(D i> Cd Dnevi dejavnosti: načrtovanje 0in evalvacija v osnovni soli ^ in v osnovni soli s prilagojenim g programom Vanja Manfredo ^^ Osnovna šola dr. Slavka Gruma Mojca Petkovic Osnovna šola Vavta vas Alenka Nussdorfer Bizjak Osnovna šola Draga Bajca Vipava Erna Meglic Osnovna šola Križe Dnevi dejavnosti so obvezni del programa osnovne šole. Medpredmetno povezujejo učne vsebine, vključene v predmetnik, in potekajo po letnem delovnem načrtu šole, ki določa njihovo vsebino in organizacijsko izvedbo. Da bi cilje dosegli, mora biti načrtovanje učinkovito. Pogosto opažamo, da med triletji ni povezovanja in nadgrajevanja. Dneve dejavnosti načrtujejo učitelji po aktivih. Premalokrat so povezani le s čilji učnih načrtov pri določenih predmetih. Organizačija dnevov dejavnosti zahteva dobro znanje s področja načrtovanja, saj moramo biti pozorni na prisotnost strokovnega kadra, na organizačijo prevoza in prehrane učenčev, na čeno . . . Dejavnosti po šolah pa pogosto potekajo rutinsko in ne sledijo spremembam kurikula. Naš čilj je, da bi dneve dejavnosti čim bolj račionalno in čiljno naravnale. Zato smo jih (časovno opredelile -pripravile smo terminski plan po mesečih - ter oblikovale obrazeč zaiposamezen dan dejavnosti (organizačija in evalvačija). Ključne besede: dnevi dejavnosti, načrtovanje, organizačija, čilji Uvod Dnevi dejavnosti so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezuje disčipline in predmetna področja, vključena v predmetnik osnovne šole. Potekajo po letnem delovnem načrtu šole (šolski kurikulum), ki določa njihovo vsebino in organiza čijsko izvedbo. Da bi čilje dosegli, mora biti na črtovanje učinkovito, in to na ravni šole, aktivov in posameznih učiteljev. Cilji dnevov dejavnosti so omogo čiti učenkam in učen čem utrjevanje in povezovanje znanja, pridobljenega pri posameznih predmetih VODENJE l|20l6: 83-94 Vanja Manfredo idr. in predmetnih področjih, uporabljanje tega znanja in njegovo nadgrajevanje s praktičnim učenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in odzivanja na aktualne dogodke v ožjem in širšem družbenem okolju. Dnevi dejavnosti spodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učenčev, jih usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanja, za razvijanje spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Ob teh dejavnostih učen či in učenke znanje z različnih podro čij povezujejo v čeloto. Namenjeni so vsem učenkam in učen čem, so vsebinsko pestri in smiselno razporejeni skozi vse šolsko leto. Vsebinsko jih iz leta v leto oziroma iz triletja v triletje nadgrajujemo (kon čept dnevov dejavnosti). V osnovnih šolah jih izvajamo in na črtujemo razli čno. V šolskem letu je petnajst dnevov dejavnosti za osnovne in petnajst do dvajset za osnovne šole s prilagojenim programom. Posamezni dan dejavnosti izvedemo v obsegu petih pedagoških ur na osnovnih šolah, na osnovnih šolah s prilagojenim programom pa v obsegu štirih pedagoških ur. Opredelitev področja projektnega dela Za podro čje projekta smo si dneve dejavnosti izbrale zaradi or-ganizačijskih težav, ki se pogosto pojavljajo (načrtovanje se velikokrat za čne prepozno, dokumenta čija ni poenotena, potrebna bi bila podrobnejša evalva čija), in zaradi same vsebine teh dnevov. Pogosto opažamo, da med triadami ni povezovanja in nadgrajevanja. Dnevi dejavnosti so premalokrat povezani s čilji učnih na črtov pri predmetih, ki so z