Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože S tolar — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« S 1 JI Hcf / LETO VI. — ŠTEVILKA 8. KRANJ, 29. aprila 1966 Volitve v organe upravliania so za nami ® V sredo, 20 aprila, je bilo že dosti pred 6. uro zjutraj opaziti pri @ vratarnicah in po oddelkih precej večjo živahnost, kot smo jo nava-0 jeni. Bile so volitve v DS podjetja in svete delovnih enot, izbrali ® smo svoje predstavnike, ki nas bodo zastopali v delavskem svetu ® podjetja in v svetih delovnih enot. Komisija, ki je nameravala pregledati in oceniti urejenost volišč, je bila v tovarni že ob 5. uri, prav tedaj pa so volili prvi, in sicer tisti, ki so bili v volilnih odborih. Priznati moramo, da so skoraj povsod volišča uredili zelo lepo, postavili parole in imena volišč. Razen na dveh, treh je volišče krasilo cvetje, zastave in zelenje. Na nekaterih voliščih so imeli ra-dioaparatc, gramofone, v obratu II pa je Tonček ves dopoldan po zvočniku oddajal glasbo. Volitve so potekale povsem v redu, volilni odbori so zadovoljivo opravili svoje naloge in tudi člani kolektiva so se volitev udeležili skoraj stoodstotno. Ker smo redakcijo glasila zaključili že pred 20. aprilom, čakali smo le še na izid volitev, vam danes posredujemo le seznam članov, ki so bili izvoljeni v delavski svet podjetja. V eni izmed prihodnjih številk bomo objavili natančnejše podatke o novih članih DS podjetja, o izobrazbi, starosti, članstvu v organizacijah in o dosedanji aktivnosti v organih upravljanja. Od 36 kandidatov je bilo v DS podjetja izvoljenih tehle 18: Janez Klemenčič — valjarna I, Jože Jcruc — valjarna II, Janez Gartnar — avtopnevmatikarna. Jože Nograšek — avtopnevmatikarna, Evgen Lang — velopnev-matikarna, Stanc Vovk — preša- A V večini delovnih enot so bila volišča izredno lepo pripravljena. Komisija, ki jih je pregledovala, je najbolje ocenila velopnevma-tikamo (nagrada 209 km brezplačnega prevoza) druge in tretje mesto pa si delita kadrovska služba in GIC. Slika prikazuje volišče prešanih izdelkov v TH. So tudi pomanikljivosti Volitve v DS podjetja in svete delovnih enot so za nami. Prav je, da ob tem nakažemo (le) nekaj slabosti dela teh organov v pretekli mandatni dobi. Predsedstvo sindikata je na svoji 14. redni seji obravnavalo dosedanje delo naših samoupravnih organov. Pri tem smo ugotovili nekaj takšnih problemov, ki jih je treba obravnavati ter z njimi seznaniti vse upravljale«, da bi v prihodnje pomanjkljivosti takšne vrste hitreje odpravljali. Ncpovršnemu proizvajalcu na sejah delavskega sveta podjetja (seveda mora prisostvovati večjemu številu sej) se vsiljuje ugotovitev, da smo izbiranju kandidatov v DS podjetja v pretekli mandatni dobi posvetili premalo pozornosti. Ce smo rekli, da se ugotovitev vsiljuje — izhajamo iz dejstva, da posamezniki na sejah sploh ne izražajo nobenih stališč — ne svojih, še manj pa mnenje svojih volilcev. Napako iz lanskega leta smo letos ponovili. Družbeno-politične organizacije niso opravile svoje naloge. (Pred sestanki zborov delavcev po delovnih enotah v kolektivu ni bilo čutiti skoraj nobene politične aktivnosti), res jc sicer, da so predstavniki DPO, prav v tem času razreševali druga, zelo pomembna vprašanja. Toda s tem ni rečeno, da aktivno- sti pred volitvami v organe upravljanja niso mogli voditi ostali člani forumov, op. ured.). V letu 1965 in v prvih mesecih letošnjega leta so naši samoupravni organi obravnavali in sprejeli precej pomembnih (za ves kolektiv) sklepov (rekonstrukcija, proizvodnja v TH, škart, zaposlovanje v strokovnih službah ipd.). Čestokrat se je dogajalo, da so naši upravljale! v svojih organih sprejeli predloge brez vprašanja — včasih morda tudi brez razmišljanja. Gre namreč za to, da delavec iz neposredne proizvodnje res ne more strokovno oceniti v dveh — treh dneh predlogov, ki jih je strokovna služba pripravljala mesec dni. Toda upravljalec lahko in mora zahtevati od predlagatelja pojasnila. Predlagatelj pa mu mora nuditi zagotovila, da je podan predlog najboljša možna rešitev. Nedolgo tega je bila pri nas živahna razprava v DS podjetja o organizacijski shemi