
so s svojim učiteljskim kadrom
povezani le po računalnikih. Prav v
sodelovanju z osnovnimi šolami je
novogoriškim četrtošolcem, ki so prav
v tednu pred Veliko nočjo pri predmetu
družba obravnavali temo Domači kraj,
poslala strip z naslovom Nova Gorica v
stripu. Stripovska zgodba je nastala ob
praznovanjih 70-letnice ustanovitve
mesta. V njem sta zaobjeta nastajanje
in rast mladega mesta, zato je strip
šolarjem lahko tudi v pomoč pri
spoznavanju Nove Gorice. Župan dr.
Klemen Miklavič se je učencem ob tej
priložnosti zahvalil, ker se kljub
zaprtim šolam prizadevno učijo in
držijo varnostnih ukrepov proti širitvi
koronavirusa, ki ograža naše zdravje.
“Vaše sodelovanje v skupnih naporih je
ključnega pomena za zaščito
naših dedkov, babic in drugih
ranljivih ljudi”, je dejal župan.
Ko se bo končala epidemija,
bodo stripe podarili tudi
šolskim knjižnicam, da bodo
na voljo tudi ostalim učencem
in naslednjim generacijam.
Ta strip je tudi lep odraz
čezmejnega sodelovanja v
somestju obeh Goric; risbe za
naslovnico je namreč
prispevala Miriam Blasich iz
Italije, besedilo pa sta napisali
Suzana Uršič in Ana Geršak iz
Slovenije. Idejno zasnovo za
strip sta zasnovali Vesna in
Suzana Uršič. MO Nova Gorica
ga je objavila tudi na svoji
spletni strani v zavihku O
mestni občini - Predstavitev
Nove Gorice. Vsakdo ga lahko prelista
in prebere na povezavi: https: //bit.
ly/issu_NovaGoricavStripu
Povezava do stripa je dostopna tudi v
objavi na Facebook profilu GO! 2025.
Strip bo na voljo v slovenskem in
italijanskem jeziku.
IK
M
Z 2. strani
Juriš na novo vlado!
  esprejemljiva pri-
stranskost javne RTV
SLO
Pred zadnjimi parlamentar-
nimi volitvami je bilo od-
vratno opazovati voditelje TV
soočenj, ko so, z nekaj častni-
mi izjemami, udeležencem
papagajsko polagali na jezik
slogan, da po volitvah “ne
bodo sodelovali z Janšo”. V
izjavi Združenja novinarjev
in publicistov (Splet, 13. 4.
2020) smo lahko prebrali o
pristranskosti RTV SLO tudi
ob nastopu tretje Janševe vla-
de, “ko so novinarji in ured-
niki odkrito agitirali proti
novi vladi …, se orkestrirano
odzivali na dogajanja, ki niso
bila v skladu z levo usmerje-
no ideologijo … ter s takim
ravnanjem ustvarjali po-
pačeno in pristransko doje-
manje javnosti”. In ker javno
TV SLO financiramo sloven-
ski državljani različnih poli-
N tičnih pogledov in naročninene moremo odpovedati, jezlorabljanje RTV SLO za pro-
mocijo ene opcije hkrati na-
silje nad nami, ki nam ga ni
treba trpeti. V Italiji je
plačevanje naročnine za jav-
ni zavod RAI tudi obvezno in
se pobira skupaj s položnico
za elektriko, če imaš TV ali
radio aparat, tudi če ju ne
gledaš ali poslušaš. Leta 1975
je nadzor nad RAI prešel z
vlade na parlament ter obsta-
ja parlamentarna komisija, v
istem razmerju kot parla-
ment, ki imenuje upravne or-
gane RAI. Zdajšnje stanje na
RTV SLO, z nekaj častnimi
profesionalnimi novinarski-
mi izjemami in nekaj ne-
močnimi pomladnimi pred-
stavniki v programskem sve-
tu, očitno tega zelo resnega
problema ne rešuje, kar kliče
po odločni akciji.
Milan Gregorič
V sredo, 15. aprila letos, so se v ljubljanski stolnici s pogrebno
mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, v
najožjem krogu poslovili od nekdanjega ljubljanskega nadškofa,
msgr. Alojza Urana. Kdaj bo po pandemiji maša zadušnica zanj,
bodo še sporočili.
Mestna občina Nova Gorica 
Darilo za male šolarje
Vikendi duhovnosti v Sloveniji 
Eden se seli v Stično
Aktualno23. aprila 202014
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. členom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih
podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko 
brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 21. aprila 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (288)Erika Brajnik
Koronavirus - pot do sebe (2)
Povedali smo, da smo si ljudje podobni, nismo
pa enaki. Vsak zato doživlja karanteno na svoj
način, pa poglejmo kako.
