Izpremembe so Mle potrebne! Mnoge izpremembe zadujega časa na šolskein polju napravile so raed učiteljstvoui razburjenje. Izdani so bili odloki, ukazi itd., kateri so spremeuili nekatere, do sedaj v praksi obstoječe stvari. Med prvimi izpremembami je bila odprava nekaterih poukaprostih dnij. Za božične počitnice določili so se samo trije dnevi. Od sv. Štefana do Novega leta se mora poučevati. Dalje se ima poučevati na dan sv. Alojzija, tri dni križevega tedna, sv. Marka dan in ob sejmih. Vse to je bilo do sedaj prosto. Izmed vseh teh dnij se mora izvzeti božične pocitnice, katere niso nikakor upiavič.ne, da se skrajšajo. Te počitnice so nekaka tradicijonalna ustanova za okrepčanje duha učencev in učiteljev. Ce se ne motimo, dela Kranjska izjemo med drugimi kronovinami, v katerih je prosto. Za ostale dni je pa deloma prav, da se vrši pouk. Poskrbeti bode še, da se bode to titdi energicno izvrševalo. zakaj prepričani smo, da bode prišlo navskrižje na te dni med voditelji šol in kateheti. Slednji bodo zahtevali, da se šolska mladina vdeleži mašc in procesij ter s tem da nekako dosedaj upravičenje, da je tisti dan prost, če se otroci vdeleže takih duhovnih vaj. Temu novemu odloku bode treba dostaviti, da je učiteljstvo odvezano, vdeleževati se kot nadzorstvo pri teh opravilih. Ponekod so prosti dnevi o semnju upravičeni, zato naj bi se dalo takim krajem izjemoina prosto.*) Ker so ti dnevi za napredek v poučevanji določeni, se strinjajo vsi za šolo rneti učitelji s tem. Pravilna je tudi določba za točno vpisovanje in začetek šolskega leta in razdelitev ubožnih knjig ter drugih potrebščin. Glede ponavljalnc šole bi se dalo mnogo napisati. Gotovo se dobi nekaj ur več, če sc ista začcnja z vsakdanjo šolo vred v septembru. Vendar pa je ravno ta in naslednji mesec oktober največ kmetskega dela in bode pouk v ponavljalni šoli zelo nereden. S tem, da bode to podaljšanje ponavljalne šole pouku nekaj v korist, bode pri ljudstvu (kmetu posebno) z nevoljo in mržnjo sprejeto. Dvema gospodoma je težko služiti. H o s p i t a c ij e so tudi nekaj razburile učiteljstvo, kakor tudi formalne stopnje. Vendar pa ni stvar tako huda, kakor so si nekateri takoj predstavljali. Posebno starejše učitelje so formalne stopnje nekoliko zastrašile, češ, to je nekaj novega in strašnega. Ko se je sleherni prepričal, uvidel je, da so iste že dosedanja metoda skoro vsega (tudi starejšega) učiteljstva, le da so iste bolj markantno zarisan načrt sistematičnega poučevanja. Nekoliko preveč hrupa so delali pri tem tisti, ki so formalne stopnje z nekako bomba-tii.no glorijo napovedovali. Hospitacij pa mora biti vesel vsak napreden učitelj, bodi star ali mlad. To so sveže cvetke na ljudsko-šolskem polju. Dnevniki so v drugih deželah n. pr. na Štajerskem že tudi upeljani. Želeti je le, naj bi se isti ne smatrali za neko birokratično napravo, temveč kot učni pomoček. Od dobrega učitelja naj se ne zahteva strogo dnevnika, slabi ga naj napravljajo. To so vse novotarije, katere so porabili nekateri ljudje, da bi učiteljstvo umetno razdvojili v nezadovoljne in zadovoljne ter prve porabili za svoje politične namene. Oblasti, ki so vse te prenaredbe uvedle, so utemeljile njih potrebo s tem, da stoji Kranjska za drugimi deželami v ljudskem šolstvu. In to je bila njih dolžnost, storiti kaj v izboljšanje. Dolžnost pa jenadalje tudi, izboljšati druge stvari, katere so ostale še do danes neizboljšane. Poznamo namreč še mnogo nedostatkov. Odpravijo naj se zasilne šole in namesto njih naj se nujno ustanove prave šole. Jednorazrednice naj se razširijo in tudi večrazrednice! Toliko zasilnih šol ni nikjer kakor na Kranjskem, ki pa vendar