podjetja in drugih notranjih problemih, ki jo je DS potrdil leta 1964. V praksi se je pokazalo, da ni bila najboljša. Kdo je kriv? Delavski svet ali strokovna služba? Po mojem mnenju tudi DS, toda veliko več strokovna služba s tem, da izdelajo predlog in ga posredujejo organom upravljanja — ali je s lem njihovo delo opravljeno? Menim, da bo marsikdo soglašal z menoj, ni izdelki I, Janez Košnjck — tehnični izdelki, Ivan Bonča — cevarna II, Daniel Kos — klinasta jermena II, Matija Darovnica prevleke valjev, Jože Suhadolnik — Vrhnika, Fran Hvastja — mehanična delavnica, Marjan Ceferin — elcktrodclavnica, Milka Dražu-merič — delavska restavracija,. Avgust Benedik — varnost podjetja, Matevž Stanjko — trgovska mreža, Mile Milivojevič — GIC, Jerica Zupan — finančna služba. Vsem novoizvoljenim članom iskreno čestitamo in jim želimo, da bi s svojim aktivnim delovanjem v delavskem svetu podjetja ter v svetih delovnih enot kar največ doprinesli k večjemu napredku našega kolektiva. JOŽE ŠTULAR 0 dopustih Ker dobivamo številna vprašanja, kako bo letos urejeno glede dopustov, koliko ga posameznikom pripada ter kaj bo vplivalo na odmero dopusta, dajemo naslednje pojasnilo: Komisija, ki je imela nalogo pripraviti predloge o višini dopustov za naše delavce, je sicer izdelala predloge kriterijev za odmero dopustov v smislu določil TZDR. Eden izmed pomembnih kriterijev za odmero letnega dopusta v tem zakonu so tudi pogoji deda (praš-nost, vročina, ropot idr.). Ker za večino delovnih mest v podjetju niso izvršene meritve in izpopolnjeni opisi delovnih mest, pa komisija ni mogla oceniti delovno mesto po tem kriteriju in izdelati dokončen predlog, zato bo predlagala delavskemu svetu podjetja, naj bi se dopust odmerjal v letošnjem letu po istih merilih kot prejšnja leta. To nam dovoljuje tudi dopolnitev zakona, ki je do sedaj najprej določal, da mora biti to delo dokončano do 1. maja, po novem pa je rok podaljšan do konca leta. O gornjem predlogu je razpravljal tudi naš politični aktiv. Člani so menili, da je stališče komisije pravilno, ker se moramo zavedati, da bi nezadostno utemeljen predlog dajal preveč možnosti za neobjektivne ocene in določitve kriterijev za odmero dopustov. JOŽE ŠTULAR če trdim, da ne! Zgrešeno pa je zaiti v kritizerstvo in vse slabosti, ki sc pojavljajo pri samoupravljanju, pripisovati strokovnim službam ali delavcem. V sklepih in dogovorih pa bi vedno morali natančno navesti, kdo je za realizacijo odgovoren. Predlogi organom upravljanja' naj bodo izdelani res strokovno, predvsem pa zelo odgovorno in naj vsebinsko izboljšujejo in urejajo naše poslovanje. Upravljalci v svojih organih pa so dolžni z razpravami, z jasnimi in naprednimi stališči sprejeti ustrezne dogovore in sklepe o njihovi realizaciji. PAVEL GANTAR OB DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAJU ČESTITAJO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA: DELAVSKI SVET PODJETJA UPRAVNI ODBOR ORGANIZACIJA ZK ORGANIZACIJA ZM UREDNIŠKI ODBOR Vprašanje Internega transporta - odprto Vsem je verjetno znano, da imamo na razpolago za notranji transport v obratu II 2 kari in 3 viličarje. Že več kot eno leto in pol pa počiva v garaži en viličar in čaka, kdaj bo prišel »nekdo« ter ga popravil. Iz leta v leto povečujemo proizvodnjo in dobivamo nove stroje, število vozil za ureditev notranjega transporta pa je še vedno enako kot pred leti. Vemo tudi, da so ta vozila velikokrat pokvarjena in. tedaj je problem ureditve notranjega transporta veliko večji. Kaj narediti sedaj? Delovodja vzame od stroja delavca ter se še sam priključi njemu in tako prevažata kord, zmesi, vozove protek-torja itd. Mnogokrat se strokovni delavci sprašujejo, zakaj tako slaba kvaliteta. Enoglasna ugotovitev je tedaj — slaba tehnološka disciplina, slaba organizacija dela in končno še slabe zmesi. Ali res ne vemo, da tudi dober in hiter notranji transport lahko vpliva na boljšo kvaliteto? Že prej sem omenil, da vzamemo delavca od stroja za transport. Potem pa od njega zahtevamo, da naredi normo. Pri hitri in površini izdelavi izdelkov ne moremo pričakovati dobre kvalitete. Drug problem je tudi v tem: govori in sliši se, da delovodje delajo vse drugo, samo tisto ne, kar bi morali, pravimo, da so slabi, ker ne znajo organizirati dela. Reči moram, da si delovodja želi, da bi bil transport urejen, ker bi se lahko bolj posvetil tehnološki disciplini. Dnevno pa sc delovodaj ukvarja po več ur na dan samo z ureditvijo transporta. Zakaj tako? To predvsem zato, ker bi imel slabo vest, če bi napisal, da je bil izpad zaradi transporta. Ali ne bi bilo bolje, prikazati izpade in ozka grla ter nato vse to urediti? Ker si pa ne upamo prikazati problemov, pa delamo, kot sem opisal. Za ilustracijo samo primer: v pnevmalikarni II imamo pri transportu 9 delavcev. Vsak delavec nas stane letno milijon S dinarjev. Sami lahko izračunamo, koliko denarja vržemo stran. Večkrat se sprašujem, ali jc res delovna sila tako poceni. Želim, da bi strokovnjaki preračunali ali sc nam bolj splača nabaviti nova vozila ali imeti delavce na teh mestih! FRANC BLAGOVIC Takle prizor se nam večkrat nudi v obratu I. Naporno je za delavca, predvsem pa pri takšnem transportu zmesi ne moremo govoriti o čistoči. Bomo vnaprej tudi tako delali? IZREDNI ŠTUDIJ - DA ALI NE? Vprašanje, ali je izredni študij perspektiven ali ne, ni več sporno. Zanimanje za izredni študij je pri nas v zadnjem času morda nekoliko padlo. Razumljivo: od prvega navdušenja je ostalo le spoznanje, da takšen način strokovnega ali splošnega izobraževanja zahteva od posameznika izredno močno voljo in dosti napora. Zato je logično, da se je marsikdo pred odločitvijo vprašal: izredni študij — da ali ne? Kriteriji za izredne slušatelje TŠ KMRL — gumarski oddelek I. stopnje, FNT — gumarska smer, VEKŠ ali strojna — so enaki kot pri rednih slušateljih. Zaradi izredne volje posameznikov, ki se poleg svojega rednega dela tudi izobražujejo, imajo delovne organizacije, ki to podpirajo, prav gotovo določene koristi. Pomen izrednega študija je prav v temi da podjetje s takšnim načinom usposabljanja svojega kadra omogoča svojim najsposobnejšim delavcem izpopolnjevanje teoretičnega znanja. Iz številnih podatkov, ki slede, izhaja zaključek, da si podjetje ne bi moglo dovoliti štipendiranja tolikšnega števila slušateljev na rednih šolah. To ne toliko zaradi finančnega vprašanja — pač pa zato, ker so vsi ti delavci vezani na delovni čas. Le-tu se vsakodnevno srečujejo s prakso in z njo povezujejo pridobljeno teoretično znanje. Številčno stanje naših izrednih slušateljev je naslednje: Izredno število Šola slušateljev TšKMRL gum. odd. 15 TŠ, strojna 1 VEKŠ 4 VU 2 VK 2 stroj. fak. 2 ekon. fak. I. stop. 2 FNT I. stop. 14 (28) FNT II. stop. 4 Skupaj 46 število slušateljev šola ESŠ 7 TŠ KMRL 5 TŠ, strojna 1 ekon. fak. 6 FNT 10 stroj. fak. 5 34 Legenda: TŠ KMRL — tehnična šola za kemijo, metalurgijo, rudarstvo in les (Ljubljana) VEKŠ — višja ek onoms ko -kom er -cialna šola (Maribor) VU — višja upravna šola (Ljubljana) VK — višja kadrovska šola (Kranj) FNT — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana) ESŠ — ekonomska srednja šola (Kranj) Slušatelji izrednih šol so zaposleni takole: s 'S1 9 = Q M TSŠ M H 2 14 VEKŠ 4 VU 1 1 VK 1 stroj. fak. ek. fak. 2 FTN I. stop. 4 FTN II. stop. 1 7 16 4 29 1 2 1 2 3 14 4 4 Razporeditev po delovnih mestih kaže, da večina slušateljev opravlja delo, za katero je zahtevana formalna izobrazba tiste stopnje, ki si jo bodo pridobili z diplomo na svoji šoli. Posamezniki so še pred vključitvijo v izredni študij zasedali delovna mesta, za katera je bila zahtevana višja usposobljenost, kot jo je nekdo imel — to pomeni, da je bila odločitev marsikoga pogojena z na-daljnim obstoj em na svojem delovnem mestu. Pri tem pa se postavlja sledeče podatkih GIC) kandidatov izred-vprašanje: vpisovanje za izredni nega študija je z njim prenehala, študij je bilo v času, ko smo uva- nekateri kmalu po »potrditvi« na j ali (na novo) kategorizacijo in delovnem mestu, nekateri pa kas-analitsko oceno delovnih mest. neje. Skrbi pred premestitvijo na Kategorizacija delovnih mest je nižje delovno mesto skorajda ni bila (ali naj bi vsaj bila!) izvršena bilo, saj to ni bilo pri nas v na-na osnovi zahtevnosti delovnega vadi. Posledic