Jetrni t ip človeka je lep, eleganten,
karizmatičen voditelj, ljubi red in disciplino, je
delaven, rad je urejen, lep, oblečen po zadnji
modi. Zelo ga veseli, da ga drugi občudujejo,
se po njem zgledujejo. Ko je jetrni tip v
deficitu, ko je v
njegovem telesu polno
toksinov, takrat je
jezen, vzkiplj iv,
razdražljiv, nemiren,
sovraži brezdelje,
počasnost, vsi mu
gredo na živce, da
lahko postane tudi
grob, ker izgubi
razsodnost. Ko
pogleda vase, vidi le
jezo, nemir in čuti
nespečnost. To zanj ni
prijetno, ker je bil celo
življenje aktiven …
zaradi tega se ni
nikdar ustavil  in
pogledal vase. Zdaj pa ga je narava prisilila,
da se mora ustavit i  in v življenju kaj
spremeniti. Postati mora bolj toleranten,
miren, počasen, odpovedati se mora
potovanjem, najlepšim oblekam, mondenim
dogodkom, prestižu.
Srčni tip človeka je veseljak, rad je in pije, rad
se druži, rad ima prijatelje, rad kuha. Skrbi za
vse okoli sebe, skrbi, da nobenemu nič ne
manjka. Želi si, da bi bili vsi veseli in brez skrbi.
Ko je srce v deficitu, tak tip človeka občuti
veliko tesnobo, nemir, srce mu lahko razbija,
počuti se utesnjen, kot da bi ga kaj dušilo.
Omejitev gibanja in druženja s prijatelji je za
srčni tip človeka hud udarec, saj je zanj telesni
stik znak tolažbe, gotovosti, znak, da gre vse,
kot mora. Če tega ni, je žalosten, izgubi veselje
do življenja, hrane in pijače, počuti se
anksiozno, utesnjeno.
Pogreša prijatelje, stik,
druženje.
Ledvični tip človeka je
stalno utrujen, zato je
prvi mesec karantene
prespal, da je pridobil
vsaj malo energije. Tak
tip človeka ni
samozavesten, je
sramežljiv, prestrašen,
boji  se vsega,
predvsem pa
sprememb. To, da
mora biti zaprt v hiši,
ga ne moti preveč, saj
tudi navadno ne hodi
veliko ven, nima veliko
prijateljev in druženja sploh ne pogreša. Kar
ga najbolj moti, je strah pred okužbo,
boleznijo, smrtjo. Zato lahko pade v depresijo
prav zaradi strahu, fobije. Zato ne gre ven, ker
se boji, počuti se ogrožen. Boji se tudi za svoje
drage, a ne drzne si reči nič prav zato, ker se
boji. Zelo je negotov, neodločen, v hudih
situacijah je še bolj negotov.
/ dalje
Čebele so zelo
pomembne za
življenje ljudi,
tako kot vsi
ostali
opraševalci, od
katerih je odvi-
sna kar tretjina
pridelane hra-
ne na svetu. Čebele imajo prav gotovo najpo-
membnejšo vlogo, ne nazadnje tudi zato, ker
človeku dajejo med. Prve sledove, ki dokazujejo,
kako je že pračlovek nabiral med, najdemo na
nekaterih stenskih poslikavah iz obdobja neo-
litika v Španiji. Pred davnimi časi so v naravnih
bivališčih živele samo divje čebele. Najpogoste-
je so si bivališče uredile v duplinah starih dre-
vesnih debel, katere so najprej očistile, iznesle
iz njih strohnele
ostanke, potem pa v
očiščenem prostoru
gradile satje. Dreve-
sne votline so bile
prostorne in čebel-
na družina se je lah-
ko širila, človek pa
je prvič prišel v stik
z njo približno tako,
kot pridejo živali, ki
se rade sladkajo: po-
trgal je gnezdo in
pojedel vse, kar je v
njem našel. Zelo
verjetno se je čebe-
larstvo začelo, ko je pračlovek drevesno deblo z
duplino in čebeljim panjem vred prenesel v
bližino svojega doma in nato iz dupline pobral
satje, polno medu, ki so ga čebele zgradile.
Počasi je postajal človek čebelji prijatelj in
začelo se je prvo, preprosto čebelarjenje. V an-
tiki, ko ljudje še niso poznali sladkorja oz. no-
benega drugega sladila poleg medu in so upo-
rabljali vosek v številne namene, je bilo čebe-
larjenje dejavnost velikega gospodarskega po-
mena. Kasneje, v srednjeveški Evropi, so se s
čebelarstvom še naprej dosti ukvarjali - posebno
pozornost so tej dejavnosti posvečali različni
samostanski redovi, tudi zaradi potrebe po pri-
dobivanju voska za sveče, ki so jih uporabljali v
cerkvah.
V prvi polovici dvajsetega stoletja so ljudje ved-
no več pozornosti dajali proizvajanju, ovredno-
tenju in komercializiranju različnih vrst medu.
