GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ELF\N nasa t/ • smučina LETNIK 16 ŠTEVILKA 8 15. AVGUST 1977 Polletni uspehi nad planom Gospodarska gibanja v letošnjem prvem polletju nas vodijo k stabilnosti, če ne bi bilo močno prisotno dejstvo nezadovoljive prerazdelitve dohodka, kot pomemben zaviralni moment razvoja gospodarstva in samoupravnih odnosov — proizvodnja In prodaja nad pričakovanji, — uvoz počasnejši od izvoza, — osebni dohodki odraz dela, pa tudi smer, kje še iskati notranje rezerve. Značilno za letošnje prvo polletje je izreden skok proizvodnje v vseh temeljnih organizacijah združenega dela Elana, izredna prodaja in te- mu primerni osebni dohodki. Drugi nasprotni pol, ki ga prav tako opazujemo in beležimo, pa je neusklajeno obremenjevanje združenega dela v gospodarstvu. Slednje že dalj časa opazujemo, nanj tudi opozarjamo, vendarle dokaj brezuspešno. Pa tudi pri nas samih je še mnogokaj, ki nam daje misliti in nas zavezuje k bolj poglobljenemu (Nadaljevanja na 2. strani) M // ELfKN Intenzivna odprema smuči Investicije med dopustom INVESTICIJSKA DEJAVNOST JE V KOLEKTIVNEM DOPUSTU DOSEGLA VRHUNEC Ko smo se vsi več ali manj zasluženo pripravljali na kolektivni dopust, so se v okviru Elana pred pomožni obrat in investicijsko službo zgrinjale velike naloge in obveze, ki so jih morali rešiti v času kolektivnega dopusta. Poleg vsakodnevnega rednega vzdrževalnega dela, ki se je planiral za čas kolektivnega dopusta, je bila v letošnjem letu planirana za čas kolektivnega dopusta še kopica investicijskih posegov. Najpomembnejši investicijski poseg za delovno organizacijo je v letošnjem letu odprava ozkih grl na toplovodnem omrežju, kot tudi povečanje kotlovskih kapacitet z novo kotlovsko enoto S-1500 tovarne Djuro Djakovič, z zmogljivostjo 8 milijonov kcal. Ta investicijski poseg je bil nujen predvsem vsled tega, ker so bile kapacitete obstoječih kotlov izkori- Samoupravljanje - kaj, kdo in kako? POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV V OZD Postopek sprejemanja samoupravnih odločitev v OZD je glede na težo odločitve lahko dvofazen, enofazen ali enostaven. V dvofaznem postopku delavci v TOZD, kjer je težišče odločanja o vseh njihovih neodtujljivih pravicah, v prvi fazi oblikujejo pripombe, nato odločitev sprejmejo z osebnim izjavljanjem. V enofaznem postopku delavci v TOZD odločitev sprejmejo na organu upravljanja, vendar po predhodnem izjavljanju delavcev v TOZD. Eden ali drugi postopek sta torej potrebna samo pri sprejemanju najpomembnejših odločitev. Enostavni postopek se izvede z odločanjem na DS brez vključitve delavcev z osebnim izjavljanjem. Med najpomembnejše samoupravne splošne akte, ki naj bi se v DO oz. SOZD sprejemali po dvofaznem posotpku, štejemo: — samoupravni spozrazum o združitvi — statut — samoupravni sporazum o temeljih plana — drugi samoupravni splošni akti skladno s 441. čl. osnutka zakona. V praksi se često sprejemajo najpomembnejši splošni akti po enofaznem postopku. To je vsekakor zelo racionalno, hkrati pa demokratično vselej takrat, kadar so temeljna izhodišča že predhodno široko razgrnjena in deležna široke podpore (torej dobra predpriprava zlasti v okviru DPO). Tedaj navadno zares zadostuje enofazni sprejem. V DO oz. SOZD sc sprejemajo sicer v enofaznem postopku tisti samoupravni splošni akti, za katere je s samoupravnim