dnevi dejavnosti povezani. Sama organiza-čija zahteva dobro znanje s podro čja na črtovanja, saj moramo biti pozorni na prisotnost strokovnega kadra, na organiza čijo prevoza in prehrane za učen če, na čeno in druge dejavnike. Dejavnosti v šolah so postale že rutinske in ne sledijo spremembam kurikula, zato pogosto ne dosegajo namena. Kon čept dnevov dejavnosti sta sprejela Na čionalni kurikularni svetna svoji 22. seji dne 23. junija 1998 in Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 19. seji dne 15. oktobra 1998. Zakon o osnovni šoli (zosn)1 v členu 19. a opredeljuje dneve dejavnosti kot obvezni del programa. V njihovem okviru se vsebine 1 Uradni list Republike Slovenije, št. 81/06 - uradno prečiš čeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - zujf in 63/13. 84 Dnevi dejavnosti predmetov medsebojno povezujejo. Podzakonska akta, ki urejata dneve dejavnosti (financiranje, spremstvo ...), sta še Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole2 in Pravilnik o financiranju šole v naravi.3 Namen in cilji projekta Naš namen je bil dneve dejavnosti cim bolj racionalno in ciljno naravnati. Pri tem je treba upoštevati naslednje cilje: • Načrtovanje (priprava na potek) dneva dejavnosti. • Primerjava dnevov dejavnosti med šolami (nacrtovanje, organizacija, evalvacija). • Izbira dobrih dejavnikov in predlogi za to, kako jih vpeljati na druge šole. (Primerjale smo že obstojece modele na naših šolah, izbrale posamezne elemente in jih združile v nov model.) • Izlocanje slabih dejavnikov in predlogi za izboljšanje. • Priprava okvirnega (skelet) nacrta za dneve dejavnosti na osnovnih šolah. • Evalvacija dneva, ki jo opravijo tako ucitelji kot ucenci. Ravnatelj na podlagi evalvacijskih porocil nacrtuje izboljšave za prihodnje šolsko leto. Timsko delo in razvita sodelovalna kultura poucevanja sta med sabo nelocljivo povezana. Dobra in visoko razvita sodelovalna kultura poucevanja je pogoj za ucinkovito timsko delo, hkrati pa je ucinkovito timsko delo pogoj za sodelovalno kulturo poucevanja. Nacrtovanje izvedbe dnevov dejavnosti za novo šolsko leto poteka v vec fazah, temelji pa na evalvaciji dejavnosti, ki so že potekale. Pregled literature in prakse na izbranem področju Zaradi potrebe po izboljšanju na tem podrocju je treba vsako leto nujno pregledati evalvacijo že izvedenih dejavnosti v preteklem letu ali pa celo v vec preteklih letih. Za kakovostno evalvacijo je treba zapisati tako pozitivne kot negativne izkušnje v zvezi z izvedbo posameznega dneva dejavnosti. Pri tem je treba v kolektivu izboljševati tudi sodelovalno kulturo med pedagoškimi delavci. V 2 Uradni list Republike Slovenije, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14 in 64/15. 3 Uradni list Republike Slovenije, št. 61/04, 70/08 in 61/09 85 Vanja Manfredo idr. slika 1 Sodelovalna kultura kolektivih, kjer je sodelovalna kultura močno razvita, negativne izkušnje, ki so navedene v evalvaciji, prispevajo k bolj kakovostni izvedbi in niso namenjene medsebojnemu kritiziranju. Ce je sodelovalna kultura dobra, se pedagoški delavci počutijo varne, zato si brez zadržkov izmenjujejo pozitivne in negativne izkušnje in jih pri načrtovanju in izvedbah tudi upoštevajo. Smiselno je torej podpirati pridobivanje iskrenih povratnih informacij, namen česar je zagotoviti, da bodo dnevi dejavnosti izvedeni še bolj kakovostno. Zaradi lažje organizacije dela (poučevanje