Danes običajno še vedno gojijo čebele v panjih
- čebelarstvo je pri nas panoga z dolgo tradicijo,
ki se odraža tudi v ljudski umetnosti, saj na Slo-
venskem krasijo čelne strani panjev čudovite
pisane poslikave, t. i. panjske končnice. Kmetje
so navadno panje “povirbali” od svojih očetov
- prehajali so iz roda v rod tako kot tudi znanje
in ljubezen za čebelarstvo. Delo je bilo zahtev-
no, a med je predstavljal vir zaslužka, saj nekaj
so ga obdržali za domačo porabo, drugega pa
so prodali. Tudi mamin stric Ivan, ki je bil po
poklicu kovač, je bil čebelar. Doma je bil iz Za-
dloga pri Črnem Vrhu, poročil pa se je na Ustje.
V njegovem rojstnem kraju je bilo dosti velikih
kmetij in prav na vseh, tudi na najmanjših, so
doma imeli panje in pridelovali med. Dela se je
stric Ivan naučil od svojega očeta in še od no-
nota pred njim, zato se je odločil in tudi na
Ustju zgradil svoj panj. Svojih čebel ni vodil na
pašo, saj je bil ob hiši gozdiček akacij in veliko
sadnega drevja. Mama se spominja, da je bil pi-
sanih barv, vsaj tri metre dolg in skoraj dva me-
tra visok, na hrbtni steni pa je imel vratca, skozi
katera je stric stopil noter po satje - po skrbi za
panj je bil čas za nabiranje medu pravi užitek.
To delo je stric opravljal v urah, ko v panju ni
bilo dosti čebel, in včasih je pustil otrokom, da
so z njim stopili v prostor in opazovali. Satje je
bilo z voskom pritrjeno na okvir. S pomočjo
ostrega noža je odstranil vosek in odlepil satje,
iz katerega je tekoči med zlil v posodo in prece-
dil. Svoj med je stric prodajal, tako kot vosek za
sveče; če pa se je med nabiranjem kakšen
košček satja zlomil, ga je ponudil otrokom, ki
so ga radi žvečili in iz njega posrkali tudi naj-
manjšo kapljico medu.
V preteklosti so v prehrani uporabljali med kot
sladilo, kot obelo in kot konzervans tako na
skromnih mizah
kot na mizah bo-
gatih ljudi, kjer so
ga včasih postregli
kar v njegovem
satju. Med so upo-
rabljali pri pripra-
vi ribjih jedi in ku-
hanju stročnic,
marmelad, siru-
pov in sladkega
kruha. Kot konzer-
vans je bil upora-
bljen s sadjem, kot
so jabolka, kutine
in hruške, v mle-
ku pa so ga pili otroci bogatejših, iz najvišjih
družbenih razredov. Uporaba medu se je kmalu
razširila tudi na druga področja. V kozmetiki,
pri izdelovanju aromatičnih olj, parfumov in
mask za suho kožo - žlico medu so zmešali z
enim rumenjakom in žlico olivnega olja, na-
maz pa pustili na obrazu vsaj deset minut. Med
so seveda uporabljali tudi kot zdravilo, antisep-
tik, namaz za zdravljenje odprtih ran, opeklin
in kot pomoč pri prebavnih motnjah. Naše no-
ne so poznale marsikatero zdravilno učinkovi-
tost medu - “med ti da moč”! so vedno pona-
vljale. V vaze z medom so postavljale tudi smre-
kove vršičke. Čaj z medom je čudovito pomagal
v primeru prehlada, tako kot tudi mleko, v ka-
terem se je kuhal žajbelj in so mu dodali žlico
medu. Z medom so pripravljali testo za kolače,
torte, medenjake, najrazličnejše vrste piškotov.
Pri nas doma so ponavadi pekli podolgovate
piškote z medom, orehi in rozinami.
MEDENI PIŠKOTI
Sestavine:
400 g moke, 2 jajci, 3 žlice medu, četrtina
vrečke pecilnega praška, 100 g masla, 150 g
zmletega sladkorja, 70 g rozin, 70 g zmletih
mandljev (ali orehov), četrtina žličke cimeta,
sol.
Priprava:
V moko najprej presejemo pecilni prašek, nato
dodamo maslo, zrezano na majhne koščke, in
ga z rokami dobro zdrobimo. Dodamo še slad-
kor, ščepec soli, mandlje, cimet, rozine, med in
jajci ter umesimo testo. Oblikujemo ga v tri,
štiri debelejše štručke ter jih položimo v pekač,
na katerem naj bodo med seboj razdaljene.
Pečemo pri 180 stopinjah Celzija za 15-20 mi-
nut, nato jih še tople narežemo na rezine in
spet damo v toplo pečico, da porumenijo in se
posušijo. Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (80)
O naših nerodnih kuharskih
podvigih
Eden od dogodkov, ki jih za to pristojne organizacije
redno prirejajo za študente Erasmusa, so
mednarodne večerje: študentje na izmenjavi lahko
posamezno ali v manjših skupinah pripravijo tipično
jed iz svoje države, ki jo nato delijo z drugimi na
veliki zakuski, kjer ima vsakdo možnost pokusiti
hrano z vseh koncev sveta. V Granadi so tudi letos
pred nastopom karantene nekajkrat priredili ta
dogodek, vendar se ga sama nisem nikoli udeležila,
saj žal ne premorem dovolj kuharskega znanja, da
bi kaj pripravila.