stanejo ucne moči pri teb. šolah okrog 15.000 K, ne vračunši opravo in vzdržavanje istih. Na Spod. Štajerskem ni niti toliko jednorazrednic (33), kakor pri nas teh zasilnih in ekskurendnih Sol (50). Statistika tudi naznanja, da ni nikjer toliko zamujenih dni, kakor na Kranjskem. Zato naj se tudi stori kaj, da število zamud docela izgine, ali se vsaj izdatno pomanjša. Pristojne oblasti naj zato strogo postopajo pri naznanjenih zamudah in s tem bode mnogo pomagano. Če se vse to do- *) če se pokaže potreba, je v dan sejma lahko prosto in se ta dan uadojjjesti prri četrtek po sejmu, ali pa ob kaki drugi priliki. Uredn. datno k dosedanjim naredbam korenito izpremeni, ne bodemo čuli vedno samih tožb o šolstvu. Končno pa še omenimo jeden nedostatek, ki pa je največji med nedostatki, namreč slabo plačano učiteljstvo. Vsem stanovom se izboljšuje gmotno stanje in se jhn olajšuje delo; le pri u.iteljstvu se vrši ravno nasprotno. Vedno večje zahteve in odgovornosti, a za vse to tako nedostojno mala plača. Kedaj bodo pač merodajni gospodje izprevideli tudi to perečo zahtevo, ki iina neposreden stik s poučevaujem?! Kako naj uspešno in z veseljem použuje ueitelj, ki ima bridko nalogo, živiti precejšno družino ter je vsled tega primoran, izgubljati svoje duševne nioči in sile v postranskih službah?Po_teno plačano učiteljs.vo bode izvrševalo z večjim uspehom svojo nalogo, kakorpasestradanamasaizmu.enihbitij! Dostojne place bodo odpomogle tudi pomanjkanju učiteljskih mor;i. Kdo pač bode imel voljo in veselje, stopiti v stan, ki n nalaga mnogo težkega dela, pri tem pa obeta inalo plačila. Merodajni krogi naj tedaj tu navedene tožbe temeljito uvažujejo pri svoji šolski misiji, potem bode tudi učiteljstvu omogočeno še uspešnejše zastaviti svoje moei in ljudsko šolstvo se bode dvignilo na višek, kateri mu je potreben. Tu napisano mnenje vlada splošno med učiteljstvom. Le tisti,. ki si žele ,,starih in dobrih časov" nazaj, grme proti vsaki preosnovi ljudske šole. Hribovski. !|Naš list. (Dopis s Štsuerskega.) Živa istina je, kar trdi g. J. U. v žadnji štev. ,,U5it. Tov., da naš šolsko-politični list ne zadovoljuje vseh naprednih učiteljev, istina pa je tudi, da ne gre pripisovati krivde g. uredniku. Vsak list se ravna po svojih .itateljih in tudi mi imamo list, kakoršnega zaslužimo. če druzega ne, zakrivili smo mnogo s tem, ker smo tako dolgo molčali. Bilo se je pa tudi težko oglasiti. Kdo pa se je nadjal, da bi hotel g. urednik priobčevati kolikor toliko tudi proti sebi naperjene članke in vrhutega smo se bali, da bi z javnim kritikovanjem ne škodili več, kakor koristili. A ker je prišla stvar v tek, recimo jo naprcj, da pridemo hitreje do konca. Prav je pa, da se je izprožilo to vprašanje, ker bo našemu listu gotOTO v korist. Kakšenega lista si torej želimo? ,,UČit. Tov." naj bi bil samo šolsko-političen list. On bi naj razmotrival samo tista šolska in stanovska vpiaŠanja, ki niso z izvrševanjem našega poklica v neposredni zvezi, ocenjeval bi naj politične predloge in sklepe raznih korporacij s šolskega stališča, prinašal naj bi tudi iz drugih dežel notice, ki osvetljujejo, kako se tam šolstvo pospešuje ali ovira, dokazoval bi naj koristi napredka itd. V svojih uvodnih Člankih pa bi nas naj sistematično pouceval in vzgajal v krepki stanovski samozavesti in celo- i skupnosti. Razjasnjeval bi nam naj nase pravice ter nam kazal pota, kako jih dose^emo. Našim poslancem bi naj dajal navodila, kako jini je postopati, če hocejo šoli koristiti, a okrcal bi jih tudi naj, ako toinono opuste, kar bi se bilo lahko storilo šoli in sploh napredku v prid. Kratko, ,,Učit. Tov." naj bi bil sredotočje v»eh