učiteljev v več razredih, na več stopnjah ali v več programih hkrati) je dneve dejavnosti smotrno načrtovati za več razredov hkrati ali pa za celotno šolo v istem dnevu. Takšno načrtovanje izvedbe za vse stopnje hkrati zahteva usklajeno timsko delo, usklajevanje znotraj enega aktiva ali sodelovanje vseh učiteljev na šoli. Pri tem je treba naloge porazdeliti med vse člane tima. Število članov tima, ki načrtujejo posamezen dan dejavnosti, je odvisno od števila udeležencev horizontalno (v paralelkah) in vertikalno (za več stopenj - samo predmetna, samo razredna stopnja ali pa učenci celotne šole). (Člani tima, ki so zadolženi za izvedbo, so najučinkovitejši, če imajo za izvedbo posameznega dneva tudi osebni interes (če dobro poznajo tematiko ali če je tema močno področje posameznega člana tima). (Če je za posamezen dan dejavnosti zadolženih več pedagoških delavcev, je smotrno sestaviti tim glede na vloge v njem in glede na različno znanje strokovnih delavcev, njihove izkušnje po predmetnih področjih ter njihove spretnosti, kar pa vsekakor pomeni, da mora tisti delavec, ki razdeli naloge, člane tima in njihove vloge 86 Dnevi dejavnosti v njem dobro poznati. Pri tem moramo upoštevati strokovno usposobljenost učiteljev, vsebine dneva dejavnosti, metode in oblike dela. Pri izvajanju dnevov dejavnosti je poudarek na medpredme-tnem (meddisciplinarnem) povezovanju; pogosto potekajo v obliki projektnega dela - za tako obliko dela je treba vnaprej predvideti čas za pripravo, in sicer za učence in učenke ter za učiteljice in učitelje. Tako bodo dnevi dejavnosti učenkam in učencem na šoli omogočali razvijanje elementov raziskovalnega učenja - od načrtovanja nalog, zbiranja podatkov do oblikovanja ugotovitev in predstavitve rezultatov, pedagoškemu zboru šole pa razvijati strokovno sodelovanje do stopnje timskega poučevanja, to je metodičnega pristopa, ki učenke in učence nauči povezovati spoznanja različnih disciplin. V okviru dnevov dejavnosti je mogoče povabiti na obisk strokovnjakinje in strokovnjake, umetnike in umetnice itd., učenke in učenci pa lahko obiščejo različna učna okolja zunaj šole; pri tem je treba upoštevati okolje, v katerem šola deluje, vsem učencem in učenkam pa moramo med osnovnim šolanjem vsaj enkrat omogočiti obisk večjih kulturnih središč in drugih ustanov. Priložnost za vodenje Učitelji se pogosto srečujejo z nalogami, pri katerih je v ospredju vodenje učencev ali staršev in celo sodelavcev. S kompetenco vodenja se bodoči učitelji seznanijo šele ob neposrednem stiku z učenci v razredu, v praksi. Ta kompetenca se torej razvija, teoretične podlage pa o tem nimajo dovolj. Pri organizaciji dneva dejavnosti ima učitelj priložnost za vodenje (spodbujanje sodelavcev k sodelovanju, povezovanje z zunanjimi sodelavci, vodenje učencev na terenu, prevzemanje odgovornosti, priprava in izvedba sestanka). Njegove sposobnosti na področju vodenja, kot so sposobnost usklajevanja, timsko delo, dolgoročno ciljno načrtovanje, tveganje, vrednotenje alternativnih možnosti, sposobnost prilagajanja kulturi organizacije, dobra komunikacija, so pri načrtovanju dnevov dejavnosti izredno pomembne. Zavedati se moramo namreč, da dobro načrtovanje sistematično zmanjšuje vplive negotovosti pri odločanju in tveganje, hkrati pa povečuje učinkovitost soudeleženih. Proces načrtovanja je sestavljen iz faze določanja ciljev, ki jih postavijo strokovni aktivi