Kuhanje je veščina, ki bi mi v obdobju samoizolacije
prišla še kako prav; predvsem zato, ker nihče od
treh prebivalcev našega stanovanja ni ravno
kuharski mojster, kar je po eni strani škoda, po
drugi pa me tolaži,
saj se vsaj nimam
česa sramovati.
Pravzaprav je bilo
odkrivanje razlik v
prehrambenih
navadah najbrž
eden od
najzanimivejših
vidikov sobivanja v
karanteni. Te se
pokažejo že
navsezgodaj zjutraj,
kjer jaz – ki sem, ne
le v kuhinji, ampak
tudi na splošno,
velika neroda – vsak dan brez izjeme polijem kavo.
Vedno znova namreč pozabim na nekoliko
nenavadno navado italijanskega sostanovalca, da
nikoli ne izprazni kafetjere: z razliko od mene, ki z
lahkoto popijem dozo, namenjeno petim ljudem, si
on nalije le nekaj požirkov, drugo pa pusti “za
pozneje” – ali za to, da Mojca z njo zmoči štedilnik.
Na srečo smo vsaj glede čiščenja zelo disciplinirani:
naša kuhinja namreč potrebuje redno pospravljanje
za packanjem, glede na to, da podpisana ni edina
neroda v hiši. Tretja sostanovalka, dekle iz
Kolumbije, je tista, ki se pri kuhanju še največ trudi;
a redno se ji dogaja, da lonce in kozice pozabi na
ognju. Nekega dne sem na štedilniku, sicer
ugaslem, našla lonec špagetov v vodi. Ko sem na
to opozorila Kolumbijko, je bila zmedena, češ, saj
sem tokrat pravočasno ugasila ogenj. Z Italijanom
sva jo nejeverno pogledala in ji nato razložila, da
se pašte enostavno ne more pustiti v vodi, da se
namaka in razkuha. Čeprav očitno nima pojma o
italijanski kuhinji, pa ne morem biti prestroga do
sostanovalke, saj mi je pred kakim tednom
pripravila odlično kolumbijsko tortiljo.
Kljub temu da mi kuhanje in peka ne gresta dobro
od rok, sem se nekega
dolgočasnega
karantenskega dne
odločila, da pripravim
palačinke: to je ena od
poslastic, ki si jo tako doma
kot v študentskem stanovanju v Ljubljani
privoščimo ob posebnih priložnostih, njihova
priprava pa je tako enostavna, da je celo meni
uspelo. Prepričana sem bila, da bosta sostanovalca
navdušena nad to dobroto: njuna reakcija me ni
razočarala, me je pa presenetila, saj nihče od njiju
še nikoli ni pokusil doma narejenih palačink. Ko
me je Italijan prosil, naj mu pokažem, kako se
palačinko premaže z Nutello, sem najprej mislila,
da se norčuje iz mene.
Dokaz, da je mislil čisto resno, sem dobila pred
nekaj dnevi, ko
smo spet imeli
večer s
palačinkami, ker
sem ob odprtju
hladilnika
ugotovila, da
moram porabiti
jajca. Zato sem
sostanovalcu, ki
se je odpravljal
po nakupih,
naročila, naj kupi
moko in po želji
tudi smetano.
Pripovedoval mi
je namreč, da je v restavraciji v svojem domačem
kraju vajen jesti palačinke z jagodami in stepeno
smetano.
Že res, da je v teh časih nakupovanje stresno
opravilo, ki zahteva tudi precej miselnega napora
– a kljub temu nisem pričakovala, da se bo
sostanovalec pojavil doma s smetano za kuhanje.
Potrudila sem se, da se nisem smejala, ko sem mu
morala povedati, da te sestavine ne potrebujem za
peko palačink; navsezadnje sem bila morda sama
kriva, ker mu nisem dovolj natančno razložila, da
bi kupil sladko smetano v spreju.
V naslednjih dneh si bom torej morala omisliti, kako
porabiti dva paketa smetane za kuhanje; španska
smetana ima precej manj gosto teksturo, zato
nisem prepričana, ali bom lahko z njo zabelila
torteline in pašto, kot smo vajeni v Italiji.
Ker si zatiskava oči pred lastno nerodnostjo ali ker
bi se radi kljub vsemu preizkusili v nečem novem,
sva se s Kolumbijko tudi zmenili, da bova poskusili
doma speči kruh. Sama sem pripravljena na nove
izzive, čeprav nisem prepričana, če bo iz te moke
kaj (užitnega) kruha.