sporazumom o združitvi določeno, da se sprejemajo na tak način. Predvsem bo to veljalo za vse pristope OZD k zunanjim samoupravnim sporazumom ali družbenim dogovorom z obveznostjo združevanja dela oz. sredstev. Enostavni postopek bo veljal za sprejem izvršilnih oz. organizacijskih pravilnikov, poslovnika o delu, predvsem pa za nekatere odločitve DS, ki se ne sprejemajo v obliki splošnega akta. Simbol dejavnosti telovadnega orodja (J. Ravnik) (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 3. strani) Polletni uspehi... (Nadaljevanjo a 1. strani) delu. Poglejmo samo primer sistema nagrajevanja, ki ga v letošnjem letu dosledno izvajamo! Podatki nam zgovorno pričajo, s kolikšnimi notranjimi zakladi razpolagamo, in nam, če bi bili sami do sebe odkriti, povedo, da bi lahko dosegli ne samo take in tolikšne uspehe, kot jih beležimo ob prvem polletju letošnjega gospodarskega leta, ampak nasprotno: še boljše in višje. To je neizpodbitno dejstvo, ki ga narekujejo številke, ki so plod vseh poslovnih dogodkov in gibanj našega gospodarjenja. 1. GOSPODARJENJE Z gospodarskim načrtom za leto 1977 smo si zadali nalogo, da celotni dohodek (prihodek) povečamo za najmanj 4,34 %, pa smo ga načrtovali na 360,000.000.— din. Ob polletju beležimo 45 % doseganje letnega načrta celotnega prihodka in indeks 139 v primerjavi z letom 1976. Skupni dohodek je v primerjavi s planom dosežen z 68 %, primerjan z letom 1976 pa smo dosegli indeks 136. V skupnem dohodku so letos udeležene obresti za kredite s 6,41 odst., lani pa s 13,96 %. Cisti dohodek, ki vključuje tudi amortizacijo, smo dosegli v primerjavi s planom 77 %, nasproti letu 1976 pa je indeks 152, v strukturi čistega dohodka so osebni dohodki udeleženi s 40,52 % letos in lani s 43,38 %. Amortizacija je v primerjavi s planom za letošnje leto dosežena s 86 %, v primerjavi z lanskim letom pa znaša indeks 189. Vsi stroški poslovne dobe so v primerjavi s planom doseženi z 77 odst., v primerjavi z letom 1976 pa z indeksom 115, pri tem stroški, ki so pokriti z letošnjo prodajo, beležijo v primerjavi z lanskim letom indeks 141. Izvoz je dosežen z 42 %, v primerjavi z letom 1976 pa izkazuje indeks 182, uvoz izkazuje v primerjavi z letom 1976 indeks 97, gospodar-načrt uvoza pa je dosežen s 74 %. 2. OSEBNI DOHODKI Skupna masa obračunanih in izplačanih osebnih dohodkov je usklajena z dogovorjenimi merili po samoupravnem sporazumu v lesni panogi in v skladu z načeli resolucije o družbeno ekonomskem razvoju republike Slovenije za leto 1977. Najnižji osebni dohodek je bil izplačan v vrednosti 3.361,00 din poprečni osebni dohodek pa je bil dosežen s 4.703,00 din. Skupna masa obračunanih in izplačanih osebnih dohodkov je dosegla v primerjavi s planom za letošnje leto 72 %, v primerjavi z letom 1976 pa indeks 135 odst., pri tem se je število zaposlenih povečalo za 5 % in ravno tako tudi plačane ure, ki izkazujejo v prvem polletju število 939.698 ur in lani 896.173 ur. 3. FINANCIRANJE S pojmom financiranja razumemo priskrbovanje in uporabo finančnih sredstev pri poslovanju or-ganizaciej združenega dela in vračanje sredstev virom finaciranja. Poglejmo, kako smo to delo opravili v pretekli polletni gospodarski dobi. Zelo močno je pri priskrbovanju sredstev prisotno dejstvo, da predstavlja temeljna organizacija združenega dela »SMUČI« pretežno večino naših proizvodov