glede na področja izvajanja dneva dejavnosti. Sledi faza razvijanja, ocenjevanja in izbiranja alternativ, ki se odvija med strokovnimi aktivi, ob koncu procesa načrtovanja pa oblikujemo načrt. Vloga vodje je, da celoten proces 87 Vanja Manfredo idr. spremlja in usmerja, v ospredju načrtovanja pa mora biti vizija organizacije. Sodelovalno vodenje pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji dneva dejavnosti vsekakor pripomore k podpiranju in izboljševanju sodelovalne kulture v organizaciji. Dnevi dejavnosti pogosto zahtevajo interdisciplinarni pristop, potekajo zunaj šolskih prostorov in pri tem sodeluje vec strokovnih delavcev. Za nacrtovanje in izvedbo je potrebno timsko delo, pa tudi dobro vodenje. Vloga ucitelja se razlikuje od vloge vodje dneva dejavnosti, ko nastopa kot pobudnik in povezovalec. Dan dejavnosti ni preprost niz razlicnih opravil, ampak gre za povezano strukturo vzgojno-izobraževalnega dela z jasnimi cilji in casovno usklajenostjo dogajanja. Uspeh je odvisen od uresnicevanja zamisli, od od-locitev, za katere skrbijo posamezni clani skupine, in od zagotavljanja vsega potrebnega, da bodo te naloge v resnici opravljene. Vodenje pomeni porazdelitev nalog, opredelitev casovnega okvira ter usmerjanje in spodbujanje sodelavcev k ciljem, ki bi jih radi dosegli. Za dneve dejavnosti velja, da jih nacrtujejo ucitelji po aktivih. S predlogi seznanijo ravnatelje ob pripravi letnega delovnega na-crta. Že vtej fazi je smiselno dolociti vodjo dejavnosti, ki prevzame dogovarjanje, organizacijo morebitnih prevozov itn. Vodja dneva dejavnosti razcleni skupno nalogo, dejavnost in ca-sovni okvir predstavi sodelavcem in ravnatelju in v zbornico odda podroben program dela ter poskrbi, da so izpolnjeni vsi pogoji za nemoten potek dneva dejavnosti (potni nalogi, vstopnine, vodenje, prevozi...). V tej fazi klasicna vloga vodenja dneva dejavnosti preide v delegiranje - pooblašcanje in zaupanje, da bodo sodelavci naloge dobro opravili. Smiselno je, da se vsi sodelujoci strokovni delavci na kratkem posvetu seznanijo z nacrtom in strukturo izvedbe ter z nacinom, kako bodo dan dejavnosti ovrednotili. Celoten potek dneva in cilji morajo biti jasni. Opredeliti je treba odgovornosti vsakega sodelavca ter kraj in cas za njegovo dejavnost. Med izvajanjem dejavnosti mora biti vodja za sodelavce in ravnatelja šole dosegljiv zaradi morebitnega usklajevanja in prilagajanja nepricakovanim spremembam. Po opravljenem delu se vodja pogovori s sodelavci, skupno oblikujejo evalvacijsko porocilo, ki ga vodja odda ravnatelju. Porocilo je v veliko pomoc pri nacrtovanju dejavnosti za naslednje šolsko leto. 88 Dnevi dejavnosti Pri vodji so zaželene naslednje lastnosti: prizadevnost, pozitivna miselnost, zaupanje vase, sposobnost analize in reševanja problemov, delo z ljudmi (sodelovalni nacin dela), ustvarjalnost (ce pride do sprememb, išce najboljše poti do zastavljenih ciljev in ciljev ne spreminja). Imeti mora znanje in spretnosti na strokovnem in organizacijskem področju, povezuje strokovne delavce po celotni vertikali in sodeluje z njimi. Praksa na OŠ Križe, OŠ Vipava, OŠ Vavta vas in OŠ dr. Slavka Grama Zagorje O Š Križe Aktivi maja pogledajo porocila o dnevih dejavnosti. Na njihovi podlagi presodijo, kateri so bili dobro izvedeni (doseganje ciljev, financne možnosti), in jih zato lahko izvedemo naslednje šolsko leto. Nekateri dnevi so imeli