šolsko-političnih razprav, on naj bi bil list, kojega bi moral vsakdo brati, ki bi se zanimal za šolska vprašanja in za narodni napredek, on naj bil pa tudi list, kojega bi se moral bati vsakdo, kdor bi vedomaalinevedoma oviral šolstvo innapredek, ali pa bi se neopravieeno zaletaval v zavedno in pošteno učiteljstvo. Torej možatega, neustrašenega, pa tudi olikanega zagovoruika prosvete sploh, posebno pa šole in trudoljubnega učiteljstva si želimo, a radi bi imeli tudi dobrega ucitelja in pr^voboritelja, ki bi naskrepko družil v boju za našo s veto stvar. Kako pa dobiti tak list? Da zahtevamo mnogo, radi priznamo, priznamo pa tudi, da nam ena sama oseba takega lista ne more podati, posebno, pa ne, če more ista še zraven nredovanja opravljati vsakdan trudapolno službo ucitelja. Kdor bi nam hotel podajati tak list, moral bi prelistati in preštudirati marsikatero knjigo, prebrati bi moral skoraj vse šolske in vse važnejše politične,,  pa tudi znanstveno strokovne liste, vse tozadevne brošure in druge publikacije i. t. d. On bi moral pa tudi mnogo potovati po domačih in tujih deželah, da z lastnimi očmi spozna razne odnošaje, ki pospešnjejo ali ovirajo šolstvo in napredek in vrhutega bi moral voditi obsežno korespondenco, t. j. moral bi imeti mnogo sotrudnikov, ki bi mu poročali iz raznih krajev. Pri vsem tem pa bi moral skoraj popolnoma pozabiti na sebe in na svojo družino, ker le tako bi vzmogel ogromno delo: urejevanje in izdajanje res uzornega šolsko-političnega lista. Ni mi znano, če imajo kje takšen uzoren list, a znano mi je, da ga mi nikdar ne dobimo, ker ga ne moremo. Mi ne moremo primerno placevati dela in truda, ki ga t a k list povzroča. Pomagati si moramo torej drugače, kakor store to bržčas tudi drugod, — združiti se moramo in vsi moramo skrbeti, da ne bo manjkalo listu primernega gradiva — Dosedaj smo samo zahtevali in grajali, tuintam smo tudi odpovedali naročnino, če nam kakšen članek ni ugajal — pa mirna Bosna. Zahtevali snao dober list od urednika, a niti pomislili nismo, kako ga naj ustvari on, ki ni niti senca znanega Šušteršiča, kojemu baje pomaga sam sv. Duh. Niti pomislili nismo, da jenašlist naše zrcalo, daje sramotno za nas vse, ne pa za ureduika, ako list ne izpolnuje svoje naloge in da bi izpodkopalisamisebi tla, če bi moral list radi ,,UeberfiuB au Abonenten-mm a n g el" životariti ali celo prenehati, kar bi se pprri naši brezbrižnosti tudi lahko zgodilo. Pomagati moramo torej vsi, a pritem potrebujemo vodssttva. Vodstvo pač mora prevzeti urednik sam. On ssii mora organizirati krdelo sotrudnikov. Sam pozna že gotovo lleepo število zmožnih tovarišev, naj jih skuša pridobiti za ssodelovanje. Nekaterim bi lahko podal celo teme, koje bi nai rrešili, drugi bi mn pa naj poročali o določenih stvareh. Nekatteeri stičejo radi po raznih listih, ti bi naj delali kratke notice zza naš list, drugi radi potnjejo in bi torej lahko pripomogli ss spomini iz svojih potov, tretji radi tuhtajo, kake so šolske rrazmere v tujih deželab, četrti zopet pridno prebirajo poroččila o raznih parlamentih itd. Vse te bi naj g. urednik — sseveda, kolikor so mu osebno znani — pridobil za svoj list. A ne samo urednik, tudi vsak drug zareden nŽitelj moral bi dobivati našemu listu primernih sotrudnikov in kkmalo bi prenehale tozadevne tožbe. Navadimo se sledečega postopanja: Predno obsodimo llist, vprašajmo se: nKoliko scra pa storil jaz že zanj?" In iSe ne vemo drnzega odgovora, kakor: »Plačal (ali pa mogože tudi ne) sem naroČnino," bodimo tiho in potrudimo se, da ustrežemo tudi na drugo stran. — Če potem tudi list vsega ne vporabi, nas naj to ne moti, vgaj remo, da ima t čem izbirati. Na