po vrednosti in količini, njena proizvodnja in prodaja pa ima značaj sezone, zato vmesne izpade tekočih prilivov sredstev ostale temeljne organizacije nikakor ne morejo nadomestiti, vezani smo torej na kreditna sredstva, ki jih najemamo pri poslovni banki, katere upravljalci smo. Kaj nam sredstva veže in kje jih trošimo? V zalogah materiala imamo za 11 % več vezanih sredstev kakor lani, v zalogah gotovih izdelkov pa za 12 % manj kakor lani. Kupci nam dolgujejo 53 % več kakor lani, v skupnem saldu terjatev so zunanji kupci udeleženi z 89,60 %. Zelo živahna je naša investicijska dejavnost, vanjo smo v letošnjem prvem polletju vložili že 20,196.000,— din in 5.995.000.— za odplačilo anuitet za kredite za osnovna sredstva. Pomembne so naslednje investicije: — izgradnja nove proizvodne hale temeljne organizacije plastike, — dokončna izgradnja testnega centra v Mostah, — nakup novih prostorov za trgovino in predstavništvo v Beogradu, — vlaganja v rekonstrukcijo kotlovnice in razvodnega omrežja, — nova telefonska centrala. To so samo najpomembnejša vlaganja, naročeni pa so projekti za načrtni razvoj tovarne do leta 2000 in ureditev avtobusne postaje z zunanjo ureditvijo pred tovarno. Od kod za vse to sredstva? Najprej naš tekoči dohodek, ki ga lahko koristimo za obratne namene, pomemben vir financiranja so amortizacijska sredstva, ki jih lahko koristimo za vlaganja v nove investicije, pomemben vir financira- nja pa nam pomenijo kratkoročni krediti iz naslova priprave blaga za izvoz in krediti za izvožene proizvode. Naši dolgovi do dobaviteljev so za 22 % nižji kakor lani ob istem času, v skupnem znesku dolgov do dobaviteljev predstavlja dolg do dobaviteljev v tujini 77,94 %. V vseh kreditih so dolgoročni udeleženi z 29,45 in kratkoročni s 70,55 %. 4. SMERNICE ZA NAPREJ IN ZAKLJUČEK Te dni smo v dnevnem časopisju lahko brali, da je ključ za razrešitev nezdravih in s tem neželjenih gibanj v temeljnih organizacijah združenega dela. Lahko pritrdimo temu z dodatkom, da pa mora tak ključ in tisti ključ imeti samo en ključar. Zdi se, da smo že uvodoma na problematiko nakazali, pa tudi rešitev, vsaj delno na to, tudi dali. Gospodarski tok, ki nas je privedel do takšnih rezultatov, moramo ohraniti, še več, za vsako ceno ga (Nadaljevanja a I. strani) ščene do skrajnosti in bi vsaka okvara ali izpad kateregakoli od kotlov lahko pozimi povzročila hude posledice v obliki prisilne redukcije proizvodnje in podobno. Da bi zagotovili tudi perspektivno nemoteno obratovanje tovarne, kot tudi, da bi zagotovili razvoj za na-daljnih nekaj let, smo se za ta poseg odločili v letošnjem letu. Poleg cevovoda in kotla je pomemben še nov objekt hranilnika za mazut, ki bo lociran vzhodno od skladišča gotovih izdelkov — smuči ter južno od telovadnega orodja. Tako velik hranilnik nam je potreben, da pozimi zagotovimo nemoteno obratovanje kotlov. Poleg naštetih objektov je bila nujna dozidava ene dimne tuljave k obstoječemu dimniku. Kljub mnenju nekaterih praktikov, da bo novi kotel lahko obratoval na stari dimni tuljavi, pa so strokovni izračuni pokazali, da je nujna postavitev dodatne tuljave, ki se bo izvedla takoj po montaži kotla. Med zelo pomembne posege lahko štejemo tudi predelavo transformatorske postaje z 10 kV na 20 kV območje. Ta predelava je bila nujna in nas je Elektrogospodarska skupnost silila v