pomanjkljivosti, zato je treba ugotoviti, kaj bi bilo mogoce dopolniti ali spremeniti. V e-zbornici vodje aktivov v predlog letnega delovnega nacrta zapišejo pobude za izvajanje dnevov dejavnosti. Temu sledi sestanek vseh aktivov z ravnateljico; na njem dneve uskladijo po vertikali, naredijo morebitne popravke, preverijo, ali je medpredmetno povezovanje ustrezno in ali je program primeren starosti ucencev. Ko je letni delovni na-crt pripravljen, ga na pedagoški konferenci znova pregledamo -pri tem pozornost namenimo tudi dnevom dejavnosti - in ga potrdimo. Pred vsakim dnevom dejavnosti mora vodja oddati nacrt, v katerem so navedeni število ucencev, število spremljevalcev, cilji, fi-nancni okvir, podatki o prevozu, po koncani dejavnosti pa odda porocilo, v katerem zapiše evalvacijo in navede število ucencev, ki so se dneva udeležili. O Š Vavta vas Na oš Vavta vas so se ucitelji avgusta zbrali po aktivih in pripravili dneve dejavnosti za posamezne razrede. Pri tem so se opirali na pretekle dneve dejavnosti, ceprav jih v prejšnjem šolskem letu niso evalvirali. Nabor predlogov so oddali pomocnici ravnateljice, ta pa je pripravila razpored vseh dnevov dejavnosti na šoli, ki nam je služil kot priloga letnega delovnega nacrta. Do letošnjega leta za nacrtovanje dnevov dejavnosti na naši šoli ni bilo nikakršnega obrazca, ucitelji so jih napovedali na timskih 89 Vanja Manfredo idr. sestankih, prav tako so na timskem sestanku poročali o njihovih posebnostih, natančnejše evalvacije pa ni bilo. OŠ Vipava Učitelji po izvedenem dnevu dejavnosti poročajo ravnateljici in oddajo pisno poročilo o izvedbi. Za to imamo obrazec, ki ga vsako leto znova oblikujemo. Ob zaključku šolskega leta se učitelji po aktivih pogovorijo o izvedenih dnevih, jih analizirajo, pregledajo, ali so dosegli čilje, ali so bile vsebine ustrezne ter kolikšni so bili stroški. Na podlagi tega načrtujejo delo za naslednje šolsko leto in pripravijo predlog za letni delovni načrt. Na roditeljskih sestankih učitelji staršem predstavijo tudi dneve dejavnosti (vsebine, čilje, kraj, predvideno čeno ...). Letni delovni načrt obravnavamo na konferenči učiteljskega zbora, na svetu staršev, sprejme pa ga svet šole. Pred vsakim dnevom dejavnosti mora vodja oddati načrt na dogovorjenem obrazču (vsebina dejavnosti, število učenčev, število in imena spremljevalčev, čilji, metode in oblike dela, prevoz). Po opravljeni dejavnosti odda poročilo, v katerem zapiše evalvačijo, opiše sodelovanje učenčev, navede stroške, medpredmetne povezave, število prisotnih učenčev in predloge za naslednje šolsko leto. O Š dr. Slavka Gruma Na oš dr. Slavka Gruma avgusta vsi učitelji na aktivih nižjega izobrazbenega standarda in posebnega programa vzgoje in izobraževanja pregledajo predloge, ki jih oblikujejo učitelji, ki poučujejo v posameznem programu. Ker veliko učiteljev poučuje v obeh programih, v zadnjih letih načrtujemo dneve dejavnosti za oba programa hkrati, po potrebi pa dan dejavnosti prilagodimo še starosti in sposobnosti učenčev. Predlog za izvajanje dnevov dejavnosti nato na skupnem sestanku uskladijo z ravnateljičo. Na njem za posamezen dan dejavnosti imenujemo vodjo; ta nato vse podatke vnese v obrazeč-pregledničo, kije sestavni del letnega delovnega načrta. Letni delovni načrt potrdimo na pedagoški konferenči, z nadstandardnimi dnevi dejavnosti seznanimo svet staršev, ki da soglasje za finančiranje, nato pa ga potrdimo še na svetu šole. Pred posameznim dnevom dejavnosti mora vodja pripraviti načrt izvedbe, v katerem natančno opredeli čilje, potek izvedbe in skupine učenčev, za katere so zadolženi posamezni učitelji. 