delo torej! Končno še par besed k predlogu, da se naj pridobijo listu tudi deželni uredniki. Predlog ni napa.en, a predno se izvede, mora biti lista toliko, da se bo dal deliti na primerno velike predale, a v to mora biti narpred mnogo naročnikov in potem mnogo gradiva. Ko se to doseže, izpregovorimo tudi o tem predlogu natančneje. Za sedaj pa naj stori rsak zaveden učitelj sledeče: Nabiraj ob novem letu rUčit. Tovarišu" novih naroSnikov inzalagajga zgradivom,ali pa pridobi druge sotrudnike; oglasi se v dostojni obliki p ri uredništvu, ako tivlistnkaj neugaja, a ostani mu zvest! Le z delom, navdusenim in požrtvovalnim delom, ustvarili si bodemo list, kakoršnega si želimo in ki bo nam in vsemu naprednemu učiteljstvu v čast. Na delo torej ! •—¦••*— I 400 kron. (Dopis z Goreujskega.) Kajneda, čuden je naslov pričivjočemu članku! Vendar je treba, da si to ,,velikansko svoto" ogledamo ravno sedaj o novem letu, osobito pa še letos, ko med učiteljstvom tako vrvi vsled hujskanja od gotove strani. Teh 400 K je namreč plača šefredakterja našega stanovskega lista, urednika nUčiteljskega Tovariša". Navada je, da se plačuje od tiskane vrstice vsaj po 4 vinarje honorarja. Ko smo izračunali, koliko pa donese uredniku ,,Tovariša" vrstica, smo našli jako imeniten razloček — kajti vrstica ,,Učiteljskega Tovariša" nese uredniku nič manj kot 1"4 vinarja. Seveda jc potem primoran urednik spisati sam vse člauke, ko dobi tako masten honorar! 0 Bože mili! Takih misli mora biti le oni, ki še nikdar ni spisal ne ene tiskane vrsticc, kamp li uvodnike, katere je treba študirati, ker morajo podajati kaj tetneljitega, ker jih ne bero sami učitelji. Ako pa odštejemo korekturo lista, za kar bi gotovo plačevali 120 kron, ostane za vrstico pisanega le bori vinar. Ko bi onim nezadovoljnežem ponudili vinar od vrstice, razžaljeni bi nam obrnili hrbet. Kdor je imel le količkaj pogleda v kako uredništvo, ve gotovo, da urednik ni primoran pisati samo to, kar se tiska v listu, ampak mora pisati marsikako pismo, katero je v zvezi z uredništvom. Kolikokrat je treba prevročekrvne dopisnike pomirjevati, da list ne pride v konflikt s postavo * koliko potov mora storiti, da dobi hitre in dobre informacije i. t. d. Labko bi našteli še mnogo, mnogo težav in križev, ki tarejo urcdnika, a upamo, da pametnim in razsodnim kolegom zadostujc navedeno. Vrnimo se pa še enkrat k tistim bornim 400 kronam. Ta svotica niti ne odvaga škode, ki jo trpi urednik na svojih osebnih koristih. Izmed učiteljstva pač nihče ni v takein položaju, da bi mu ne bilo treba skrbeti za svojo družino in jemati nanjo ozir. — Od kolege-urednika pa nikakor ne smemo zabtevati, naj uniči svojo eksistenco in eksistenco svoje družine! To od naše strani ne bi bilo kolegijalno. Kdor pa misli, da raora urednik žrtvovati sebe in svoje — naj fc *n stopi na plan — sedanji urcdnik mu bode gotovo z veseljt_. prepustil težavno breme. Pri drugih listih imajo uredniki ne le veliko materijelno korist, ampak tudi moralno podporo — pri ,,Tovariša" pa niti eno niti drugo. — Edino plačilo je samozavest, ki pravi uredniku, da je delal za svoje kolege. Roko na srce in recimo: malo je takih ljudi med nami. Pač ima prav naš štajftrski kolega, ki pravi, da smo sami krivi, ako ,,Tovariš" ne donaša ušečnih uvodnikov. Vsak učitelj in učiteljica naj spiše po en uvodnik vsako leto, in ,,Tovariš" bo preskrbljeu ž njim kar za 16 let naprej. Gospoda, na delo torej ! Saj ni težko spisati 36 člankov na leto, kar se zahteva od urednika, kamoli vsakih 16 let en članek!!! Ako bi vsak tovariš storil le eno stotino tega, kar zahtevamo od našega urednika, smelo trdimo, da bi svet občudoval