tega je več, med mesta, ne oziraje na to, kdo to njimi tudi ta, da se je marsikdo delovno mesto zaseda. Primerov, od slušateljev, ki so izredni Studa je imel kandidat dosti nižjo dij nadaljevali, zamislil nad tem stopnjo formalne izobrazbe, je bi- in se vprašal — izredni študij — lo veliko, vendar je bilo to moč da ali ne? izravnavati z dolgoletno prakso ali Da bi o tem vprašanju dobili pa z vključevanjem v izobraževa- tudi strokovno mnenje in mnenje. To je veljalo le za nadaljnji nje nekaterih slušateljev, smo obstoj na delovnem mestu. Neko- jim postavili tri vprašanja: liko drugače je bilo z analitsko 1. Izredni študij — da ali ne oceno delovnega mesta. Zaradi ne- 2. Težave izrednega študija ustrezne izobrazbe posameznikov 3. Perspektiva izrednega študija so le-ti izgubili nekaj odstotkov Na ta vprašanja so nam stro-od celotnega števila točk — to je kovni delavci in slušatelji izred-bilo tudi vse. Skoraj polovica (po rtih šol takole odgovorili: Sin: Očka, kdaj pa boš odslej delal moje naloge? FRANC ROZMAN, tehnik kemije, I. stopnja Postavi vprašanje graditeljem individualnih stanovanjskih hiš: graditi lastno stanovanje gli si poiskati stanovanje v najem. Prav gotovo jih bo večina odgovorila, da je bolje imeti stanovanje v najemu, le malokdo pa bo pripravljen odstopiti od začete gradnje, če si je že zgradil temelje. Prav takšni smo izredni slušatelji, le da je pri nas dosti več takšnih, ki obupavajo oziroma odstopijo, čim dobijo na vpogled »predračun« in ga primerjajo z vrednostjo in uporabnostjo »koristne površine v gradbenem načrtu.« Večina nas dela na odgovornih delovnih mestih, zato je izredni študij za vsakega izmed nas dodatna obremenitev. Kljub temu, da smo upravičeni do skrajšanega delovnega časa, pa le-tega dostikrat ne izkoristimo. Redni delovni čas, predavanja, študij in obveznosti do družine nas premnogo-krat prisilijo, da kljub izredni volji popustimo in smo na predavanjih prisotni le fizično ali pa na predavanja sploh ne gremo. Menim, da od izrednega študenta pri nas zahtevamo preveč in da je trenutno bolje usmeriti vso (že pridobljeno sposobnost) na delovno mesto, si tam pridobiti (z delom) določen ugled, kot pa doštudirati in ugled med tem časom izgubiti. Poleg tega pa je praksa pokazala, da naredijo ljudje z manj znanja tudi manj napak. Ponavadi pa so opazne le napake — uspeh pa zamolčimo. Menim, da imajo perspektivo izrednega študija tiste delovne organizacije, ki so pripravljene nekaj žrtvovati za specializacijo in izpopolnjevanje svojih strokovnih delavcev. Zato sem prepričan, da je bilo prav, da so pri nas organizirali študij na gumarskem oddelku FNT. Izredni študij specializiranih strok je perspektiven, zavedati pa se moramo, kaj lahko zahtevamo od človeka, ki naj bo dober študent, neoporečen strokovni delavec in dober družinski oče. Ce bi organizatorji upoštevali, da večina normalnih ljudi ne izdrži naporov, ki jih od njih zahtevajo delo na delovnem mestu, predavanja, študij snovi, družina in ne nazadnje skrb za materialno osnovo življenja — se danes ne bi spraševali, zakaj je od 30 prijavljenih (naših) slušateljev do tega časa vztrajalo le 14! Vsak dan ugotavljamo, da kljub dobrim shemam o razporeditvi kadra razporeditev ne poteka vedno tako, kot bi morala. Za to mnogokrat ne najdemo krivcev in1 smo prepričani, da je vsakdo svoje delo dobro opravil, le da ni naredil vidnejših napak. Takšne delavce pa mi danes cenimo in jih postavljamo celo na boljša delov-ra mesta. »Sinoči so bili zaprti vaši starši, danes boste pa vi!