to predelavo že dalj časa. Glede na to, da v prejšnjih letih nismo bili investicijsko sposobni, smo predelavo vodno od- moramo izboljšati, mu dati ustreznejšo in globljo moč. Rezultati produktivnosti letošnjega leta nam zgovorno povedo, kaj je lahko doseči in kar je še bolj pomembno — kažejo nam naše lastne vire moči. Ce bomo torej prvenstveno v lastni hiši delali za dobro boljšega gospodarjenja, izkoriščali »prazne luknje«, uspeh ne more izostati, daje pa nam tako prizadevanje tudi vso pravico, da javno in čimbolj pogostno opozarjamo na zaviralne činitelje v našem družbeno gospodarskem življenju, to pa so prav gotovo tudi preveliki potroški skupno ustvarjenega dohodka. Obremenjevanje v nedogled, pa tudi v svobodni menjavi dela, ne more čez mero, pa tudi plačilo nedela ne more imeti svojega financiranja. Ko tako zadovoljni zaključujemo poročanje o naši polletni gospodarski beri, ki ima svoj odraz v splošni skupni in osebni porabi, nas mora prežeti posebna skrb in popolna predanost delu vnaprej, ne stati ob strani. lagali. Letos smo se dokončno odločili, da ta poseg izvršimo in da ga izvršimo tudi v času kolektivnega dopusta. Od pomembnejših akcij je bila vsekakor tudi zamenjava telefonske centrale, ki je že dotrajana za kvalitetne telefonske pogovore, kot tudi preveč obremenjena, saj so v okviru tovarne na nekoliko mestih na eno številko priključeni tudi po trije telefoni. Se pomembnejše je dejstvo, da je Elan izredno močno navzven orientirana delovna organizacija, ki dejansko živi od stikov z okoljem; zato moramo našim kupcem in poslovnim partnerjem omogočiti, da lažje vzpostavijo zvezo z nami. Sedaj se vsi po vrsti pritožujejo, da z Elanom ni mogoče dobiti zveze. Z novo centralo bodo tudi te težave delno odpravljene. Vse te aktivnosti povedo, da je bilo poletje dejansko »vroče« za velik del strokovnih delavcev v okviru Elana. Kljub temu, da vse te naštete investicijske akcije ne bodo neposredno vplivale na povečanje proizvodnje, pa se moramo zavedati, da zagotavljajo nemoteno proizvodnjo in so vsled tega živ-ljensko nujne za delovno organizacijo Elan. mag. Petriček Peter Investicije med dopustom Samoupravljanje... (Nadaljevanju s 1. strani) Najpomembnejše točke v dvofaznem postopku so na posplošenem primeru DO 4 (enako velja za SOZD) naslednje: — strokovne službe oblikujejo osnutek samoupravnega splošnega akta, upoštevajoč smernice pobudnika (navadno je to samoupravni organ) — DS preizkusi osnutek strokovnih služb in ga ali v celoti sprejme, sprejme s pripombami (spremembe in dopolnitve) oz. zavrne in vrne v ponovno obdelavo. Ta obravnava je nujna, ker strokovne službe praviloma ne kontaktirajo direktno z delavci v TOZD kot faktorjem odločanja, — delavci v TOZD ocenijo osnutek in podajo nanj spremembe oz. dopolnitve — po uskladitvi pripomb od TOZD do DO (oz. SOZD) ustrezne strokovne službe pripravijo usklajen predlog. — DS DO (oz. SOZD) preizkusi predlog strokovnih služb (kontrola kvalitete). Delegati iz TOZD tu ocenijo, ali so upoštevane pripombe TOZD oz. razloge, če niso mogle biti v celoti upoštevane. Le soglasen predlog gre lahko v potrditev oz. odločitev delavcev v TOZD. — delavci v TOZD z osebnim izjavljanjem (referendum) odločijo o predlogu. — DS DO (oz. SOZD) ugotovi enakost sprejema v vseh TOZD (verificira). Namesto DS lahko akt verificirajo tudi pooblaščeni delavci