Mojca Petaros
Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (7)
Aktualno 23. aprila 2020 15
Žalostna vest iz Argentine
V večnost je odšel Milan Košuta
  red dnevi je v daljni Ar-
gentini za vedno zatisnil
oči primorski rojak Milan
Košuta. Glede na to, da je dose-
gel visoko starost (93 let), je bil
neposredna priča medvojnega
in povojnega dogajanja na Pri-
morskem ter v zreli dobi svojega
življenja razmer v južnoame-
riški državi, ki mu je postala
druga domovina.
Rodil se je v narodnozavedni
delavski družini (Uzevi) na Kon-
tovelu. Zaradi vsega, kar je pri-
morskim ljudem povzročil
fašizem, se je še ne 16-leten pri-
družil partizanom. Boril se je v
Kosovelovi brigadi na Krasu in
nato v artileriji 9. korpusa. Med
drugim je sodeloval v znani bit-
ki za Trnovo. Bil je živa priča te-
ga, kar so naši predniki žrtvovali
za narodno osvoboditev.
Na drugo stran Atlantika je
odšel leta 1949, kjer ga je spre-
jela teta, ki se je tja preselila v
času fašizma. Štoka ni dobil pra-
ve zaposlitve na Tržaškem, ra-
zočaranje, ker ni celotna Pri-
morska postala del Jugoslavije,
je bilo veliko, ideološki spori in
napetosti so bili na dnevnem re-
du.
P V Argentini si je ustvarildružino, dokončal šolo in se za-poslil v državnem električar-
skem podjetju. V Buenos Airesu
je redno zahajal v emigrantsko
društvo Triglav, v katerem so bili
sprva dejavni Primorci, nato pa
tudi priseljenci iz drugih sloven-
skih in jugoslovanskih dežel.
V zrelih letih svojega življenja je
redno prihajal na obisk v Evro-
po k sorodnikom in prijateljem.
Mlajšim rodovom je rad pripo-
vedoval, kar je doživel med voj-
no. Kot iskren človek je bil v po-
govoru neposreden, resnicolju-
ben ter ustrezno kritičen. Oz-
načevali so ga optimizem, po-
končnost in pogled naprej.
Bil je družaben tip človeka, s ka-
terim je bilo prijetno in zanimi-
vo razpravljati o raznoraznih
vprašanjih. Njegove ugotovitve
in stališča so temeljili na opazo-
vanju in kritičnem presojanju
družbe, na življenjskih iz-
kušnjah ter na osnovi rednega
prebiranja del domačih in tujih
avtorjev. Z bivanjem v veleme-
stu, v katerem je gojil prijateljske
stike s pripadniki različnih na-
rodov, veroizpovedi in kultur, je
pridobil življenjsko širino, ki jo
je določala narodna zavest. Kot
pri drugih emigrantih se je tudi
pri njem argentinski melos pre-
pletal s slovanskim.
Ob obiskih rojstnih krajev je
spremljal kulturno življenje
naše narodne skupnosti in do-
gajanje v Sloveniji. Odpravljal se
je tudi na obisk prijateljev, ki jih
je v raznih primorskih vaseh
spoznal v mladih letih. Ko jih je
srečal, je znal z njimi v trenutku
vzpostaviti nekdanji odnos.
Čeprav jih je zadnjič videl pred
70 leti, je bilo zanj, kot da bi jih
včeraj. Čas, ki je minil, ni pri
njem okrnil vezi. Za sočloveka
je ostajal vselej odprt.
Mch
  Psiholog Boris Crassini
Med epidemijo moramo ohraniti mirne živce in upoštevati ukrepe vlade!
POGOVOR 
  Slovencem, psihologom
Borisom Crassinijem, ki živi
v Avstraliji, smo se pogovo-
rili o njegovem delu in stanju, ki
je nastalo ob širjenju koronaviru-
sa.
Kje ste se rodili? Katerega leta
so se vaši starši preselili v Av-
stralijo? Kako je potekalo vaše
otroštvo?
Moja mama, oče in vsi v družini
smo se rodili v Italiji, v Števerjanu
in Gorici. Jaz sem se rodil 2. maja
1947 in prišel s starši v Avstralijo
leta 1950. Najprej smo stanovali
v mestu Cairns na skrajnem seve-
ru Queenslanda. Moja mama se
je imenovala Anica Terčič in se je
rodila kot tretji otrok leta 1925 v
Števerjanu. Svojega bodočega
moža, Riccarda Crassinija,
(Kraščka), je mama srečala v Go-
rici že pred drugo svetovno vojno.
Zaradi nasprotovanja staršev se
nista mogla poročiti, zato sta se
poročila takoj po vojni leta 1946.
