688
Miroljub: Mož slovo.
Da je mogel Pavel v tem trenutku vzklikniti: »Ni res, to je laž, grda laž!« — ali da je dejal vsaj kaj podobnega — Vrbanoj bi ga bil objel v svoji prostodušnosti in pritisnil nase; adjunkt pa tega ni mogel reči. Pogledal je na steno, kjer je tikala stara ura, in dejal malomarno:
»Ali se brigaš za tako klepetanje — za take nesramne dopise?«
Kratka tišina nastane, toda predolga, da bi Pavel vedno gledal na stensko uro. Obrne se k sodniku, ali prestrašen odstopi za korak, ko ugleda njegov prepadli obraz.
»Torej je venderle res!«  šepne Vrbanoj.
»Ako tem veruješ«   — hiti Pavel.
»Molči — lopovi«
Ta psovka je padla kakor skala skozi strop med oba. Vrbanoj jo je izbruhnil potihoma, da je ni bilo slišati v drugo sobo, Pavel pa jo je pobotal le z divjim sovražnim pogledom.
Vrbanoj stopi k pisalni mizi in vzame spise, katere mu je bil prinesel sluga.
»Gori pri fužinah — ono pravdo — denašnjo komisijo — to opravite vi  — gospod adjunkt!   Evo vam aktov.«
Rekši vrže ves zavitek na  zeleno mizo pred adjunkta.
Pavel se nekoliko obotavlja, ali bi segel po aktu ali ne; naposled vzame akt in  odhaja.
»Počakajte!« vzklikne Andrej za njim, »dno — onoKračino Ančiko tudi lahko vzamete kar s seboj; odslej je  —  vaša!«
Adjunkt se ne obrne, celo vrat ne zapre  prenaglo za seboj.
(Konec prihodnjič.)
Mož slovo.
jB
ožd sem  videl z mdžem  se razstati:                  Ljubezen jima zvesta bila mati,
Od dnij  mladostnih že sta se ljubila,                 Teždnj je  tistih sklepala ju sila,
Krepost je v dušo jedno ju spojila,                   In družno  vzorom sta možiC služila,
Krepost, ki sLma trajno srca brati.                    Ki so razvneli ju v mladosti zldti,
Oj,  trpki  čut slovesa ure ždlne!   —                    Oči može"ma niso bile kalne . .
Komii na prsi ne  bi  žalost legla                        Molčeča zadnjič sta si  v r6ke segla,
Ob žitja mrzlega ločitvi taki?                             In   —   vedli  narazen so ju koraki . .
Miroljub.