S PROGRAMSKE KONFERENCE OK SZDL
Preveriti in pospešiti svojo dejavnost
»Osrcdnja vscbina današnje programske konference mora biti usmerjena v napore za doseganje stabilizjicijskih ciljcv, za utrjcvanje samoupravljanja in za avtoriteto tcr sposob-nost dclcgatskcga sistoma ...
Pri tcm nc moremo mimo vprašanja zakaj nekatere našc skupnc političnc usmcritvc, do-govori in sklepi nimajo pričakovancga akcij-skcga <xJziva in tcže? Ali smo preveč scstan-karski, ponavljajoči. togi in neprepričljivi in ncdoslcdni v naših aktivnostih? Odgovori so in rnorajo biti naravnani v tisto in takšno usmerjenost socialističnc zvczc, ki bo lahko stabilizacijsko gibanje utrdila v skupni fronti naporov. predvscm pa pri vsakem občanu spodbudila nbčutck pomernbnosti in odgovor-nosti...
To pa pnmcni, da moramo v sociaJistični zvezi na vsch nivojih tcmcljito preveriti svojo dcjavnost in jo pospešiti«.
Ojačati delo SZDL
lz tch uv<xlnih. kritičnih ter akcijsko narav-nanih misli, ki jih jc podal predsednik OfL SZDL Pctar Vrhunc, pravzaprav tudi t>dseva-jo sklcpnc misli tc obračunske konferece. ka-lcrc so sc polcg njenih dclcgatuv udeležili tudi Marjan Rožič - član predscdstva zvezne kon-ference SZDIJ, Marjana Lubej iz RK SZDI., Vikuir Lcskovšek iz MK SZDL in Milrtš Mi-količ i/ mcdobčinske SZDL Ljubljana.
Tudi v sami razpravi samokritičnih misli in <KCn ni manjkato, ob tcm pa scvcda tudi nc vrstc jasnih in konkrctnih pripomb o tem, kako akcijo SZDl. tudi ojačati. Ojačati prcdv-scm v smislu smelcjšega utrjevanja samou-pravnih odnosov.. ki ostajajo edina pot za razrešcvanjc skupnih problemov. O tcm koli-ko časa nam bc) ostajalo sploh šc za samou-pravnc odločitve, je spregovoril Scrgcj Voš-njak: »Safno zvczni izvršni svet za prihodnje lcto nučrtujc sprejem 150 novih zakonov, praklično vsak drugi dan encga. Kolikšen in kakšen bo torcj prispovek delegatov k njiho-vim sprejemom in kako bodo izvajalci urcsni-čcvali te zakone, ko sc že sedaj močno za-tika.«
V razpravi jc bilo slišati vrsto pripomb na račun administriranja in njegove učinkovito-sti. Samo primer normalne preskrbe: le-to z administrativnimi pogoji nc bomo mogli zago-
tavljuti. nasprotno, ustvariti moramo čimprej pogojc za dobro organizirano in pravočasno ponudbo.
Redka oblika - zbori        ^ krajanov                         :
O problemih prcmalo razpravljamo na zbo-rih krajanov, čeprav po drugi strani dobro vcmo, da je SZDL učinkovitcjša lc takrat, ko dck) \/. forumov prenašamo na Ijudi. Ob seda-njih oblikah lastnega dcla pa bi dosegli tudi vočjo zaintcrcsiranost in aktivnost krajanov. saj si; ti šo vedno premalo zavedajo, da so prav oni odgovorni za razvoj krajevne skupnosti, nc pa nckdo ixl »zgoraj«.
Prenialo snio sc angažirali pri oceni in potc-ku pomladanskih volilcv. je dejal Alojz Skuf-ca, zatorcj dancs nc vcnio koliko smo uspeli zaintcresirati. občane za skupne probleme. Vprašanja učinkovitega dclovanja delcgalske-ga sislcma sc zopct (xlpirajo, slaba je bila udeležba na izobražovanju, so opozorili raz-pravljalci, pa vcndar razcn v vaških KS, zato nc grc kriviti samo bencin. Mladinski problc-rni v KS nc smcjo ostajati samo mladinski, o njih moramo vcčkrat sprcgovoriti na KK SZDl. \n OK SZDL.
»V vse vcčji meri se moramo nasloniti na lastne sile, kar pomeni, da inora samouprav-Ijanjc dobiti polno veljavo, ob tcm pa postaja tudi politično dclo objcktivno zahtevncjšc. Zavcdati se moramo, da Ijudje vcč pričakujc-jo od SZDL v tej situaciji. Prav je, da se z Ijudmi organizirano tudi vcčkrat pogovarjamo (sekcijc) o vsakdanjih težavah, za kar pa mo-ramo biti v SZDL temcljito pripravljeni,« je dcjal Marjan Rožič. -»Važno jc, da vsi skupaj postanemo sposobnejši za usmeritve našcga razvoja«. Ob tcm pa jc pcxlčrtal vlogo znano-sti, saj lc ta v toliko vcčji meri vpliva lahko na gospodarske lokovc, pomembnejša pa mora biti tudi njcna izvozna usmeritev.
Ob sprcjemu programa dcla pa"s<> bilc izpo-stavljcnc naslcdnjc temc, katerim naj bi prav SZDL namcnila vcč razprave. To so vprašanja ncobdclanc zemlje, dclovanja in razvoja kul-turnih društcv, o varčevalnih programih v združenem delu, o samozaščitnem obnašanju pa tudi o rcalnejšem vrednotenju publiciranih stvaritcv o NOB.
J. DOMITROVIĆ