« TONE ŠTIRN, referent za reklamacije — obiskuje FNT — L stopnjo Tako kot vsaka novost ali ideja se tudi ooiika izrednega stuuija v pravi luči pokaže sefe s prasalč-mm izvajanjem preupostavijenm zamisli. Da pri tem nastajajo razne težave, je razumljivo, kajti-Bistvena in največja težava, poleg vseh naporov, ki jin imajo redni študentje, je dejstvo, da izredna oblika študija zahteva od Slušateljev dvojno delo hkrati. Obstoj in perspektiva takega štuuija, ki ima na račun omenjenih naporov nekatere prednosti pred klasično obliko študija, tako za gospodarske organizacije kot za izredne slušatelje, pa je v veliki meri odvisno od doslednosti izvajanja kadrovske politike. Ce le oblika izrednega študija vzbudi perspektiven plan kadra, je to oblika kampanjskega značaja. Med realizacijo pa se še vse skupaj nekajkrat spremeni in v nekaj letih odpravimo razlike med tistimi, ki so vlagali maksimalne napore za dosego kvalifikacije in med tistimi, ki tega niso storili. Ce bomo tako nadaljevali, bo oblika izrednega študija izgubila svoj pomen. DRAGO inž. SMODIŠ, glavni operativni tehnolog — predavatelj na FNT Nič nimam proti izrednemu študiju, toda menim, da vsaj pri nas s tem ni vse v redu. Na moja predavanja hodi največ šest, sedem slušateljev. Ne vem, kaj je z ostalimi, saj jih je bilo na začetku skoraj polna učilnica. Izgle-da, da so nekatere vodili pri vpisu na izredni študij predvsem špekulativni nameni. Velika težava izrednega študija je tudi literatura ter to, koliko časa ima predavatelj na razpolago, da se za predavanje pripravi. Ce vzamemo, da izpredavam snov stotih strani, jo podam slušatelju za petdeset strani, slušatelj pa jih zabeleži deset, največ petnajst. Ce bi kandidat hotel utrjevati snov, bi nujno moral imeti originalnih sto strani, da bi si od tega lahko zapomnil vsaj polovico. Menim, da je bolje izbrati najboljše in najresnejše kandidate in jim omogočiti redni dveletni študij. S tem bi pridobili prav gotovo boljše strokovnjake. FRANC FLANDER, vodja cevar-ne — FNT in BOŽO CVETKOVIČ, vodja klinastih jermen — FNT V sedanje šolanje sva se vključila zato, da bi si pridobila višjo izobrazbo, ne pa delovno mesto, kot se navaja v članku, še manj pa zaradi analitske ocene, ki predstavlja v naši tovarni poglavje zase. Analitska ocena delovnega mesta mora biti odraz dela na določenem delovnem mestu, ne pa strokovna zasedenost delovnega mesta. V večini primerov pa so delovna mesta, ki jih zasedamo, že zaradi naše prisotnosti, nižje ocenjena, kot pa če bi jih zasedal nekdo z višjo izobrazbo. Kar se tiče premeščanja, pa smatram, da je nekoliko več tistih, ki nimajo niti toliko izobrazbe, pa zasedajo delovna mesta, ki so višje ocenjena. Da ali ne? Nadaljnji študij pa je odvisen od tega, koliko bova imela prostega časa. V sedanjem primeru pa sva zaradi obilice dela prikrajšana za ugodnosti, ki so nam bile dane, to je 6-urni delavnik in proste sobote. To bo gotovo vplivalo na čas končanja študija, ki je določen v pogodbi. Študij bova nadaljevala, pa ne zaradi analitske ocene oz. delovnega mesta, kar se že tako ne izplača, ker sva najmanje ocenjena od vseh vodij enot, da pri tem ne omenjava tehnologov in podobno, ampak zaradi pridobitve višje izobrazbe. Glede na omenjeno, kot tudi zaradi neupoštevanja doma vzgojenega kadra, smatrava^ da je vsak študij v okviru tovarne samo korak v prazno. JUDITA inž. ZUPANČIČ, vodja GIC Menim, da je izredni študij potreben in pomemben. Na ta način omogočimo, da se tisti, ki so sposobni in so že na svojem delovnem mestu pokazali uspehe, nadalje izpopolnjujejo in napredujejo. S pravilno kadrovsko politiko bi morali to težnjo po napredku in strokovnem dvigu kadra podpreti in ustrezno stimulirati. Res pa je, da mora tisti, ki se izredno šola, vlagati velike napore v ta študij. Težko je biti zbran in sposoben sprejemati učno snov po 8-urnem delu v tovarni. Vsak prosti čas, ki je sicer namenjen počitku in razvedrilu, mora ta izredni študent vlagati v učenje, ako naj sploh doseže kak uspeh. Mislim, da bi morala delovna organizacija in vsaka delovna enota te svoje člane podpreti in jim omogočiti potrebne pogoje za učenje. Ker sem prepričana, da bo kadrovska politika v bodoče pravilna, dosledna in smela, vidim v izrednem študiju poleg usposabljanja na delovnih mestih, eno glavnih možnosti in oblik dviganja in napredovanja našega strokovnega kadra. JOŽE ŠTULAR Urejevanje problematike članov kolektva z zmanjšano delovno sposobnostjo Zakon o invalidskem zavarovanju v svoji vsebini uporablja izraz »invalidne in dela manj zmožne osebe«; iz tega izhajajo pravice za vse stopnje invalidnosti, za zmanjšano delovno sposobnost pa ni nobenih konkretnih predpisov. Iz prakse je razvidno, da invalidi lahko uveljavijo svojo