Po prihodu v Avstralijo je moj oče
začel delati kot avtomehanik v
podjetju, moja mama pa kot ku-
harica. Najprej sem se šolal pri se-
strah v samostanu Saint Joseph,
od 1. do 4. razreda, nato pa sem
šel na gimnazijo svetega Avgušti-
na; tu so poučevali patri. Na po-
dlagi rezultatov višjih izpitov sem
prejel štipendijo Commonwealth
of Australia, ki mi je omogočila
vpis na univerzo, na kateri sem
študij začel l. 1965, in sicer na ta-
kratni Townsville University
(TUC) Queensland v mestu Tow-
nsville, približno 350 kilometrov
južno od svojega doma. Po dveh
letih me je eden izmed predava-
teljev, ki je bil tudi moj trener rag-
bija, tako dobro treniral, da sem
lahko začel igrati polprofesional-
no v ligi, glavnem mestu Queen-
slanda, Brisbane, ki je približno
1.700 kilometrov južno od Cair-
nsa. Leta 1967 sem se preselil v
Brisbane. Tu sem se tudi zaposlil
v laboratoriju transportne družbe,
istočastno sem nadaljeval študij v
večernih urah in dobil diplomo
leta 1970 v Gestalt-psihologiji.
Dobil sem službo na univerzi in
se tu zaposlil kot raziskovalec.
Kot psiholog in poznavalec Ge-
S stalt-psihologije ste tudi delo-vali kot terapevt?Nikoli. Moj sektor raziskovanja je
bil razvoj vizualnih percepcij in
prenos eksperimentalnih metod
na raziskave o človeškem vedenju
v otrocih, tako kot sta si zamislila
Kurt Koffka in Wolfgang Kohler.
Delal sem predvsem v laboratori-
jih in se ukvarjal z eksperimenti
na področju vedenja.
Kakšne eksperimente ste opra-
vljali v laboratoriju?
Moral sem preučevati kognitivno
vedenje človeka v določenih raz-
merah. Kot primer navedem razi-
skavo o dojemanju pri dojenčkih,
kako se dojenček nauči dojemati
po slušnih in vizualnih informa-
cijah in kako se obe percepciji,
slušna in vizualna, spojita pri do-
jemanju. Da bi odgovorili na to
vprašanje, smo trimesečne do-
jenčke postavili v okolje, v kate-
rem so lahko videli in slišali svoje
matere, toda materin glas in gi-
banje ust nista bila vedno sinhro-
nizirana. Dojenčke smo snemali
in opazovali, kako sproščeni in
veseli so bili v različnih eksperi-
mentalnih razmerah.
Kdaj ste spoznali svojo ženo?
Svojo ženo Edno sem srečal na
univerzi, saj je bila tam študentka
znastvenih predmetov. Rodila se
je v Avstraliji, vendar njena
družina prihaja iz Dalmacije. Po-
ročila sva se leta 1970 in imava
dva otroka: Emo in Kyla.
Kako to, da zdaj živite v Gee-
longu. Kdaj ste se upokojili in
kaj delate zdaj?
Leta 1987 sem se preselil na Dea-
kin University v Geelong, nedaleč
od Melbourna, 2.900 kilometrov
južneje od doma svojih staršev,
kjer sem preživel skoraj vsa
otroška leta. Upokojil sem se leta
2006. Leta 2019 sva z Edno pro-
dala hišo v Greelogu in se preseli-
la v Point Londsdale, to je 30 ki-
lometrov južneje. Vedno pa sem
bil povezan z univerzo in razisko-
val sem še naprej, predvsem na
področju uporabne znanosti. So-
deloval sem z znanim Arthurjem
Papejem v njegovi letalski aferi.
Arthur Pape je bil zdravnik, a tudi
letalec; poklical me je, naj mu kot
strokovnjak pomagam pri zako-
nodajni pravdi, ki jo je začel proti
avstralskim civilnim letalskim
družbam (Australian Civil Avia-
tion Safety Authority). Arthur ni
smel namreč leteti ponoči, ker je
imel napako pri vidu, ki je znana
kot deuteranopija. Ta prepoved je
temeljila na predpostavku, da ima
Arthur pomanjkljivost v vidu in
da ne more dobro razlikovati
barv, zato naj bi imel težave pri
spoznavanju informacij, torej pri
letenju predvsem v nočnih urah.
A to ni bilo znanstveno potrjeno
in tu je prišlo prav moje znanje iz
laboratorijev o percepciji vida.
Dokazi z eksperimenti so pripo-
mogli, da je Arthur zmagal na so-
dišču v tej aferi, kar mu je omo-
gočilo, da je lahko neovirano
uporabljal letala. Od takrat sem
sodeloval z njim pri njegovem
prizadevanju, da sadove, ki sva jih
pridobila v njegovem primeru,
preneseva tudi v širšo javnost in
zakonik. Odpraviti je bilo treba te-
ste barvnega vida kot kritične ele-
mente pri ocenjevanju oseb, ki
želijo dobiti potrdilo v vseh stop-
njah letenja, in jih nadomestiti s
preizkusi usposobljenosti za var-
no kontrolo letal. Ta bitka je tra-
jala dolgo, a ob koncu lanskega
leta smo dosegli, da so v zakoniku
preizkuse barvnega vida nadome-
stili z bolj primernimi preizkusi
pri usposobljenosti letalcev, saj so
poizkusi dokazali, da je deutera-
nopija in dojemanje barv nepo-
memben faktor pri letenju. Vesel
sem, da je moje znanje bilo v ko-
rist skupnosti in da so letalske
družbe prepoznale zmoto.