nas in naš list. Dokler bodemo le spali in le čakali, kaj bode urednik napravil, dotedaj pa se bijmo na prsa in kličimo: nMea culpa, mea culpa:" Najboljši dokaz, da je urednik našega lista pravi mož, je pa dejstvo, da nasprotni listi vedno pišejo — da se je odpovedal aredništvu. Oni uamreč to vedno žele, zato pa se tudi s tem vedno tolažijo. Naj se še kdo oglasi! Vee glav več ve, več oči več vidi! Kedor De vidi potrebe šolske politike, naj javi gosp. predsedniku, kakšen predmet iz mctafizike ali kake druge modroslovne vede, ustreglo se mu bo drage volje. Da bi se pa bavili z nčnimi slikami in poskusi, zdi se nam vendar nekoliko — prenaivno. 5.) Predlogi: a) Po nasvetu tovariša Voglarja se naroči društvo na ,,Slovana" * b) Glede zborovanja dne 2. listopada vsacega leta naj prihodnji odbor uvažuje okolnost, da se o Vseh svetih ne zboruje. Prihodnje zborovanje, s kojim bode združen ustanovui shod ..Zaveze", vrši se dne 6. prosinca 1903. I v a n K v a c, tč. tajnik. Društveni vestnik. Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj zborovalo je dne 7. grudna t. 1. pri obilni vdeležbi v Celju po tem-le dnevnem redu: 1.) Gospod predsednik pozdravi prisrčno uavzoče društvenike ter izrazi veselje, da sta našemu društvu na novo pristopila dva uda, in sicer g. Zagoričnik, vpok. nadučitelj v Celju in g. Valenčič, učitelj na celjski okoliški šoli; čestita gospicam Lehner, Gregorin in Zupanek na dobro prebitem sposobnostnem izpitu. 2.) Pevci odpojo z dobrim uspehom čveterospev ,,Oblačku". 3.) Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in se sprejme s pristavkom, da se je uciteljstvo preziralo pri vabilu k prvemu zaupnemu shodu. 4. Društveno zadeve: Pri sestanku predsednikov sloven. učiteljskih društev dne 2. listopada povdarjajo vsi potrebo snujoče se nZaveze slov. učiteljskih društev na Spodnjern Štajerskem. Ustavnovni sbod skliče se na 6. prosinca 1903. Tovariš Knaflič kliče o priliki preselitve v Gorico vsem draštvenikom prisrčni ,,z Bogom!" Dopis g. Skalovnika iz Blance se vzame na znanje. Od neke strani smo slišali, da se nekdo zgraža nad tem, da se v našem društvu preveč politizira. Književnost in umetnost, ,,Zvonček", list s podobami za mladino, iina v zadnji letošnji številki sledečo vsebino: ,,Deveti kralj" — pesem 0. Zupančič. nVile" — pesem Franc Žgur. ,,Maličkova nezgoda" — pesem 0. ZupančiS. nMoja sestrica" — spisal Vojanov. ,,To ga je zmodrilo" — spisal Ivo Trost. ,,Slovanske pravljice" — priobčnje Nik. Vrhov. ,,Krmar" — pesem C. Logar. ,,Ako ti ni všeč — pa ne poslušaj!" — priobčil C. Logar. ,,Tain v oblakih" — pesem Andr. Rape. ,,Prevara" — pescm Deviinira. ,,Ded odpro sedaj omaro" — pesem A. Rape. Drobiž. ,,Slovan", mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, je začel izhajati v Drag. Hribarjevi tiskarai v Ljubljani. Prva številka je nas kar naravnost presenetila. Vsebina in slike laliko tekmujejo z enakimivlisti večjih in na višji stopinji knlture stoječih narodov. Če smo zadnjič rekli, da je nLjubljanski Zvon" najboljši slovenski mesečnik, pa trdimo danes, da je nSlovau" najlepši slovenski mesečnik. Oba lista kar najtopleje priporočamo slovenskemu učiteljstva. — Drednik ,,Slovana" je zaslužni slovenski pisatelj g. Fr. Govekar. ,,Slovan" velja za celo leto 12 K, za pol leta pa 6 K. NaroČnina se pošilja upravništvu nSlovana" v Ljnbljano. nLjub. Zvon" dobiva učiteljstvo za znižano ceno 8 K na leto, mogoče, da se tudi pri nSlovanu" doseže znižana naročnina. Diagrami hrošča in metulja (zgornja in spodnja stran), katere je po navodilu c. kr. okr. šol. nadzornika A. Maierja kar najlepše izvršil umet. slikar g. Vinko Novak (Breg št. 16), se dobivajo podoba prilepljena na lepenki in s pripravo za obešanje po 4 K. Pri obravnavi majnikovega krošča in glogovega belina so ti diagrami res izvrstno učilo. Ta najnovejša štiri učila šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom prav toplo priporočamo. Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. Spisal H. Sienkievvicz, je začel poslovenjen izbajati v Kleinmayrjevi zalogi. Cena snopiču 40 b. Tisoč in ena noč. Pravljice za mladino, s podobanai v barvotisku so izšle v Schventnerjevi založbi. Lično vezana knjiga je kaj pripravno darilo pridni mladini kot božični in novoletni dar. Pa tudi v nobeni šolarski knjižnici ne smemo pogrešati teh lepih pravljic. V e s t n i k. Učiteljske vesti na Štajerskem. Umrl je v Zavrču učitelj g. Fr. P r i s t ernik. — V stalni pokoj je stopil nadučitelj pri Sv. Martinu v Rožni dolini g. Anton Lajnsič. — Nadučitelj pri Sv. Kunigundi na Pohorju je postal g. Josip M o č n i k. — Gosp. M. Majcen od sv. Duha v Ločah je hnenovan v Rajhenburg. Veledušen dar. Preblagorodni g. dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik in državni poslanec na Dunajn, blagovolil je poslati podpisanemu vodstvu po poštni branilnici povodom svoje poroke 50 K za božičnico ubogim učencem. Za ta blagi dar se najprisrčneje zahvaljuje imenovanemu gospodu  šolsko vodstvo v Ptujski okolici. Ivan Kankler, Dadučitelj. Hospitacije. Ljubljansko učiteljstvo je imclo zadnji čas zopet dve dobro uspeli hospitaciji. Meseca novembra je poučeval učitelj Ivan Bernotoogljikovi kislini in meseca decembra pa ufcitelj Matija Janežič o razteznostiteles. Božičnica ubožnih otrok Ijubljanskih šol. Že več kakor eetrt stoletja je v Ljubljani navada, prirediti ubogim šolskim otrokom božičnico. Zgodilo se je to tudi letos. Obdarovanje se je vrsilo dne 14. t. m. dopoludne v telovadnici I. mestne deške ljudske šole. Božičnica se je imenitno obnesla. To je zasluga neumorno delujo.ega odbora, v katerem so g. cesarski svetnik M u r n i k, gospa dr. T a v č a r j e v a, gospa Premkova in gospodične Josipina Kleinova, Jelica L o z a r j e v a in Julija Premkova. Poleg teh se je za to plemenito delo zavzelo še mnogo drugih dam in meščanstvo se je radovoljno odzvalo Človekoljubnemu pozivu ter prispevalo za prireditev božičnice. Bil je dan iskrenega veselja za obdarovance in njih rodovine. Obdarovanili je bilo 240 šolskih otrok z oblačili in jestvinami. Božičnice so se udeležili gospod deželni predsednik baron H e i n , kanonik gosp. Kalan, ravnatelj gosp. Levec, okrajni šolski nadzornik gosp. M a i e r, magistratni tajnik gosp. L a h , mnogo gg. učiteljev in mnogo staršev obdarovanib otrok. Božičnica se je začela z govorom nadučitelja gosp. Gabrška, kise je zahvalil odboru in vsem dobrotnikom, med njimi tudi kranjski hranilnici ter pozivljal otroke in starše, naj bodo svojim dobrotnikom hvaležni. Potem se je vršila razdelitev daril. Otroci so dobili jako mnogo vsakovrstnih koristnih reči in jedil, in vladala je med njimi prav presrčna radost. Odbornicam in darovalkam ter darovalcem so bvaležni pogledi sre.nih otrok pač najboljše plačilo za njih žrtve in za njih trud. Ko je bila razdelitev daril končana, je imel g. kanonik K a 1 a n govor, v katerem se je zahvalil g. deželnemu predsedniku za udeležbo in odboru za njegov trud. Slovesnost sta zaključila s primernima deklamacijama neki šolar in neka šolarica. Častnim občanom je soglasno imenovala občina Št. Pavel pri Preboldu svojega dolgoletnega, mnogozaslužnega, sedaj že vpokojenega nadučitelja g. Josipa Vidica v priznanje njegovih obilih zaslug, ki si jih je pridobil v svojem 38 letnem službovanju na polju izomike in vzgoje šentpavelske