s podpisom. Grafična ponazoritev najpomembnejših točk v postopku sprejemanja odločitev za DO (enako velja za SOZD) je prizakana v tabelah 1 in 2. Pogosto pride pobuda za pripravo samoupravnega splošnega akta oz. druge odločitve tudi na seji DS, ki tedaj navadno sam imenuje po- Tabela 1 sebno komisijo ali delovno skupino za pripravo osnutka. Tudi tedaj se delo opravlja ob sodelovanju in pomoči strokovne službe. O trajanju posameznih faz oz. točk postopka se je treba vnaprej dogovoriti, sicer se lahko celoten postopek preveč zavleče in postane neučinkovit. Usklajevalni postopek se praktično izvaja v celotnem procesu odločanja. V tabeli 2 je grafično prikazan postopek sprejemanja. Z neprekinjeno črto, ki povezuje posamezne značilne točke v postopku, je ponazorjen potek postopka, s prekinjeno črto pa komuniciranje med posameznimi udeleženci v postopku. V praksi so sedaj izpeljave zelo različne. Pomembne novosti v osnutku zakona predstavlja sprejemanje samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD, kjer se 7. referendumom postopek vsebinsko konča, sledi pa še več drugih medfaz: pismena izjava delavcev pogojuje le še sklenitev oz. prenehanje delovnega razmerja za posamezne delavce; pismena izjava sindikatov lahko le s širšega stališč verificira pravilnost postopka in vsebine splošnega akta. Tudi ob ne-podpisu akt velja. Verifikacija na DS ter objava sta običajni točki postopka. V. Dosedanja praksa Družbeni dogovori, samoupravni sporazumi in drugi samoupravni splošni akti so se v praksi uveljavili. Splošni akti, ki izhajajo iz prakse in prožno urejajo dinamične odnose v konkretnih sredinah, so postali nepogrešljiv sestavni del dela in življenja vsakega delavca. Državna normativna dejavnost je pomembna za temeljno urejanje sistemskih vprašanj, odpove pa v specifičnih razmerah posamezne OZD, saj se tam ne morejo uveljaviti vedno kalupi, napravljeni po približni srednji meri, ki zato objektivno ne more zajeti vseh specifičnosti konkretne OZD. Poleg pozitivnih izkušenj velja opozoriti, da v praksi koncept družbenih dogovorov, sporazumov in drugih splošnih aktov še ni povsem oz. povsod zaživel. Vse bolj nas preplavljajo številni kvazi samoupravni sporazumi, ki urejajo često nebistvena vprašanja. Naj navedem samo primer samoupravnim sporazumov o delegiranju v svete različnih visokošolskih zavodov, ki razen števila mest in opredelitve OZD, ki pokrivajo ta mesta, niso vsebovali nič drugega. Samoupravni splošni akti so često preobsežni, ukvarjajo se z malenkostmi. Zaradi velikega števila in obsežnosti samoupravnih sporazumov postajajo delavci tudi že nezainteresirani za vsebino pomembnih sporazumov in zato le formalno sodelujejo pri sprejemanju, ne da bi poznali vsebino, pravice in obveznosti, ki so jih sprejeli. Število sestankov v OZD se povečuje, efekti dela zaostajajo. Vse to kaže na neko stihijsko situacijo, ko različni subjekti prihajajo s sporazumi, organizacije pa se v tem navalu več ne znajdejo. Pogosto je tega krivo to, da OZD nimajo nekaterih strokovnih služb, ali pa premalo ali slabo zasedene oz. premalo usposobljene. S tem je tudi priprava aktov slabša, predvsem pa kasnejše spremljanje ter izvedba, za kar ni časa niti moči. Zelo resen problem v praksi predstavlja učinkovitost samoupravnih splošnih aktov in s tem v zvezi vprašanje odgovornosti. Doslej so se izkazali