Kako je vplival iz-
bruh koronavirusa
na prebivalstvo?
Koliko okužb ste
imeli?
Okužb do zdaj ni
veliko, 5.454 pri-
merov do danes (4.
aprila) in 28
mrtvih. Vendar je
treba vedeti, da
ima Avstralija 7,7
milijonov kvadrat-
nih kilometrov in
le 25 milijonov
prebivalcev. V pri-
meru z Italijo je
okužb malo, poleg
tega je Avstralija fe-
deracija šestih
držav in dveh oze-
melj. Vsaka država
ima svojo dodatno
vlado, večkrat z
dvema zbornica-
ma. Zaradi tega je
na taki celini zelo težko usklaje-
vati posege v primeru epidemije,
kot je COVID-19. Na vsak način
ne vidim okoli sebe panike,
čeprav je opazna zaskrbljenost
prebivalstva. V trgovinah je izgi-
nil ves toaletni papir in ga nimajo
več na zalogah. Isto se je zgodilo
s sanitarnimi rokavicami in s te-
steninami. Ljudje so zaskrbljeni
zaradi gospodarskih posledic, ki
jih lahko sproži epidemija. Hoteli,
restavracije, trgovine so začeli za-
pirati in vsak dan vedno več ljudi
izgublja službo.
Kako je reagirala vlada?
Uvedla je zelo stroge ukrepe za
potnike, ki prihajajo z letalom, in
meje je zastražila. Priporočajo, naj
bodo ljudje drug od drugega od-
daljeni vsaj meter in pol in naj se
ne družijo med seboj. Seveda pri-
poročajo tudi, naj ljudje ostanejo
doma in naj gredo ven le zaradi
nujnih opravkov. Vlada je tudi iz-
dala odlok, s katerim bodo pod-
jetja dobila spodbudne naložbe.
Ali so požare, ki so se vrstili v
poletnem času, zmogli pogasi-
ti? Je nastalo veliko škode zara-
di tega?
Hvala Bogu, smo imeli v Avstraliji
zadnje čase veliko dežja, ki je pri-
pomogel, da so se požari pomirili.
Zgorelo je nad 19 milijonov hek-
tarjev površin, uničeno je bilo
skoraj šest tisoč stanovanj, umrlo
je 34 ljudi in izginilo v ognju na
milijarde živali. To je velika škoda,
tudi z ekološkega vidika. Veliko
let bo minilo, preden se bo Avstra-
lija opomogla od te katastrofe. K
sreči na pogorelih pokrajinah so
že vidne nove rasti. Žal, veliko vrst
živali je za vedno izgubljenih.
Kaj se je spremenilo v tem času
epidemije v vašem življenju in
življenju prebivalstva nasploh?
Mislim, da je zelo pomembno, da
v takih pogojih, ko razsaja epide-
mija, ohranimo mirne živce in da
upoštevamo ukrepe vlade. Po-
membno je tudi, da se izogibamo
lažnim in neresničnim informa-
cijam, ki so vedno prisotne tudi v
medijih. Seveda tudi pri nas ob-
stajajo izjeme in so ljudje, ki pa-
nično reagirajo na epidemijo ali
na požare, toda na splošno ima v
Avstraliji, v kriznih časih, prebi-
valstvo glavo na pravem mestu in
v dejanjih presega sebičnost. Av-
stralci radi pomagajo finančno in
kako drugače, ko vidijo, da imajo
sosedje nevarnost pred vrati. K
sreči požari niso zajeli moje
družine in tudi za koronavirusom
nismo zboleli. Zdaj spoštujemo
ukrepe, ki jih izdaja vlada. Načrto-
vali smo, da bomo po Veliki noči
obiskali naše sorodnike tudi v Šte-
verjanu in Gorici, vendar mislim,
da bomo preložili na drugo leto
tovrstne počitnice.
Kakšne posledice bo po vašem
pustila ta epidemija?
Kaže, da bodo virologi dobili ce-
pitev proti koronavirusu čez eno
leto ali več. Govori se tudi, da bo
ta čas v nas marsikaj spremenil.