mladine in kot izvrsten gojitelj sadjarstva — ter mu je 19. m. m. na slovesen način izročila krasno izdelano častno diplomo. Isti dan mu je izročilo hkrati svojo častno diplomo tudi -Savinsko učiteljsko društvo", ki je g. Vidica v priznanje kot ustanovnika in večletnega predsednika tega društva — soglasno imenovalo svojim častnim elanom. K teraa dveraa odlikovanjema gosp. Vidicu srčno čestitamo! Pred izpraševalno komisijo za obče Ijudske šole v Gorici so napravile izpit učiteljske sposobljenosti a) za ljudske šole s slovenskim in nemškitn učnim jezikom gospodične: Babnik Antonija, Bajc Marija (za sIot. lj. šole z odliko), Bavdek Leopolda, Debevec Helena, Fajgelj Cecilija, Fischer Marija (obe z odliko), G eršelj Ana, S. Gornik Ambrozija, Klein Ana, S. KopaS Anzelma, Košir Valerija (italj. kot predmet), Lavrenčič Klementina, Velepič Mariea. Zevnik Terezija; b) za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom gospodične Copič Franja, Kavčič Ema, Makuc Elizabeta (nemščina kot predmet), Perhavec Marija (nemščina kot predmet), Podgornik Katarina, Zmrzlikar Karolina (nemščina kot predmet), Zupan«Sič Karolina (nems.ina kot predmet); za ljudske šole z nemŠkim učnim jezikom gospodične >Sclnvarzer Marija, S trudthoff Marija in pl. Wawia Ozita (z odliko). Običajna zborovanja ,,Slov. učiteljskega društva", ..Društva za zgradbo u.iteljskega konvikta" in -Društva slovenskib učiteljic", katera so bila do zdaj o Božiču, bodo v prihodnje vselej na Velikonočni torek. Klavern stvor je gorenjska slomškarija. Prvega občnega zbora so se vdeležile samo tri učiteljice in en sam učitelj, paS pa sedem gimn. profesorjev in suplentov iz Kranja in yeč duhovnikov. Naloge pri pismeni usposobljenostni preiskušnji v Ljubljani. A. MešČanske šole. I. Pedagogika. Induktion und Analogie. (Ihr Wesen und ihre Bedeutung fur Wissenschaft und Unterricht. 1. Induktion und Deduktion nnd Anwendung derselben im Unterrichte bei den Lehrfachern der gevvahlten Gruppe. 2. Pouk v koncentričnih krogih; njegova dobra in slaba stran, v prvi vrsti z ozirom na predmete vaše skupine. II. Nemški jezik. _,Natur. Geschichte, Leben, Religion als Vorvviirfe und i  Quellen fiir die Kunst, besonders die Poesie. ! III. Zemljepls. 1. Eine Kartenskizze von Krain mit einem Calturbilde I  dieses Landes. | 2. Erklarung der scheinbaren Bewegung der Sonne fiir ;  den Horizont des nordlicben Polarkreises. j 3. Die auGereuropaischen Besitzungen Deutschlands mit !  den vvichtigsten Handelsartikeln. IV. Zgodovina. 1. Uebers ichtlicte Darstellung der Vblkenvanderung und die damaligen Staatenbildungen. 2. Das Zeitalter Maximilian I. 3. Die Landercrvverbungen unserer Monavcbie im 19. Jahrhimderte. V. Matematika. 1. Es ist die Gleichnng 1/ x + 2 1/ x - 3 + 1/ * + 9 / = r y aufzulosen. *y x - 3 4 y x + 2 2. Den Aufzinsungsfaktor fiir 5 °/0, halbjahrige Kapitalisierung und 6 Jahre ist auf Dezimalen ohne Gebrauch von Logarithmentafeln zu berechnen. 3. Wie viele uni1 nberscbant man aus einem Luftballon, der 2500 m iiber den Erdboden schwebt? VI. Prirodopis. Es ist das Laubblatt in anatou.isr.hcr imd j)hysiologisclicr Hinsic-ht zu beschveiben. VII. Prirodoslovje. 1. Sphariscbe Spiegel. Grapbische Darstellung und l.esprechung der Bilder ftir verschiedene Stellungen eines Gegenstandcs vor dem spharischen Bpiegel. 