kot bolj učinkoviti tisti samoupravni splošni akti, kjer vrši kontrolo zunanji organ s pooblastili za učinkovito izvajanje (npr. samoupravni sporazumi o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za OD, kjer vrši kontrolo SDK). Prav glede povečanja učinkovitosti se pričakuje velik vpliv sodišč združenega dela in družbenih pravobranilcev samoupravljanja kot novih sestavin v organiziranem samoupravnem združenem delu. Samoupravni splošni akti ne izražajo vedno resničnih interesov delavcev, zato še ni dozorelo spoznanje, da so prostovoljno prevzete obveznosti po svoij naravi najbolj čvrste obveznosti. Miha Potočnik Na rob razpravam o ZD STROKOVNE SLU2BE INTERESNIH SKUPNOSTI Z DRUGEGA ZORNEGA KOTA Pozoren razčlenjevalec vsebine domala vseh razprav na zborih delavcev v delovnih organizacijah, tudi v Elanu z lahkoto ugotovi, da je največ kritičnih pripomb letelo, nekje bolj, nekje manj neposredno in skoraj izključno na te službe, ki naj bi zaslutile zaradi različnih sprememb v načinu in višini financiranja dejavnosti največ črnih pik. Ne glede na to, da so strokovne službe SIS opravljale samo tiste naloge, ki so jim naložene po statutih svojih SIS, pravilnikih in sklepih delegatskih skupščin, ali njihovih izvršilnih organih ter da so vse. lej sproti posredovale, resda nekatere bolj druge manj ažurne podatke in gradivo, ki je bilo dostopno slehernemu delegatu in delegaciji v združenem delu, so zadnje razprave izvenele najbolj pogosto v ugotovitvah, da so režijski stroški SIS previsoki, ker da gre preveč denarja za OD zaposlenih; da je preveč zaposlenih v administraciji in drugo. Razen tega pa je bilo tudi dosti očitkov, da strokovne službe zamujajo z osnutki in predlogi dokumentov, kar onemogoča samoupravno dogovarjanje in odločanje v združenem delu in podobno. V nekaterih delovnih organizacijah, vsaj takšen je prvi vtis, je bilo celo več govora o strokovnih službah kat pa o programih posameznih SIS. Nekje so bile osti naperjene v občinske, drugod pa tudi v republiške SIS in njihove službe. Kljub vsemu, kar se je zvalilo na SIS pa vendar ne gre povsem ovreči tudi koristno plat kritičnih ugotovitev v razpravah na njihov račun. Predvsem zaradi izredno koristnih izkušenj, ki so si jih letos prvič pridobili delavci in nosilci odgovornih dolžnosti v SIS in njihovih strokovnih službah. Poduk, ki so ga bili deležni bo moral zadostovati, da bodo še bolj čutili potrebo po vestnem in odgovornejšem opravljanju svojih dolžnosti, racionalnejšem gospodarjenju in dejanski odvisnosti in odgovornosti do delegatske baze. V tem jim bo še kako dobrodošla delavska kontrola, 'ki bo sproti nadzorovala izvajanje in uresničevanje samoupravnih odločitev, aktov in kar je še posebno važno, gospodarjenje s sredstvi. Napsoled, marsikaj za izboljšanje dela zavisi tudi od delegatov združenega dela, ki se bodo morali očitno bolj kot doslej poglabljati v probleme SIS na temelju določil zakona o združenem delu in sprejetih načelih o menjavi dela. Ugotovitve iz javnih razprav so spodbudile predvsem občinske strokovne službe, ki zdaj skušajo v »samoorbambo« dokazati, da vendarle niso zaslužile toliko kritik. Resda še niso utanovljene skupne službe o katerih je bilo govora že (Nadaljevanje na 4. strani) GRAFIČNA PONAZORITEV NAJPOMEMBNEJŠIH TOČK V DVOFAZNEM POSTOPKU SPREJEMANJA DOLOČITEV V DO ( ENAKO ZA SOZD) Tab