Jaz upam, da bo tako, kajti če se
človek ne bo spremenil... Na čelu
zdajšnje vlade imamo konserva-
tivne politike, če tako lahko
rečem. Paradoksno je največja
stranka v parlamentu liberarna
stranka. Ko je bila v opoziciji v le-
tih 2007-9 med t. i. ekonomsko
krizo, je zavrgla vse ukrepe in ko-
rake, ki jih je vlada tedaj pripravila
za dosego stanja, da bi se gospo-
darstvo branilo pred recesijo. Zato
mislim, da je dobro, če bo po tej
epidemiji prišlo, kot se zdi, do
menjave vlade, odmik od neoli-
beralne k vladi, ki je bližje keyne-
sianskemu gospodarstvu, v kate-
rem ljudje vidijo več pomoči za
brezposelne in manj za bogate.
Kaj nam hoče povedati ta pan-
demija?
Odvisno od tega, kdo sprašuje in
kdo odgovarja. Virolog bo pove-
dal gotovo nekaj drugega kot pa
psiholog oziroma gospodarstve-
nik. Mislim, da nam zdajšnje
stanje skuša povedati, da moramo
biti v življenju bolj pragmatični
in manj ideološko usmerjeni.
Skušajmo napraviti to, kar je v
naših močeh, da se rešimo pro-
blema.
Karlo Nanut
Pri nogometni A ligi zavlačujejo odločitev 
The show must go on
  prejšnjih tednih so se, kot
smo poročali, množile od-
povedi športnih dogod-
kov, tekmovanj, nadaljevanja
prvenstev. S sklepi v tej smeri za-
vlačujejo pri nogometni A ligi v
Italiji. Skušali bomo razložiti, za-
kaj.
Predsedniki nekaterih klubov, ki
pa predstavljajo izjemo na da-
našnji italijanski nogometni sce-
ni, so že napovedali, da njihove
ekipe v sezoni 2019/2020 kakor-
koli ne bodo več stopile na igrišče.
Splošna usmeritev pa je skušati za
vsako ceno spraviti pod streho se-
zono in dokončati prvenstvo. Ka-
ko, je še težko reči, čeprav
vsedržavna zveza FIGC in
združenje klubov LegaCalcio ima-
ta okviren načrt. Zadnje tekme so
v italijanski prvi ligi odigrali v
prvem tednu marca, do konca
manjkata – ob igralnem ritmu
enega kroga tedensko – torej pol-
na dva meseca bojev. Izredne raz-
mere v zdajšnji obliki se bodo, kot
kaže, končale četrtega maja, ko
naj bi moštva uradno začela spet
treninge. Govorilo se je o 23. ma-
ju kot možnem terminu za po-
novni start tekem, zdaj se zdi bolj
realno, da bi se pognali z junijem.
Navsezadnje so bili nekateri no-
gometaši tudi sami okuženi s co-
vidom-19 v precej resni obliki, ta-
ko da so ta čas šele v fazi prebole-
vanja viroze.
Zakaj pa je treba po vsej sili
končati prvenstvo? Roko na srce,
v igri so izjemni finančni interesi,
vezani na televizijske pravice. Vsa
V karavana italijanskega prvoli-gaškega nogometa prideluje letnopromet, ki se suče, tako ocenjuje-
jo, med osmimi in desetimi mili-
jardami evrov. Ideja je ta, da bi
igrali na primer ves junij in ves ju-
lij in pri tem bi Italijani gledali tek-
me po televiziji. Še bolj kot prej,
ne le, ker so zdaj po prisilnem pre-
moru lačni dvobojev, ampak tudi
zato, ker ne bodo mogli sedeti na
tribunah stadionov, ki bodo praz-
ni. Podobno nadaljevanje prven-
stva načrtujejo tudi s prvo ligo v
Sloveniji, kjer je seveda denarja bi-
stveno manj oziroma za državno
gospodarstvo sploh ni tako rele-
vanten.
V teh dveh mesecih poletnega no-
gometa naj bi izpeljali do konca
tudi evropska pokalna tekmovan-
ja. Predsednik evropske nogomet-
ne zveze, Slovenec Aleksander
Čeferin, trdno vztraja pri tem. Tu-
di tu narekujejo izbire televizijske
pravice, zlasti za bogato Ligo prva-
kov. Končanje sezone, tako ligaške
kot pokalne, v neokrnjeni obliki
do 31. julija bi obenem uredilo se-
stavo evropskih pokalov tudi za
novo sezono, ki se bo najbrž
začela malo kasneje, vseeno pa ne
prepozno, saj predvideva na kon-
cu tudi evropsko prvenstvo, ki le-
tos odpade.
V drugih športih, na primer košar-
ki in odbojki, so lahko razmeroma
mirne duše predčasno zaprli prvo-
ligaška prvenstva brez dodelitve
naslovov, ker je teža omenjenih
pravic za predvajanje tekem po te-
leviziji praktično nična. Košarkarji
tržaškega Allianza bodo na primer
novo sezono začeli v predvidoma
povsem isti A1 ligi, kot je bila le-
tošnja, to sezono so pač dejansko
izbrisali. Pesaro pa bo imel tako
pravico biti na startu v elitni
druščini, pa čeprav je letos v 17
nastopih zmagal samo enkrat.
HC