pravico, medtem ko jo delavci z manjšo delovno sposobnostjo teže. Zaito bi bilo nujno v kolektivu obravnavati ta problem in določiti interna pravila. To vellja posebno še za tiste člane kolektiva, ki so pri svojem delu v našem kolektivu dobili telesne okvare, ki jih sicer ne uvrščajo v stopnjo invalidnosti, pač pa so manj zmožni za delo. Ni prav, da so taki člani kolektiva prikrajšani pri svojem osebnem dohodku. Nehumano pa je tudi, da jih zaposlujemo na pomožnih delih. Dejstvo je, da v našem kolektivu do danes nismo dovolj napravili za te ljudi. To posebno velja za vodje posamez-pih enot, ki dostikrat ne upoštevajo človeškega faktorja v proizvodnji, čeprav vedo, da imajo pred seboj človeka, ki je polovico svojega življenja prebil v kolektivu in da do takrat, dokler se ni poškodoval ni imel z njim nobenih problemov. Kar naenkrat pa se začne vsakdanje premeščanje na pomožna dela in človek lahko vidi, koliko ga pri delu upoštevajo, čeprav bi prej, ko je bil še zdrav, brez njega stal stroj in bi pri tem nastala velika škoda. Dostikrat ga manj upoštevamo kot tistega, ki je prišel včeraj v kolektiv. Izjemoma moramo nekatere vodje delovnih enot pohvaliti, ker se zavedajo človeškega faktorja v proizvodnji in imajo tudi več razumevanja pri iskanju ustreznih delovnih mest za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo. Nikakor se ne bi smelo zapostavljati članov kolektiva, ki niso sami krivi, da so za delo manj zmožni, potem ko so deset ali dvajset let opravljali fizično težko delo. Zakon tega konkretno prav zato ne predvideva, ker meni, da je to stvar kolektiva in kolektivnih predpisov. Nikakor ne bi smel takšen delavec biti prikrajšan pri osebnem dohodku. Neredko pa se dogaja, da so člani kolektiva zaradi zmanjšane delovne sposobnosti prikrajšani celo z 20-odstotnim nižjim osebnim dohodkom. Posameznik sam je že dosti prizadet zato, ker ni več toliko zdrav in sposoben kot prej. Dru- (Dalje na 5. strani) O REGRESIRANJU LETNEGA DOPUSTA V kratkem bo DS podjetja predložen v razpravo in potrditev predlog pravilnika o letovanju in regresiranju letnega dopusta. Tak pravilnik ponavadi vsebuje vse elemente regresiranja, poslovanja, urejanja pravic in dolžnosti letovalcev v času, ko so na letovanju v naših počitniških domovih. Hkrati vsebuje določbe o tem, kako in kdaj naj se delijo sredstva sklada skupne porabe, ki so izločena namensko za oddih in rekreacijo. O tem, kako se formirajo ta sredstva, smo že pisali, zato bi danes govorili o tem, kako bomo v letošnjem letu ta sredstva delili. Vsa leta dosedaj smo govorili o regresiranju smotrnega letovanja, kar je povsem nekaj drugega kot samo dopust. Tu mislim na letni dopust, ki pripada slehernemu delavcu v rednem delovnem razmerju. Regresiranje letovanja za zaposlene delavce, kakor tudi za njihove nepreskrbljene svojce, je urejal posebni zvezni zakon. Iz tega izhaja, da je bila družbena skupnost neposredno zainteresirana za to, kako omogočiti našemu delovnemu človeku vsaj 10-dnevni počitek izven svojega stalnega bivališča. Delovni človek, bodisi tisti pri stroju ali umski delavec, dela nepretrgoma skozi vse leto, da črpa delovno energijo, prvi fizično, drugi umsko, zato je treba izkoriščeno delovno energijo nadoknaditi. Pri nas smo s stimuliranjem tistih, ki so organizirano odhajali na letni dopust, hoteli doseči, da se vsaj za nekaj dni znebijo stalne okolice in drobnih vsakdanjih težav, ki tarejo vsakega posameznika. Sociologi, ki so proučevali in analizirali dobre in slabe strani letovanja, so prišli do spoznanja, da je delovnemu človeku potreben tak odmor. Pri tem ne gre samo za ekonomsko plat vprašanja, kot to marsikje v svetu obravnavajo, temveč za stališče, da je treba slehernemu zaposlenemu dati možnost, da se za 10 do 15 dni otrese vsakdanjih skrbi, spremeni okolje bivanja in spozna običaje in navade ljudi, kjer preživlja svoj dopust. In ne nazadnje je važno tudi to, da naveže nova prijateljstva z ljudmi različnih poklicev, spolov in starosti. Zaradi tega smo v naši državi zgradili nešteto počitniških domov, kamor so delovni kolektivi vložili svoja denarna sredstva, ki pa sedaj ne smejo ostati