90 Dnevi dejavnosti PREGLEDNICA 1 Nacrtovanje dejavnosti Terminski nacrt Kdo nacrtuje Vsebina Maj Strokovni aktivi Pregled porocil o opravljenih dejavnostih (doseganje ciljev, finance, ustreznost vkljucevanja tega dneva v letni nacrt), zapisnik Junij Vodje aktivov Vpis dejavnosti v predlog plana za novi letni delovni nacrt v e-zbornici Junij Strokovni aktivi skupaj z ravnateljico Usklajevanje z drugimi aktivi (ravnateljica opozori na medpredmetno povezovanje, na premislek o ustreznosti dejavnosti in ciljev, na financne zmožnosti staršev) Avgust Ves uciteljski zbor na pedagoški konferenci Medsebojno usklajevanje, dopolnjevanje, izražanje mnenj Avgust Ravnateljica, racunalnicarka Priprava letnega delovnega nacrta Avgust Ves uciteljski zbor na pedagoški konferenci Sprejetje letnega delovnega nacrta September-junij Vodje dejavnosti Za vsako dejavnost oddajo nacrt za organizacijo dejavnosti (število ucencev, število spremljevalcev, vsebina in cilji, dan in cas odhoda ter prihoda, ali sta potrebna prevoz in narocilnica, kako je s prehrano, financna konstrukcija ...) in po izvedbi napišejo porocilo o realizaciji (realizacija vsebine in ciljev, realno število ucencev in financna poraba) Uvedba (preizkusi) in spremljanje strokovne rešitve na šolah Ravnateljice smo se odločile, da bomo v tem šolskem letu zacele dneve dejavnosti načrtovati maja, in sicer po načrtu, navedenem v preglednici 1. Do te odločitve smo prišle, ko smo v okviru projekta Razvoj ravnateljevanja, ki je potekal vse šolsko leto, primerjale že obstojece modele na naših šolah. Izbrale smo posamezne elemente in jih združile v nov model. Časovna opredelitev dnevov dejavnosti: priprava terminskega načrta po mesecih Zaradi enakomerne porazdelitve dela, stroškov, ki nastanejo zaradi izvajanja dejavnosti, in realizacije pouka je smiselno (pripo-rocljivo), da dneve dejavnosti nacrtujemo po mesecih in jih razporedimo na razlicne dneve v tednu. Zaradi povezave po vertikali, med posameznimi triadami ali celo med razlicnimi programi in organizacije je priporocljivo, da dnevi dejavnosti od prvega do devetega razreda potekajo na isti dan. 91 Vanja Manfredo idr. preglednica 2 Mesecno načrtovanje dnevov dejavnosti Razred Sept. Okt. Nov. Dec. Januar Feb. Marec April Maj Junij 1. 2. _3-_ _4-_ _5-_ 6. _7•_ 8. 9 preglednica 3 Mesecni plan za maj Datum Aktivnost Razred Nosilec Petek, i. 5. 2015 Praznik dela Torek, 5. 5. 2015 npz - matematika 6., 9. Ravnateljica, ucitelji (Četrtek, 7. 5. 2015 npz - slovenšcina 6., 9. Ravnateljica, ucitelji Petek, 8. 5. 2015 Mednarodni dan Rdecega križa 2. Razrednicarki Petek, 8. 5. 2015 Športni dan 7.-9. Ucitelj športa Sobota, 9. 5. 2015 Dan Evrope - izdelava plakatov 7-~9- Oblikovanje obrazcev za posamezni dan dejavnosti (organizacija in evalvacija) Vodja dejavnosti izpolni obrazec za organizacijo dneva dejavnosti in tako določi cilj, datum, kraj, udeležence, stroške in druge dejavnike, ki so pri organizaciji dneva dejavnosti pomembni. S tem seznani sodelavce in vodstvo šole. Obrazec za evalvacijo vodja dejavnosti izpolni zaradi boljše organizacije v naslednjem ali prihodnjih letih. Dodatne možnosti: obrazec za organizacijo dejavnosti je lahko