Politični ogled. Avstrijske dežele. Daes aaide ae avatrijaki ceaar Franc Josip I. na novo z nemškim cesarjem Viljemom II. in aicer v Inomoatu, glavnem mestu Tirolcev. Zatrjuje ae, da temu shodu ni namen politika, ampak da je to iz gola ("in prijateljatva. Je-li to reanica, o tem ni, da človek naj ugiblje. — Grof Hohenwartli skliče v kratkem alov. in konservativne drž. poalance na Dnnaj v poavetovanje. Zdi ae, da je združenje le teh poalancev v eden klub, na čegar čelu bode grof Hohenvvarth, po takem že blizo reanica. — Več dež. zborov, tako moravski in predarlski, je že akončalo svoje delo, atajarski pa ae zboruje in vidi se, da mu ni sila, kajti aeje ao redke in kratke. Kakor je podoba, napravi ae pri Vojniku dež. hiralnica in konservativni nemški dež. poalanci predlagajo, naj dež. odbor kaj ukrene glede živinakih aejmov v deželi, kajti tacih je brž preveč in več se jih obliaja o nepravem čaau. — Na Koro.škem je šedaj brž edina, čiato alov. aola za alov. otroke tiata pri Jezeru. Naj dobi k malu veliko nasledovalk. — Iz CeloTca jo je potegnil urednik ,,kmečkih iiovin", ki jih izdaja kmecka zaveza ali banernbund. Nemškutarji iu liberalci ao si pač enaki, naj živ^ v kateri deželi že koli. — Goapa Hočevar na Krškem ob Savi je darovala 20.000 gold. v to, naj se napravi ondi samostojua župnija. — V Ljubljani rokodelci niso radi. da se izdeluje v c. kr. posilui delalnici tudi tacih reči, ki gredo le bolj njim aamim in zato je poal. Klein v dež. zboru vprašal c. kr. vlado, ali ne miali odpraviti tega dela iz delalnicp. — V Gorici izhaja sedaj ,,Soča" in ,,Nova Soča" na veaelje lahonom, slov. ljudstvu pa na žalost. Ali mora pač biti zmirom prepir med nami ? ¦— Dež. poslanec za Primorje, dr. Gregorčič je odložil poalaniatvo. Skoda! — Odbor ženake podružnice družbe av. Cirila in Metoda v Tr8tu nabira tudi letoa denarja za božičnicd, ki jo priredi ubožnim slov. otrokom. — Obi'\ volitve v Tratu so že blizo pri konci in se vidi, da bode pa zopet lahonstvo na vrhu v obč. zastopu. — V isterakem dež. zboru so lahončiči zavrgli izvolitev poalanca M. Mandiča, ako ravno je bila enoglasua. Vsled tega je nastal hud vihar v zboru in ao se hrv. poslanci pri tožili pri c. kr. vladi. To je v resnici aila. — Hrv. sabor ali dež. zbor v Zagrebu je zavrgel predlog poal. Barčica, naj ae aabor izreče za to, da se pridruži Dalmacija hrv. kraljevini. Nihce ni od tega aabora pričakoval kaj druga. — Madjaraki dijaki na aveučilišči v Peati ao aklenili meseca januvarija iti k Lj, Kosauthu v Turin a mož je imel toliko razuma, da je odklonil to cast, vaaj za čaa zime. — Dr. Smolka čuti težave starih let ter je odložil čast dež. odbornika v Lvovem. Mož ima velike zasluge za poljako pa tudi za ruako ljudatvo, kar ga biva v Galicije deželi. Vunanje države. Večkrat ae povrne v liate novica, da ao poravnave av. Očeta v Rimu z ruskim carjem gotove, toda hitro potem se prekliče vaelej novica. Pravi pa ae, da je sedaj to že vendar le resnica — Znano je, da se godi Ritnu hudo, kar se tiče denarja, sem od čaaa, kar je glavno meato Italije. Kralj Umberto je aklical zato aedaj poaeben avet, naj mu nasvetuje, kako bi se dalo meatu pomoči. Iz tega aveta bode težko kaj prida. — V torek, dne 12. novembra, je drž. zbor v Parizu začel avoje poavetovanje. Vlada ae je bala. da bi naatale kje v tem homatije in je stalo vsled tega ves dan vojaštvo ua nogali. Kolikor se sliši doalej, ni se pripetilo večjih rabuk, manjaih pa je v tem orjaškem mestu vsako uro. — Boulauger še ne da miru in pravi, da oatane njegova,^ ,,narodna stranka" vedno ,,puško v roki". Če druga ne, vsaj v zadrego ae apravlja torej že lehko vlado. — Iraki poslanci imajo bojda dokazov v rokah za to, da je angleaka vlada sama kriva grdik spletk zoper posl. Parnella. Mogoče je, pa ni verjetno. — Na Nemškem se prioakuje, da pride koncem tega tedna ceaar Viljem v Berolin; misli ae, da prinese aeboj ,,mir v plašči". — Iz notranje Rusije prihaja čedalje vec vojaštva na avstrijake mejp, ako gre v tem kaj vere madjarskiin liatom. Kar pa se tiče nas, uimamo je prav nič. — Ni rpanica, da se ruski carevič zaroei a seatro nemškega cesarja, Margareto, atnpak brž je že reanica, da si izvoli za neveato hčer črnogorakega kneza, Mileno. Uzrok za to tiči v razliki vere. — Bolgaraki knez kaže, odkar aejevrnil v Sofijo, zmerom veaelo lice in ne manjka ljudi, katerim je to tudi v veaeto znamenje. — Princ Karadjordjevič proai arbako akupščino, naj mu dovoli, da se vrne z družino svojo na srbako zemljo. Ne zna se, kaj da atori kje akupš'-ina glede te prošnje. — Kralj Milan biva v Belemgradu in pravi se, da ae k malu na novo oženi. No tega še je treba! Mar že ni dovolje žalostna razločitev zakona s kraljico Natalijo! — V Atenah. glavnem meatu Grecije, ima aedaj vlada hude ure zavoljo nemirov na otoku Kreta. Očita se ji, da ni atorila v tem svoje dolžnosti naaproti Turkom. No po toči je zastonj vse zvonjenje. — VAbesiniji lasti si kralj Menelik po čaai mesta po deželi, toda sem ter tje ne gre gladko, ne brez krvi. Raz Manpaša ima ae veduo privržencev, vendar pa se poroča, da ae on podvrže kralju, ako ga vzameta za sina. — Velika razatava bode v Araeriki leta 1890. in kolikor je sedaj čuti, bode v mestu Chicago, ne pa v New-Yorku,