neizkoriščena, saj bi tako ravnali proti načelom dobrega gospodarjenja, ki nam je zlasti v zadnjem času še kako potrebno, če hočemo uspeti v naših gospodarskih prizadevanjih. Z ukinitvijo K-15 smo zaposleni na boljšem, saj bo večina dobila znatno več kot smo dosedaj potrošili za Isindikalno karto. Po ukinitvi K-15 ostanejo podjetjem znatna finančna sredstva, saj se 1,5 odstotka od bruto OD izloči na posebne konte namensko za oddih in rekreacijo. V našem primeru gre za okoli 40 milijonov din, seveda pod pogojem, da dosežemo planirano proizvodnjo, od katere je odvisno formiranje OD zaposlenih. Upamo, da bomo uspe- li ustvariti planirano proizvodnjo in tako tudi povečati dosedanji OD, kar bo seveda ugodno vplivalo na sklade podjetja, zato smo pripravili tudi predlog, kako ta sredstva najbolj pravično deliti. Predlagamo, da bi v letošnjem letu dobili vsi člani delovne skupnosti, ki bodo na dan 1. junija 1966 6 mesecev v rednem delovnem razmerju, 20.000 starih dinarjev ne glede na to, kdaj in kje bodo preživeli letni dopust. V teh 20.000 SD je zajetih 5.000 SD regresa za dopust tako kot v prejšnjih letih, ter 15.000 SD na račun sredstev, ki nam ostanejo po ukinitvi K-15 (op. ured.). Če gledamo z aspekta dosedanje le-tovalne politike, predstavlja to korak nazaj k stimuliranju letovanja. Da je moralo priti do take delitve sredstev, namenjenih za oddih in rekreacijo, nas zavezuje sklep delavskega sveta podjetja iz lanskega leta, ki pravi, da je treba za letošnjo letovalno sezono dati vsem članom delovnega kolektiva enak regres. Kot drugo možno varianto predlagamo, da naj bi kljub temu še stimulirali tiste, ki gredo na letovanje tako, da bi dali sleher- 486.000 S din petim racionalizatoriem Čeprav izumiteljska in racionalizatorska dejavnost pri nas ni močno razvita, pa posamezniki le vneto iščejo možnosti za izboljšave. V zadnjem času veliko razpravljamo o tem, ali naš pravilnik o nagrajevanju racionalizatorjev in izumiteljev zadovoljivo stimulira predlagatelja. Pričakujemo, da bomo od komisije za racionalizacije dobili več podatkov, ki jih bomo kasneje objavili. m m m m m m m Po daljšem odmoru bomo zopet v našem tovarniškem glasilu zasledili netkaj racionalizatorjev, članov kolektiva, ki so s svojimi plredlogi pripomogli k cenejši izdelavi posameznih izdelkov. Za to izboljšavo pa prejme vsakdo pripadajočo nagrado od komisije za izume in tehnične izboljšave. Kot prvega vam predstavljam Jožeta Jemca, ki je zaposlen v valjarni II kot izmenski delovodja. Skupno s pomočjo strokovnih služb je prišel predlagatelj do ideje, da bi se na mikserju 6K-100 dala povečati proizvodnja mešanja zmesi z nekoliko spremenjenim načinom dela. Ko eo mu nekatere službe to dovolile, j« predlagatelj naredil tudi nekaj poizkusov, ki so pokazali pozitivne rezultate. Zaposlili so delovno silo več in spremenili potek dela. Po kalkulacijskem obračunu je bilo pred skrajšanjem mešanja na mešalniku 6K-100 povprečno zmešano na izmeno 55 paketov. Po realizaciji predloga se je kapaciteta mešalnika 6K-100 povečala na 70 paketov v izmeni. Torej mešalni čas se je skrajšal povprečno za 1,75 minute. Za to izboljšavo, ki znaša prihranek približno 7,770 000 starih dinarjev, je predlagatelj dobil 101.693.000 starih dinarjev nagrade. Y Marjan Peneš y Srečko Zalaznik stotkov- Tovariš Korošec je za svoj predlog dobil 38.000 starih dinarjev nagrade. Srečko Zalaznik je dal v času, ko je bil vodja delovne enote pnevmatikama II tudi predlog komisiji za izume in tehnične izboljšave. Delo pri vulkanizaciji plaščev v avtoklavu je poznal že od leta 1963 in je pri tem lahko ugotovil, da je| bilo veliko neizkoriščenega časa. Ta čas je nastajal zaradi ene same jproge, ki je bila za oba avtoklava. Ker so bili vulkanizaci j ski časi malega in velikega avtoklava različni, se praznenje in polnjenje avtoklavov najmanj 3 krat dnevno križata, zaradi tega je predlagatelj predlagal, naj se izdela posebna manjša manipulacijska proga za mali avtoklav- Z realizacijo te nove proge in z zaposlitvijo še enega delavca na izmeno, so zvišali proiz- Franci Peternel Tudi sodelavca Marjana Peneša in Francija Peternela gotovo vsi