2. Die saure Gahrung ist ihrem chemischen Prozesse nach zu erklaren und die Essigbereitung zu erbrtern. VIII. Lepopisj«. Bistvo, raba in naraen pisnih metod v raeščanski šoli je kratko razložiti. — In den in der Biirgerschule gebrauchlichen Schriftarten ist folgender Satz niederzuschreiben: Furcht Gottes ist zwar der Weisheit Anfang, doch die Liebe ist des Gesetzes Ertullung. — Saurin. IX. Prostoročno risanje. Je eine Gruppe von Gegenstanden, Krug, Schachtel u. Rettich. — die Agave. — Blumentopf, Schiissel, Apfel. Schiissel, Schachtel, Topfchen, resp. eine Topfpflanze ist mit moglicbster Beriiclisichtigung der Licht- und Farbenwirkung darzustellen. Die Wahl des Darstellungsmaterials ist freigestellt. X. Geometrično risanje. 1. An eiuer nach Ostnordost gerichteten, auf einem Damine liegenden, 6 m breiten StraBe, welche auf einer Holzbriicke rait einem Steinpfeiler einen 10 m breiten Flu_ ubersetzt, liegt an der linken Seite ein rechteckiger Grnndkomplex von 40 in StraBenfront und 120 m lange. An der Strasse ist eiu Streifen von 2 m Breite freigelassen; hieran schlieBt sich ein 40 m langer Baugrund, auf welchem 10 m Ton der Strasse entfernt, symmetrisch ein rechteckiges Gebaude aus Stein, von 20 m Lšinge und 12 m Breite errichtet ist. Im Listnica upravništva. Na ovitku izkazana je danes naročnina ,,Tovariševim" naročnikom. Obenem so priložene položnice, katerih se blagovolite poslužiti za poravnanje naročnine. Vsem naročnikom: Veselo Novo leto ! Upravništvo. Hofe rechts steht ein holzernes Nebengebaude von 8*5 m Lange und 4 m Breite. Dann kommt man in den 20 m langen Gemiisegarten und hierauf in den Obstgarten. Letzteren durchflieBt von Ost nach West ein Bacb von 2 m Breite, im Garten einen kleinen Teich bildend. Rechts in der Ecke steht auf einer Anhbhe ein gemauertes achteckiges Lusthaus. Wege und holzerne Briicken sind einzuzeichnen. Vor der Brucke ist links von der Strasse eine nasse Wiese, rechts Nadebvald; nach der Briicke sind rechts Laubwald und Gestruppe, links Felder und \Veingaiten. Es ist ein Situationsplan im MaBstabe 1:800 anzufertigen. 2. In einer horizontalen Ebene liegt iiber Eck ein Quadrat von 12 cm Seitenlange, welchem ein Kreis eingeschrieben ist. Diese Figur ist um eine Diagonale den Quadrates um 45° zu drehen und auf die horizontale Ebene zu projizieren. 3. Eine sechsseitige regelmaBige Pyramide, deren Grundkante 4 cm und deren Hohe 8 cm betragt, wird durch eine Ebene, welche dio Hohe halbirt und mit der Basis einen Winkel von 60° bildet, geschnitten. Es ist die Schnittfigur zu konstruiren und in das Netz der Pyramide einzuzeichnen. 4. \Vie bestimmt mann den Schnitt einer Geraden mit einer Fliiche und mit einem Korper? Beim Prisma und bei dem Kegel soll der Vorgang auch durcb eine parallelperspektivische Skizze Teranschaulicht werden. B. Ljudske žole. I. Pedagogika. Kako je pri pouku buditi ljubezen do domovine in yladajoČe rodbine? II. Nemški jezlk. Inwiefern wirkt die Betrachtung der Natur veredelnd auf daa Kindesgemilt, und \vie soll der Lehrer beim Unterrichte dieses Ziel anstreben? III. Zgodovina. Welche Tugenden werden durcb die Geschichte beaouders gepflegt (mit Beispielen). — IV. Matematika. 1. Trgov»c dobi iz Trsta 4 zaboje grozdjiča, imajoČe 972 kg nečiste teže, tare se računi po 18 kg od zaboja, 100 kg čiste teže po 60 K, senzarije 7?%» provizije 2%; carina, yoznina in drugi stroški znašajo 137 K 30 h; po čem mora prodati kg, ako hoče imeti 15% dobička? 2. Površina pokončnega jednakostraničnega cilindra znaSa 169-56 dm2; za koliko je njegova telesnina večja od telesnine njemu včrtanega pokončnega stožca, ki ima isto yi.ino ? 3. Die Division einer ganzen Zahl durch einen gemeinen Bruch iit an passenden Beispielen methodiach zu entwickeln. V. Prirodopisjo. -.Kragulj" (Habicht). Metodična obravnava v IV. šolskem letu. VI. Prlrodoslovje. Zračni tlak. (Metodična obravnava y 4 šol. letu.) Listnica uredništva. Vsem somišljenikom: srečno in veselo Novo leto! — Rešetar V.: Prihodnjie.