tudi podlaga za potni nalog, obrazec za organizacijo in obrazec za evalvacijo lahko združimo v enega. Ugotovitve in priporočila za izboljšanje prakse ravnateljevanja na podrocju dnevov dejavnosti S pomocjo evalvacije dejavnosti iz tekocega šolskega leta dolo-camo temeljne okvire za nacrtovanje. Nacrtovanje v šoli je izredno pomembno, saj gre za živ organizem, v katerem se srecujejo razli cna pri cakovanja in interesi udeležen cev. Pri nacrtovanju upoštevamo sodelovalno kulturo in vodenje, zato tako pri nacrtovanju kot pri izvedbi in evalvaciji sodelujejo 92 Dnevi dejavnosti preglednica 4 Nacrt dneva dejavnosti Datum Dejavnost Vsebina in cilji dejavnosti Trajanje dejavnosti: Začetek: Konec: Prevoz da ne Odhod izpred šole: Prihod pred šolo: Materialna sredstva: Naročilnice: Spremljevalci in njihove zadolžitve v času dejavnosti: Učilnice oz. kraj izvedbe: Malica: v šoli pred odhodom v šoli po urniku s seboj ni malice Kosila: redno ni kosil Predvideni stroški: Razred Št. ucencev Cena Skupaj Datum Žig Podpis vodje preglednica 5 Porocilo o dnevu dejavnosti Datum: Dejavnost: Realizacija vsebine in ciljev: Sodelovanje ucencev: Medpredmetne povezave: Opombe: Število spremljevalcev: Predlogi za naslednji dan dejavnosti: Stroškovna realizacija: Razred Št. ucencev Cena Skupaj Datum Žig Podpis vodje strokovni aktivi, svetovalna služba, vodstvo šole in ne nazadnje tehnicni kader. Strokovni aktivi opravijo analizo dejavnosti, na podlagi katere pripravijo predloge za letni nacrt v novem šolskem letu. Analiza poteka preko e-zbornice, kjer so naloženi vsi dokumenti, potrebni za evalvacijo. Po ugotovitvah tima je e-zbornica pri analiziranju in nacrtovanju vseh dejavnosti na šoli odlicen pri- 93 Vanja Manfredo idr. pomocek, zato predlagamo, da Šola za ravnatelje organizira poglobljeno izobraževanje o njeni uporabi. Tako bi ravnatelji postali še bolj kompetentni pri uporabi sodobnih orodij informacijsko-komunikacijske tehnologije, kar bi jim mocno olajšalo delo. Vsi strokovni delavci šole so zaradi e-zbornice bolje in sproti obve-šceni o vseh dogajanjih na šoli, informacije so dostopne od koderkoli in kadarkoli, idealno ap bi bilo, da bi vsi učitelji preko e-zbornice dobili dostop do osnutka letnega delovnega nacrta. Vanj namrec lahko zapisujejo predloge za novo šolsko leto (ne samo za dneve dejavnosti, temvec tudi za vse druge dejavnosti). Ravnatelj doloci rok, do katerega je mogoce vnašati spremembe, na pedagoški konferenci pa skupaj s strokovnimi delavci predstavi predlog letnega delovnega nacrta in ga po potrebi popravi in uredi. Tudi mesecno nacrtovanje se zacne s predlogi aktivov preko dokumenta v e-zbornici. V njem nacrtujemo vse dejavnosti za prihodnji mesec, kar omogoca enakomerno porazdelitev obveznosti in obremenitev za ucence in strokovne delavce šole. Za vsak dan dejavnosti mora vodja v e-zbornico oddati nacrt za izvedbo. Ce dan dejavnosti izvajamo za vse oddelke na šoli, pred oddajo nacrta opravimo koordinacijo na pedagoški konferenci, po opravljeni dejavnosti pa morajo vodje v e-zbornico oddati evalvacijski list. ■ Vanja Manfredo je ravnateljica Osnovne šole dr. Slavka Gruma. ravnatelj.osljsg@guest.arnes.si Mojca Petkovic je ravnateljica Osnovne šole Vavta vas. pet.mojca@gmail.com Alenka Nussdorfer Bizjak je ravnateljica oš Draga Bajca Vipava. alenka.nusdorfer@guest.arnes.si Erna Meglic je ravnateljica oš Križe. erna.meglic@oskrize.si 94