poznate. Oba sta komisiji ponudila predloge in si prizadevala, da bi proizvajali čim ceneje. Komisiji za izume in tehnične izboljšave sta predlagala nov način pršilnih pištol, ki jih v tovarni uporabljamo za kompresiran zrak. Te pištole so veliko lepšega izgloda, lažje se pripravljajo od starih, hitrejše so in veliko bolj so ugodne za delo. Takih pištol rabimo v podjetju veliko število. Največ jih uporabljamo v stiskarnah za pomoč pri izvlačenju vulkaniziranih artiklov iz kalupov, za natikanje zračnic na jedra in tudi v ostalih proizvodnih enotah. Tudi izdelovalni čas pištol je mnogo krajši kot je bil za stare pištole. Za njuno delo je komisija odobrila vsakemu po 10 tisoč starih dinarjev nagrade. vodnijo približno 15 ton mesečno. Po izračunu, ki sta ga naredila kalkulacija in eko- Stane Korošec nomsko-organizacijska služba, znaša ekonomski efekt 11.075.976 starih dinarjev letno v malem in velikem avtoklavu- Stroški izdelave za proizvodnjo so znašali po racionalizaciji skupaj 63,791.096 starih dinarjev, povečajo se proporcionalno s ptroizvod-njo in še za dodatne 3 novo-zaposlene, kar znese letno 3,131 858 ali 4,9 odstotka več na enoto izdelka. Splošni stroški izdelave znesejo za proizvodnjo pred racionalizacijo $21,260.496 starih dinarjev. Po racionalizaciji pa bi se povečali na 142.322.776 starih dinarjev, v kolikor bi se proporcionalno gibali, dejansko pa se fiksni stroški, ki znesejo 97,919.615 starih din, povečajo le za 295-559 zaradi nove pripirave, ki je bila izvedena z racionalizacijo, tako da splošni stroški po racionalizaciji znesejo 125.617.368 ali na enoto izdelka za 11,7 odstotka manj. Lastna cena teh izdelanih plaščev se je s tem zmanjšala, in sicer za 11.075.975 starih din. Za to vsoto pa je predlagatelj dobil po pravilniku o nagrajevanju racionalizatorjev na-i grado v višini 326-636 starih din. Komisija za izume in tehnične izboljšave priporoča vsem članom kolektiva, posebno pa neposrednim proizvajalcem, da p regi,vdajo svoja delovna mesta, če so resnično dovolj organizacijsko izpopolnjena. Poskusite, morda boste uspeli postopek izboljšati in skrajšati. Pridružite se tistim, ki so že uspeli, in dokažite, da ste budni pri svojem delu. Vse prijavljene predloge komisija obravnava, nmtaliziranc pa uvede v proizvodnjo ter predlagatelju izplača pripadajočo odškodnino ali nagrado. LOJZE ZALAR Jože Jemc Sodelavec Stane Korošec dela v pnevmatikami II. Imenovani predlagatelj je komisiji za izume in tehnične izboljšave predlagal nov način brušenja ventilov za potniške in tovorne avtozrač-nice. Pred realizacijo njegovega predloga so ventile brusili ročno. Takole je zapisal predlagatelj v predlog: »Vzel sem komad vulkanizi-rane gume od ogrevne duše. Ta komad gume je bil v sredini preluknjan. V to luknjo sem vstavil steblo ventila od avtozračnice. Ventil sem nato potisnil na brusilno ploščo in ventil se je ob rahlem pritisku z roko začel v gumi vrteti. Vrtenje ventila v gumi pa mi je dokazalo, da se dajo ventili hitreje brusiti. S tem pa se je produktivnost pri brušenju ventilov znatno zvišala.« Oddelek za študij dela je ugotovil, da je bruešnje na tak način resnično hitreje za priblinžo 50 od- m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m nemu, ki bo letoval, še vzpodbudni regres v znesku 2.500 SD za 10 dni. Nepreskrbljeni svojci bi dobili 7.500 SD pod pogojem, da letujejo s starši kjerkoli, vendar morajo ob vrnitvi predložiti potrdilo o plačani turistični taksi. Letovalci, ki bi tako letovali in dobili še vzpodbudni del regresa, bi dobili tega izplačanega po končanem letovanju tako kot vsa leta do sedaj. PETER ŽIGANTE Veloplašči so -veioplaščev nU Od avgusta lani Jugoslovani razpravljamo o reformi in večina se trudi, da bi s svojim delom pripomogli1 k čimboljšim rezultatom. V našem podjetju smo o tem pogosto razpravljali in sprejeli ustrezne sklepe, ki so bili v večini Judi realizirani, dosti njih pa tudi ne. Razprave in sklepi so se nanašali na sporščanje notranjih rezerv v tehnologiji, delovni disciplini, organizaciji dela itd. Toda, ko govorimo o vprašanju notranjih rezerv, nikakor ne moremo mimo prodaje naših izdelkov in: