PROSVETNI
Štev. 20.
Ljubljana, 24. decembra 1955
Lete VL
Urejuje uredniški odbor Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In 0P™V» Nazorjeva 3/1. Telefon številka 21-397 - Letna naročnina din 300.—. Btev. ček. računa S0-KB-1-Z-140 - Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalec.
V RAZPRAVI JE TUDI ŠOLANJE UČITELJEV
DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DKLAVCKV
Pred reformo sMoonega šolstvo
Ko bomo čez leta pregledovali potek naše šolske reforme, ne bomo mogli mimo leta 1955. Prineslo je marsikaj, kar bo značilno za nadaljnji razvoj na-Sega šolstva. V tem letu se je v glavnih obrisih razčistilo tudi vprašanje učiteljskega izobraževanja.
Reševanje tega problema se Je preneslo iz republik na zvezno področje. Podkomisija za Učiteljsko izobraževanje, ki deluje v sklopu skupščinske zvezne komisije za šolsko reformo, je s pomočjo Zveznega zavoda za pročevanje šolstva in s pomočjo enakih republiških zavodov zavzela enotno stališče v tem vprašanju. Obrazložila ga Je in utemeljila v obširnem referatu, predloženem delovnemu sestanku skpščinske zvezne komisije za šolsko reformo, ki je bil v Beogradu dne 12. decembra 1955.
Celoten referat je bil objavljen v »Skolskih novinah« dne 9. decembra 1955. Vse slovenske prosvetne delavce bi prav gotovo živo zanimal, pa je daleč preobsežen, da bi ga mogli kar takoj natisniti v slovenskem prevodu. Zaenkrat se moramo zadovoljiti le s povzetkom nekaterih poglavij.
Družbena vloga in naloge naše bodoče obvezne šole ter tendenca, ki prevladuje povsod v svetu,’ naj bi se strokovno šolanje učiteljstva pričelo v vsakem primeru po dovršeni srednji šoli, so dale osnovo in določile načela za ureditev našega bodočega učiteljskega šolanja.
Pri utemeljevanju potreb te reforme so naštete mnoge ugotovitve, ki jih je dala širša diskusija tudi pri nas. Povzamem naj samo nekatere:
Enotna obvezna šola terja tudi enotno šolano učiteljstvo. Le-to zahtevajo tudi naloge, ki jih ima glede na pouk in vzgojo obvezna šola. Samo enotno šolan in homogen učni kader bo zmogel kontinuirano, organizacijsko in pedagoško povezano učno ter vzgojno delo. Razredni in predmetni učni sistem morata biti take oblike, da obvezne šole ne bosta razklala na dva deta, od katerih bi vsak potreboval različno šolano učiteljstvo. Temeljita pedagoška izobrazba je lahko samo tista, ki je naslonjena na poprejšnjo popolno srednješolsko splošno izobrazbo vključno na poznavanje družbenih ved, v prvi vrsti dialektičnega in historičnega materializma ter osnov politične ekonomije.
Javna diskusija je dala doslej 5 konkretnih predlogov za ureditev učiteljskega študija. Tudi ti predlogi so v glavnem že znani in so:
1.	ŠESTLETNA UČITELJSKA SOLA bi sprejemala absolvente obvezne šole. Razdeljena naj bi bila na štiriletno gimnazijsko stopnjo (z določeno usmeritvijo k učiteljskemu poklicu) ter na dvoletno stopnjo za strokovno Pedagoško izobraževanje. Ta stopnja bi pripravljala za razredni pouk, medtem ko bi se. za Pouk ne samo enega učnega Predmeta, temveč za pouk skupine sorodnih predmetov v zadnjih razredih obvezne šole kandidati pripravili s poglobljenim študijem izbrane predmetne skupine. Po enem predlogu naj bi bil ta poglobitveni študij fakultativen med dvoletnim pedagoškim kurzom, po drugem Predlogu pa naj bi bil obvezen dopolnilni študij v obliki seminarskega in praktičnega dela.
2.	DVOLETNA UČITELJSKA (PEDAGOŠKA) AKADEMIJA
sprejemala slušatelje z dovršeno gimnazijo in bi imela do neke mere značaj visoke Sole. Njena notranja ureditev bi Wla podobna ureditvi druge, to J« strokovno-pedagoške stopnje f^vkar opisanega refcrmirane-
Šestletnega učiteljišča.
3.	STIRiLETNA UČITELJSKA (PEDAGOŠKA) AKADEMIJA ^ začasno, to se pravi, d°kler bo še stiska za učni kader, najprej dvoletno NI2JO stopnjo, ki bo pripravljala za Pouk po sistemu razrednih učiteljev (L—4. razred) m za pre-
odni pouk od sistema razred-
ega učitelja k sistemu predmetnih učiteljev (5.-6. razred) •jer prav tako dvoletno (nekaj morda le enoletno) VIŠJO ■topnjo, ki bi pripravljala za Life*metl’1 DOuk- Dokler bi učiteljstva primanjkovalo, bi bila
uga stopnja še neobvezna.
*■ VISOKA PEDAGOŠKA SOLA bi bila štiriletna in bi imela ■c ue ni oddcilicov;
jezikovni oddelek (materinski
historični oddelek (zgodovina z arheologijo, spomeniško varstvo, zemljepis z državno ureditvijo ter osnovami zadrugar-stva in trgovine);
matematični oddelek (matematika s liziko, kemijo, poznavanjem industrije in z osnovami knjigovodstva);
biološki oddelek (biologija s kemijo, tehnologijo, poljedelstvom in somatsko kulturo);
likovni oddelek (risanje z lepopisjem, modeliranjem, ročnim delom, zgodovino iikovne umetnosti, zaščito kulturnih spomenikov >n narodno zgodovino);
glasbeni oddelek (petje, eno glasbilo, režija in dramska umetnost ali igralstvo, materiniski jezik, estetsko čitanje in recitiranje);
Pedagoški oddelek (načela obče psihologije, mladinska in šolska psihologija, pedagogika z zgodovino pedagogike, specialna teorija pouka na prvi stopnji s tehničnimi in izobrazbenimi elementi, dalje metodika pouka predmetov izbrane grupe za višjo stopnjo obvezne šole.
Vsak učiteljski kandidat naj bi obvezno dovršil kurz pedagoškega oddelka in istočasno še kurz enega od prvih šestih oddelkov, ali z drugimi besedami povedano, usposobil naj bi se za razredni pouk na nižji ter za pouk ene predmetne skupine na višji stopnji obvezne šole.
5. PEDAGOŠKA SOLA naj bi imela dve smeri: ena naj bi šolala žensko vzgojno osebje za predšolske ustanove, druga pa naj bi šolala učitelje za obvezno šolo, in to zopet učitelje za razredni in posebej učitelje za predmetni pouk.
Soia naj bi biia šestletna. Prva tri leta bi imela ne glede na poznejšo smer enoten učni program. To bi bil program srednje šele s poudarkom na umetniško-tehniških predmetih in telovadbi. Četrti letnik bi bil že nekoliko diferenciran. V njem bi bili posamezni predmeti po prosti kandidatovi izbiri bcij ali manj poudarjeni. Kandidat bi se odločil za poglobljeni študij nekega predmeta na račun skrčenega študija nekaterih drugih predmetov, ki pa ne smejo biti umetniško-tehniški ali pa telovadba. Psihologija in zgodovina vzgoje bi se poučevala za vse v enakem obsegu. Dovršeni četrti letnik z izpitom (srednješolska matura) bi tistim dijakom, katerim bi učiteljski poklic ne ustrezal, nudil možnost, da bi se preusmerili in vpisali na univerzo ali na ustrezne visoke šole.
Peto leto bi se vzgojiteljska in učiteljska smer ločili, dasi bi ostali nekateri predmeti, n. pr. mladinska in pedagoška psihologija i. dr., še vedno skupni. Uči-teljska smer bi se sedaj notranje dekla. Usposabljala bi na eni strani za razredni pouk in za pouk tistega učnega predmeta, v katerega se je poglabljal kandidat že v četrtem letniku in katerega bo učil na višji stopnji obvezne šole, v drugem odcepu pa bi ,ta smer pripravljala kandidate za pouk treh učnih predmetov na višji stopnji obvezne šole.
Predloženi predlogi so si po svojem jedru drug drugemu dokaj bljzu. Zvezna podkomisija za reformo učiteljskega izobraževanja je vse podrobno proučila in predlaga kot najustreznejši naslednji študij za učitelje naše obvezne šole:
STUDU NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI.
Trajal bi štiri leta in bi se osredotočil na:
a)	družbene znanosti (zgodovina filozofije, sociologija, politična ekonomija, jugoslovanska književnost, domača in svetovna mladinska književnost);
b)	pedagoške predmete (obča pedagogika, zgodovina pedagogike, obča, mladinska in pedagoška psihologija, didaktika in posebna metodika ter šolsko delo; v sklopu predmetov pedagoške skupine bi delovali še krožki za tehnično, estetsko in telesno vzgojo);
c)	tuj jezik;
č) vsak slušatelj bi se odločil po prosti izbiri za predmet ali za grupo predmetov, ki jo bo poučeval na višji stopnji obvezne šole (prirodne znanosti, družbene znanosti, telesna, tehnična ali estetska vzgoja, tuj jezik).
Podrobnejša notranja ureditev študija s« bo ravnala po dokončni strukturi predmetnika in učnega načrta obvezne šole.
Pedagoška akademija bi mogla prevzeti tudi pedagoško izobraževanje absolventov fakultet in druftlh visokih šol, kateri bi se odločili za poklic
kanje učiteljstva, naj se kot prehodna oblika osnuje dvoletna pedagoška akademija, ki naj pripravlja učno osebje za celotno obvezno šolo. Organizirana bi bila po istih načelih kakor štiriletna pedagoška akademija.
V sestavu pedagoške akademije bi delovala kot del ene same organizacijske celote posebna srednja splošnoizobraževalna šola, ki bi po vsebinski strukturi, smotrih in organizaciji dela bila istovetna z reformirano gimnazijo. Ta srednja šola bi pripravljala za študij na dvoletni pedagoški akade-miii, ki naj bi bil organiziran po načelih visokošolskega študija. že srednješolski študij bi se’ odvijal v nekaki učiteljski atmosferi, vendar bi bila absolventom te šole še vedno odprta pot na univerzo ali druge visoke šole, če bi spoznali, da niso
za učiteljski poklic. Prav tako posebna srednja šola ne bi onemogočala absolventom drugih gimnazijskih tipov ali celo absolventom srednjih strokovnih šol, da se pod določenimi pogoji ne bi mogli vpisati na Pedagoško akademijo.
Iz navedenega sledi, da je predlagani sistem učiteljskega šolanja v svojem bistvu enak onemu, ki ga je dne 13. aprila 1955 naša republiška Komisija za proučevanje šolstva predlagala seji SPK LRS in pozneje, t. j. 24. maja 1955, skupno s Sekretariatom SPK LR Slovenije in Sekretariatom SPK LR Hrvatske predlagala skupščinski Zvezni komisiji za šolsko reformo.
Razen rednega učiteljskega šolanja predvideva načrt še nadaljnje dopolnilno pedagoško izobraževanje učiteljstva po izkušnjah že obstoječih pedagoških centrov. Vsaka republika naj bi imela tudi po več pedagoških centrov za nadaljnje izobraževanje učiteljev obvezne šole in po en republiški pedagoški center za nadaljnje izobraževanje srednješolskih profesorjev.	A. Savli
Naže desetletno povojno delo je prineslo na kulturnem in gospodarskem polju mnogo sprememb. Tudi industrija je ob uporabi novih izdelkov znanosti in tehnike rastla s hitrim tempom. Naše strokovne šole, ki so se paralelno razvijale in ustvarjale pri tem široko mrežo šol za kvalificirane delavce in tehnični kader, so dale našemu gospodarstvu kar lepo število kvalificiranih delavcev, mojstrov in tehnikov. Ti so opravili in še opravljajo pionirsko delo v dvigu storilnosti dola, kar je eden najvažnejših pogojev za zmago novega družbenega reda. Pri sami rasti kvalitetnega kadra in pri razširjanju mreže strokovnega šolstva pa se pojavljajo nešteti problemi, ki zavirajo normalni razvoj našega strokovnega šolstva. Če hočemo govoriti o dvigu storilnosti dela, to se pravi o obvladanju tehničnih operacij in o uvajanju novih tehnoloških procesov v vseh vejah našega gaospodairstva ter isto-
Šolstvo v območju okraja Maribor
,	elementi risaaja srednješofskega profesorja.
** «2»«»»);	Ookter ia kjer bo še pcaastOi-
Sfalnd germanski pritisk na naši severni meji je silil že v času avstroogrske monarhije naše izobražence, da so gojili domači govor in ga ohranili posebno v tedanjih ljudskih šolah. Pri tej nalogi so se vneto izkazali mnogi napredni učitelji, profesorji in narodno usmerjeni duhovniki ter narodnoobrambna organizacija CMD, ustanovljena proti ponemčevalne-mu »Schulverein« in »Sudmark« Predvsem velja to za Henrika Schveinerja, ki je bil kot zaveden Slovenec več desetletij osrednja slovenska pedagoška osebnost.
Med dvema vojnama so mnogi njegovi učenci in drugi slovenski izobraženci, ki so vsi izšli iz ljudstva, začeli organizirati osnovne, meščanske in srednje šole, pa tudi prosvetna in kulturna društva in ustanove, kakor so bile: Pedagoška centrala, Ljudska univerza. Študijska knjižnica, Zgodovinsko društvo, Pokrajinski muzej in Slovensko narodno gledališče.
Tako je bilo v preteklosti. V sedanjosti pa so dani vsi pogoji za še večjo in neovirano rast vsega, kar je bilo na tem področju že storjenega za dvig izobrazbe in materialne ter duhovne kulture socialističnega človeka. Maribor, ta naš severni-mejnik s svojim zaledjem, se tega v polni meri zaveda. Skozi stoletja raznarodovan, med vojno hudo razdejan, se dviga v svobodi iz vojnih ruševin vedno hitreje. Ob deseti obletnici osvoboditve lahko ugotovimo, da postaja center šolstva severne Slovenije in žarišče novih stremljenj v smislu nove socialistične vzgoje in kulture. Mesto Maribor je imelo leta 1940 s svojimi 61.000 prebivalci naslednje vzgojne ustanove: štiri otroške vrtce, 22 osnovnih šol, 5 meščanskih šol, 1 popolno in 1 nepopolno realno gimnazijo, popolno klasično gimnazijo, dve učiteljišči, trgovsko akademijo, pet nižjih strokovnih šol in 5 poklicnih nadaljevalnih šol, tako da je bilo v vseh teh šolah vključenih 11.402 učencev oziroma dijakov. V dobi stare Jugoslavije je bila dograjena edina šolska stavba sedanje VII. in VIII. osnovne šole na Taboru v Zolgerjevi ulici. Gimnazijsko poslopje II. gimnazije je bilo dograjeno šele po drugi svetovni vojni v dobi socialistične izgraditve.
Sredi vedno aktivnejše borbe ter zmagovitih pohodov naprednih stremljenj v šolstvu je zadela naš narod najhujša okupacija v slovenski zgodovini, doba najnasiinejšega krvavega raznarodovanja, pa tudi doba najveličastnejše narodne revolucije.
V, težnji za čimprejšnjo in popolno likvidacijo slovenskega naroda se je okupator s posebno vnemo spravil na uničevanje slovenskega šolstva na vsem, kakor je to imenoval, »vključenem ozemlju« severovzhodne Sloveniije, posebno pa v Mari-, boru. Nasilno je razgnal vse slovensko učiteljstvo ter ga nadomestil s svojimi naj aktivne j širni eksponenti, ki so se sadistično lotili zločinske raznarodovalne naloge. Kljub temu, da je biia doba okupacije za nacistični po-nemčevalni aparat prekratka, je bila dovolj dolga, da je lahko napravila občutno moralno škodo na medvojni generaciji šolske mladine. Sreča je bila, da so je redni Sadiki ftouk med dru-
go vojno vršil le kratek čas, ker so ga ovirali zavezniški zračni napadi na objekte v Mariboru. Številna šolska poslopja so proti koncu vojne prešla v vojaško uporabo. Tako je bila mladina prepuščena staršem, ki so jo vzgajali večinoma v slovenskem jeziku in duhu. V tem času je bilo popolnoma razdejano poslopje III. deške osnovne šole na Ruški cesti in osnovne šole v Krčevini, ostala pa so bila vsa več ali manj poškodovana.
V območju sedanjega mariborskega okraj oziroma okrajev Maribor-okolica in Slovenj Gradec so se spremenile v pogorišča tudi šole: Podpeca, Pod graško goro, Završe, Podgorca, Mislinje, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Pameče, Trbonje, Slivnik, Planina, Ribnica, Planica, Venčeselj, Šmartno na Pohorju, Križ, Duh na Ostrem vrhu, Gradišče, Kapla in Remšnik. Poleg teh 21 požganih je bilo še 14 močno poškodovanih šolskih zgradb.
Ko so zmagoslavne enote NOV in PO zapečatile okupatorjevo usodo v naših krajih, nas je čakalo ogromno delo, da smo iz ruševin ustvarili lepše In srečnejše domove. Razen pomanjkanja šolskih poslopij je bilo še občutnejše pomanjkanje učnega kadra, kajti mnogi šolniki, ki so prijeli med okupacijo za puško, da se ob strani večine slovenskega naroda borijo za nacionalno in socialno osvoboditev, so padli ali pomrli v taboriščih smrti, preživeli pa so se pozno vrnili iz ujetništva, pregnanstva in izseljeništva ali pa iz NOV in drugih, takrat še važnejših dolžnosti v ljudski oblasti; mnogi so ostali na drugih mestih, kjer opravljalo odgovorne funkcije. Mnogi takrat že upokojeni slovenski učitelji so se prostovoljno javili na delo v šoli, pomagali pa smo si sprva tudi z usposabljanjem mladega učiteljskega kadra na štiri do devetmesečnih pedagoških tečajih, ki so dali okraju 110 učnih moči, od katerih si je večina v nadaljnih tečajih prosvetne oblasti, s sodelovanjem profesorskega zbora učiteljišča, članov Pedagoškega društva in Vzgojiteljske šole v Ljubljani, pridobila popolno kvalifikacijo. Mnogi so se sami ali s pomočjo starejšega pedagoško izkušenega kadra povsem vživeli v šolsko delo in so tudi pri ljudskem prosvetljevanju nad vse delavni.
Zaradi terensko težkih šolskih okolišev smo ustanovili nove šole v Mislinjskem jarku, na Ledini na Pohorju, v Lukanji, Josipdolu, Smolniku in Ruperčah.
Od nekdanjih 24 enooddelčnih šol jih je danes samo še 6, kar je velik napredek in dokaz rasnih stremljenj naše socialistične družbe, da dvigne izobrazbo našega ljudstva.
Leta 1945 je bilo v okraju le 119 šol s 584 oddelki, s 24.408 učenci in 498 učitelji. V 10 letih po osvoboditvi se je dvignilo število šol na 126 s 793 oddelki, ki jih obiskuje 25.020 učencev, poučuje 701 učiteljev. Od teh je samo še 21 brez predpisane kvalifikacije. Tudi šolski obisk, kd je znašal pred vojno ponekod le 59 odstotkov, se je dvignil na 85 odstotkov v letu 1945, na 93.1 odstotek pa v letu 1955. Ravno tako se je sorazmerno
znatno dvignil tudi učni uspeh, ki je povprečno 80 odstoten. Novozgrajenih šol, vrtcev in zavodov je skupno 28, od katerih sta največji in najsodobnejši osnovna šola na Teznem in gimnazija na Ravnah. Adaptiranih je bilo 9 zgradb, 3 so še v popravilu oziroma dozidavi, delajo pa nove šole v Pamečah, Slivniku, Planini na Pohorju, Mislinjah, Mariboru, Pobrežje, Oplotnici in v Pesnici. 124 učilnic v okraju je dobilo tudi sodobno opremo.
Isti porast je tudi na srednjih šolah, ki so doživele, kakor osnovne, tudi svojo organizatorič-fto in kvaliteno preobrazbo.
Število 15 srednjih šol v območju sedanjega mariborskega okraja s 105 oddelki, 3,508 dijaki in 188 predavatelji je naraslo v 10 letih na 52 srednjih šol s 444 oddelki, ki jih obiskuje 14.223 dijakov, poučuje pa na njih 444 učiteljev. Dejstvo, da konča osemletno šolsko obveznost v zaključnem razredu le 20 odstotkov dijakov, je vzrok, da so se šolske oblasti, Pedagoško društvo in vsa javnost začeli baviti s problemom naše šolske reforme v zveznem merilu.
Takoj po osvoboditvi sta začeli delati dve popolni gimnaziji: Klasična in I. gimnazija na Leninovem trgu, njima se je pridružila II. gimnazija na Taboru in 1955 samorastniška v Ravnah na Koroškem.
V	šolskem letu 1946-47 je bila ustanovljena tudi Delavska gimnazija v Mariboru kot prva te vrste v državi, ki so jo obiskovali predvsem oni, ki jim je bil zaradi socialnih in političnih razmer v predvojni Jugoslaviji onemogočen nadaljnji študij, ali oni, ki so ga morali zaradi vojne oziroma udeležbe v NOV prekiniti.
V	teku devetih let je izšla iz te gimnazije cela vrsta delavcev izobražencev, ki danes opravljajo pri socialistični izgradnji svoje koristno delo.
Nižje delavske gimnazije bile ustanovljene tudi na nah, v Slovenj Gradcu, Vuzenici in Slov. Bistrici.
Iz dveh strokovnih šol jih je po osvoboditvi zrastlo sedem: iz bivše Trgovske akademije je nastala Srednja ekonomska šola, kateri je priključena Srednja administrativna šola in Enoletni ekonomski tečaj za aktiviste z dovršeno srednjo šolo. Dalje so še Srednja medicinska in bolničarska šola ter tečaj za otroške negovalke.
Glasbeno kulturo dvigajo med ljudstvom Srednja glasbena šola v Mariboru ter Nižje glasbene šole Marlbor-Tabor, Ruše, Slovenska Bistrica, Ravne in Slovenj Gradec, poleg teh pa ljudskoprosvetne glasbene šole Hermankova v Mariboru, v Lenartu in v Poljčanah. Značaj srednje šole ima tudi triletna Industrijska šola kemične stroke v Rušah s 110 učenci;
Tudi štiriletno učiteljišče v Mariboru se je leta 1945 razvilo v petletno s 525 dijaki (prej 70 dijakov).
Srednja kmetijska šola v Mariboru s svojim posebnim dvoletnim tečajem za aktiviste izpolnjuje s svojimi 216 učenci važno vlogo v smeri modernizacije našega, predvsem zadruž-. nega kmetijstva.
Število dijakov na današnjih strokovnih šolah je naraslo od predvojnega za 305 odstotkov, kar nazorno prikazuje prizadevanje naše družbe za usposabljanje potrebnega strokovnega kadra v vseh panogah našega gospodarstva.
(Nadaljevanje na 2. atr-A
časno o izboljšanju kvalitete proizvodov, potem ne moremo dopuščata vzgoje mlade generacije samo dobri volja odgovornih oblastvenih in družbenih organov. Nerazumevanje za vprašanja strokovnih šol, predvsem za vprašanje vajenskih šol, ki je posebno v zadnjem času prišlo do izraza v okrajnih ljudskih odborih in občinah širom naše države, je dovedlo do njihovega zapostavljanja, Tako skoraj m sredstev za gradnjo samostojnih stavb (saj nad 70 % strokovnih šol v Sloveniji gostuje v drugih stavbah, ki so za strokovne šole neprimerne), slabo se pristopa k izdelavi učbenikov, k nakupu učil, k izbiri predavateljev in v vzdrževanju šol ter honoriranju dobrih strokovnjakov. Ugotavljamo, da prihajajo vodstva strokovnih šol ob vsaki spremebi ali prenosu poslov na nove organe oblasti vedno znova v neprijetnosti in v negotovost. Na drugi strani pa vidimo, kako je nižja gimnazija v središču popomostl in kako organi laže prihajo do materialnih sredstev, pa čeprav ta šola do danes ni v dovoljni meri zadovoljila naših družbenih potreb. Strokovne šole so od vsega začetka v primitivnih okoliščinah usposabljale našo mladino za delovna mesta v industrijii in obrti. V kolikor sta pomanjkljiva tudi vzgoja in izobraževanje delavskega in tehničnega kadra, je ta pomanj-kljivost stvar slabega materialnega stanja šol im premajhnega razumevanja tistih organov, ki so dolžni skrbeti za vzgojo novth delavskih in tehničnh kadrov.
njli im s tem pravilno razmestili kader, racionalno izkoristili obstoječi strojni (park jn verjetno pocenili s tem tudi proizvodrnjo.
Vendar ne smemo spregledat^ da je tehnična in kulturna zaostalost v mnogočem vzrok primitivnega odnosa do tehnike. Zaostalost delno zavira tudi pravilen razvoj strokovnega šolstva im zato je važno, da pohitimo z u-sttvarjanjem obvezne osemletne šole na vsem področju naše države. S tem se bo bistveno spremenil tudi dosedanji način sprejemanja mladine v strokovne šole. Obvez.no končana osemletna splošno izobraževalna šola je torej važna komponenta za nadaljnje izobraževanje bodočih strokovnih delavcev.
Preden bo uveden nov sistemi obveznega šolstva, se bo še naprej sprejemal naraščaj ipod dosedanjimi sprejemnimi jx>goji. V kolikor bo potrebna v tem prehodnem razdobju kakšna korektura, bo treba pristopiti k njej bolj sistematično in upoštevajoč dosedanje zahteve jx>vprečnega profila posameznega poklica
Šolanje strokovnih kadrov j« zamišljeno v glavnem tako, da bi obstajala le dva načina izobraževanja: redno šolanje in tečaji. Za šolanjeipriučenih in visokokvalificiranih delavcev ne bo treba organizirati jaosebnega rednega šolstva, temveč je treba organizirati izvenšolsko izobraževanje. Kajti če izhajamo iz jx>stavke, da tvori jedro naše industrije kvalificirani delavec, ki si je že pridobil solidno teoretsko in praktično znanje, potem je j>otretmo za dosego visoke kvalifikacije le dodati tolško teoretskega znanja, kolikor je potrebno za uspešno o-pravijanje višjega strokovnega dela.
Drugače je s Šolanjem kvalificiranega kadra. Tukaj je dolgoletna praksa že izkristalizirala nekaj dobrih oblik šolanja. Najbolj posrečen tip organizirane šole je zaenkrat industrijska šola. Ta šola je namreč s svojim teoretičnim in praktičnim pvoukom v ■ svojih lastnih delavnicah dosegla najboljše vzgojne uspehe. S tem seveda ni rečeno, da bomo zavrgli drugi tip šolanja, šolanje z u-čenjem v proizvodnji (vajenci), ki je pravzaprav tradicnonaina oblika vzgoje novega naraščaja. Vendar bo treba pristopiti k organiziranju drugega tipa šole samo pod j>ogojem, da bo organi-zadija pouka praktičnega dela sodobnejša, urejena na višjem nivoju strokovne zahtevnosti.
S sistemom rednega šolanja naraščaja pa seveda ni zaprta pot nekvalificiranim in priučenim kadrom, ki se dnevno vključujejo v našo proizvodnjo. Zanje bo morala skrbeti naša industrija, da se bodo lahko jx> svojih osebnih sposobnostih razvijali in ras tli do najvišje kategorije strokovnosti.
Poseben problem v naši industriji kakor tudi v samem šolstvu je izobraževanje tehnikov. Ugotavljamo lahko to, da je naša država v gospodarskem razvoju napravila viden korak naprej in da je naša industrij« že pristopila. k modernim metodam pridobivanja, vendar se način šolanja tehnikov ni mnogo menjal. V šolah so se ® 80 ločitev enotnega naziva še ni vse. izvršile je n^e večje ali manjše Rav- Treba je določiti posameznim ka- spremembe v predmetniku,, seve T tegoriijam tudi delovni lik (pro-
Če hočemo doseči z reformo obvezne šole, da bo šola odgovarjala v celoti našim družbenim potrebam, potem je za strokovno šolstvo važno, da gre reformno delo v smislu odpiranja proste poti sjjosobnim; to je toliko bolj upravičeno, ker se delavska mladina že v rani mladosti odloča za svoj poklic. Nadalje je naloga reformnega dela še v tem, da strokovnim šolam da določeno mesto v našem celotnem šolskem sistemu.
Podkomisija za reformo strokovnega šolstva v Beogradu, si je že zadala nekaj nalog v zvezi naštetih problemov. Vendar se zaradi široke mreže in raznovrstnosti našega šolstva ni mogla lotiti vseh problemov hkrati. Industrija potrebuje največ strokovnih delavcev jn ker predstavlja Jugoslavija enotno gospodarsko področje, se je 'najprej zaustavila pri vprašanju vzgoje in izobraževanja industrijskega kadra.
Kot prvi je v ospredju problem razporeditve strokovnih kadrov po stopnji kvalifikacije. Za o-pravljanje nekega jjosla na nižjem ali višjem nivoju naj se določijo kvalifikacije, ki bi z.ado-stile zahtevnosti naše industrije oziroma dosedanjim delovnim mestom. Podkomisija je bila mnenja, da je za stopnjo strokovnosti pri opravljanju nekega posla dovolj šest kategorij:, nekvalificirani, ipniučenš, kvalificirani in visokokvaficirani delavec, tehnik, inženir. Toda če hočemo priti do enake strokovnosti posameznih nazivov, jjotem sama do-
fil). Po podatkih, s katerimi razpolaga podkomisija, se pojavljajo po posameznih republikah občutne razlike v določevanju strokovnosti posameznih kategorij strokovnih in tehničnih kadrov. Nekateri liki (profili) so teblede-!i ali se celo v taki meri spremenili, da smo prišli v nekaterih panogah jx>d nivo običajnih zahtev. Vse to dobiva svoj odraz tudli v našem strokovnem šolstvu, kjer so se v letih menjavali učni načrti in spreminjali predmetniki na škodo enega ali drugega predmeta in celo na škodo j>ouka praktičnega dela. Zato je j>od!ko-mtisija mnenja, da je potreben e-noten lik (profil) strokovnih kadrov za določene jjoklice za celo Jugoslavijo. Pri določevanju fiziognomije posameznih vrst strokovnih kadrov odnosno, njim odgovarjajočim strokovnim šolam in tečajem, moramo vzeti za o-snovo potrebe sodobne proizvodnje.
Ta ugotovitev je ena izmed najvažnejših na področju strokovnega šolstva. 2e dolgo let je slovensko strokovno šolstvo stremelo za tem, da se pristopi k navedenim predpisom. Praksa je namreč pokazala, da je zaradi nepoznavanja enotnega iika (profila) posamezn:h p>oklicev prišlo v državnem merilu do raznih a-nomaliij v strukturi kategorizaoiij strokovnosti delavcev in tehnikov. Z izvedbo reforme v tem smitilu bii ne posegli samo v strukturo šol, temveč bi istočasno u-redii delovna mesta v proizvod-
da na škodo praktičnega m teoretičnega pouka ter v konst splošno izobraževalnih j^redme-tov. Ponekod se je pouk teorije celo približal zgoščenemu programu odgovarjajočih tehniških fakultet. Ugotovljeno pa je, da skoraj ni šole, ki bi se j>o strojem notranjem delu približala dejanskim potrebam naše nove. industrije. Prvotno so jx>dkomisije in odbori, k, se bavijo z reformo strokovnega šolstva, bili mnenja, da je 'potrebno vzgojo tehničnega kadra usmerjati v dveh smereh, to je v dveh odgovarjajočih tipih šol: za tehnike konstruktorje in za obratne tehnike. Končno je prevladalo stališče, da je. na tem področju treba nadaljevati z analiziranjem potreb in dolt^tevamijem lika (profila) enega in drugega tehnika. Šele ko bo to končano, bo 'možno organizirati takšno šolo, ki bo dala tehnika, ki bo. po praksi in ob pravilni zapoilirvi v naši industrij« sposoben vrši« obe nalogi Osebna soosobnost po-edinca pa bo odločila, v kateri smeri bo tehnik opravljaj svoje življenjsko delo.
Kakor je razvidno iz dosedanjih priparav in ugotovitev, nas čaka na področju reforme strokovnega šolstva še mnogo dela. Kako se bo to delo razvijalo na trodročju kmetihrva. zdravstva sn obrtne dejavnosti pr: množiti odborov za šolstvo, komisij in podkomisij ter zavodov za proučevanje šolstva v zveznem in republiškem merilu, je jza tudi zamota* no organizacijsko vprašanje.
Karti Kot ,
Razstava učbenikov in učil za pouk tujih jezikov
Od 13.' do 20. novembra t. 1. se Je vržii-a v glasbeni dvorani
I.	gimanazije v Ljubljani razstava učbenikov (tulih in domačih) za pouk tujih jezikov. Organiziral jo je inšpektorat SPK LRS ob dejavni pomoči Britanskega sveta v Beogradu in Francoskega inštituta v Zagrebu, ki sta dala na razpolago izbor sodobne’ produkcije lastnih učbenikov, učil in me-todskih del. Retrospektivni del, ki naj bi pojasnil slovenski razvoj na tem področju, je uredil Slovenski šolski muzej. Nekatere raritete je prispevala Narodna in univerzitetna knjižnica.
Medtem ko so se Britanci omejili (po osnovni zamisli razstave) na učbenike za pouk angleščine kot drugega jezika, so Francozi razpouožili bogato knjižno žetev z vseh pedagoških področij od predšolske dobe nadalje. To dejstvo je zaradi pomanjkanja prostora prvotno sicer vzbujalo pomisleke,, vendar so se med trajanjem razstave ti pomisleki sprevrgli v splošno odobravanje, obenem pa so ljubitelji pedagoške knjižne prakse morali obžalovati, da nam po vzgledu Francozov tudi Anglija ni nudila užitka in pouka z izborom, svoj ih najboljših Cel za pouk vseh predmetov, .saj vemo, da z njimi obiluje.
Pomen te razstave, katere francoski del je od 6. decembra t. 1. bii razpoložen še v Mariboru, je vieliik nauk, navdih in pobuda za našo domačo produkcijo učbenikov ne le tujih jezikov, ampak učbenikov sploh. Pedagoški realizem, ki ga je sprožila renesančna prelomna borba za humaindteto in znanstveni svetovni nazor, traja v svojem bistvu kljub drugačnim etiketam še danes. Stvarni, na znanstevmo ugotovljenih. dejstvih osnovani pristop k mlademu človeku, k izobrazbenim predmetom, Izobrazbenemu in vzgojnemu aktu, je po dolgotrajnem razoiščevalnem delu in po borbah iz rodu v mod zoper nevšečne ostaline shoia-stiike pokazal — in to smo videli zlasti v francoskem delu razstave — kakšne čudovite možnosti so nam odprte, da bomo, ako se nam posreči združiti v skupnem prizadevanju znanost v vseh njeni!* V * * panogah z umetnostjo in tehniko, približali mlademu človeku znanje o človeku, družbi in prirodi v vse1 njegovi polnosti, obenem pa tudi v takšni obliki, da se bo pouk L sive pedanterije, kar je bil na žalost le prepogosto v preteklosti, prerodiu v pravo življenjsko slast.
Ako naj se povrnemo k pouku tujih jezikov, moramo poudariti, da je razstava zrasla itz resnične potrebe. Delo, ki ga na področju tujih jezikov po neštetih razredih srednjih šol opravljajo dan na dan tovariši učitelji in profesorji, je težko in zapleteno. Kdor se je kdaj poskusil na tem področju, bo moral to priznati. Težave pa niso. toliko v znanstveni vsebini pouka, kolikor v metodski poti, k-, naj pripelje dijaka do znanja, kakršnega predpisuje naš učni načrt. Seveda pa se z metod-skim znanjem neogibno druži znanstvena dognanost pouka tujih jezikov, kakor to velja tudi za druge predmete, saj je znanstveni napredek zadnjih sto let tudi pouku tujih jezikov prinesel lepih darov.
Kdo ne bi poznal ugotovitev, ki jih je od začetka minulega istolletjia .prinašala in jih še vedno prinaša lingvistika? Psiho-
logija je nagrmadila ogromno gradiva in tudi že zaključenih konstatacij o tem, s pomočjo katerih in kakšnih duševnih procesov si učenec prisvaja jezikovno znanje. Fiziologija govornih organov in z njo povezani vedi fonetika in fonologija ter nauk o intonaciji pomenijo gotovo pomemben korak naprej za pouk jezikov. Končno ne smemo pozabiti še tehniških sredstev, to se pravi raznih aparatov kot so gramofon, radio, magnetofon, kinoprojektor, ki prvotno niso bi.i zgrajeni za potrebe pouka, pa so napredni pedagogi in metodiki hitro spoznali njihov pomen za pouk sploh, posebej pa še v nekaterih ozirih ®a pouk tujih jezikov.
Ravno zato, ker so za praktično delo v razredih osnovne težave v metodah, bo razumljivo, zakaj so organizatorji poskušali zbrati taka dela, v katerih se zrcali novo metodsko hotenje. Zlasti za angleščino je razstava razpoložila več specialnih metodskih knjig, v katerih avtorji skušajo razčleniti 'metodsko problematiko pouka tujih jezikov (Palmer, West, Ga-tenby). Predvsem se opaža na nižji stopnji kot osnovna metodika tendenca želja, da bodi pouk radosten, nazoren, miselno in čustveno prilagojen razvojnemu štadiju dijaka, odsev njegove še deloma otroške duševnosti. Zato mu dajmo mnogo slik, ki pa naj bodo. na umetniški višini, sočne v barvah, v prizorih pa približane svetu deklice ali dečka 10—13 let. Slike nam delno pomagajo, da se izognemo sivini doktrinalnega in formalističnega načina pouka, ki je dediščina časov, ki se jih neradi spominjamo. Radostno noto dajeta pouku tudi glasba in petje. Ob petju se z lahkoto bqgati dijakov besedni zaklad in tudi jezikovna idioma-tika, ritmična razgibanost pesmi pa čudežno podpira zapom-nitev.
Gramofon, ki nam tu ob bogati zalogi plošč s tujimi narodnimi pesmimi, proznimi sestavki, deklamacijami, dialogi in igrami izkazuje odlične usluge, je lahko prva dosegljiva točka v programu opremljanja naših srednjih šol s sodobnimi učili za moderne jezike, in to tem bolj, ker že imamo lastno produkcijo in so gramofoni po svoji ceni dostopni tudi skromnejšim proračunom.
Idealno sodobno sredstvo za pouk jezikov je vsekakor magnetofon. Vendar še nimamo domače proizvodnje tega aparata. Nabava iz tujine pa je predraga, saj skoro sleherni tip presega s faktorjem pol milijona. Podobno velja za kino projektorje, čeprav jih nekatere šole že imajo. Veliko nam na tem področju obeta »Iskra«.
Kako posrečeno se dajo za pouk tujih jezikov izkoristiti radijski prenosi, je pokazala skušnja v narodni republiki Hr-vatski, kjer že nekaj let tudi izhaja poseben vestnik (Radio u školi«.) Radijske ure gotovo »odstranjujejo iz šole nevarno ml-notonost pouka in poleg vs,eh
drugih naprednih učnih pripomočkov pomagajo ustvarjati moderni stil šolskega dela.«
Vedno bolj aktualno postaja v naših šolah vprašanje šolskega in domačega branja. Zlasti v angleškem oddelku razstave se je opažala uporna želja pedagoga, da čimprej pripelje dijaka do branja. Mislim, da je ta njegova želja utemeljena in pravilna. Branje je prvi dijakov praktični triumf. Vendar nastaja vprašanje izbora snovi, ki bodi za posamezne razvojne stadije privlačna, in vprašanje stopnjevanja besednega zaklada. Tudi vprašanje utrudljivosti dečka in deklice Igra pri tem svojo vlogo. Zato je prišlo v angleški jezikovni pedagogiji do poenostavljenih skrajšanih izdaj dobrih del tako ljudske kot umetniške in znanstvene književnosti. Vprašanje čtiva je pri nas, kjer dozorevajo rodovi, ki že šest do seflem let študirajo angleščino ali francoščino, nadvse aktualno.
Razstavo so obiskali številni prosvetni delavci. Koristno bi bilo, da bi na straneh tega svojega glasila izrekli svoje mnenje o smernicah, ki se nakazujejo za naše nadaljnje delo pri dviganju kvalitete učbenikov za tuje jezike, in to z vidika vsebine, metode in prezentaclje. Tako Zahodna Evropa, kakor tudi Sovjetska zveza sta vsaj načelno, neredko pa tudi že praktično na tem področju osvojili naslednja načela za osnovni pouk: 1. osnovni besedni zaklad, (prof. Ogdena »Basic English«, v Angliji, prof. Thorndikea Osnovni vokabular v Ameriki, »Francals elžmentai-re« v Franciji ter prof. Hag-boldtova dela v Angliji In Ameriki);
2.	osnovne strukturne tvorbe
(prof. Gatenibyjeva zbirka v knjigi »A General Service of Wall Pictures« in A. S. Hom-byja »A Guide to Patterns and Usage, In English«, »Franpals člčmentare« in prof. Hagbol-tova dela v Ameriki);
3.	stopnjevano čtivo (graded reading, začenši z besednim zakladom 250 besed ,pa stopnjema navzgor do 5 tisoč besed, pri čemer stopnjevanje ni samo lefc-slčnega. ampak tudi vsebinskega značaja, t. j. vse bolj zahtevno v skladu z razvojem dijakove psihike);
4.	avdio-vizualno ponazorjeva-nje zlasti na nižji, pa v prikladni obliki tudi na višji stopnji; za naše možnosti sta na tem področju dosegljivi dve skupini učil: elektrogramofon z regulatorjem brzine in zvočnikom ter stenske slike s priročnikom za učitelja;
5.	z metodske plati je skoro brez izjeme po vsem svetu sprejeta prečiščena direktna metoda, ki izhaja od načela, da je standardna oblika jezika govor, in skuša to načelo uveljaviti ob izkoriščanju avdio-vizu-alnih pripomočkov, zlasti na osnovni stopnji;
6.	kar se tiče gradiva, naj bodo sestavki vedno približani duhovnemu svetu mladega človeka, izogibajo naj se toge sistematike, in 'zlasti na osnovni
IZ UPRAVE
Prosimo, naj naročniki plačajo upravi lista zaostalo naročnino (do 1. nov. 1955) na tekoči račun: 60-KB-1-Ž-140.
Od 1. novembra 1955 dalje se naročnina za naš list plačuje OBENEM S ČLANARINO društvenemu blagajniku.
Sindikalni in društveni blagajniki pazite na to, da redno poberete tudi naročnino za Prosvetnega delavca od vseh članov (mesečno 25 din) in nam jo obenem s točnim pojasnilom nakažete TROMESEČNO.
stopnji naj bodo praktičnega značaja, ker so najbolj nazorni;
T. z ozirom na prezentaoijo
naj bodo učbeniki metirani pregledno in živahno, čim bolj oživljeni z ne preobloženimi risbami, kj pa morajo imeti mojstrski ductus, v učbenikih višje stopnje pa naj ustvarjajo intelektualno in estetsko napetost odlični klišeji. Tisk naj ne predstavlja neke nepregledne »kaše«, ampak naj ima med vrsticami dovolj zraka, ustreza naj zmogljivosti dijakov in zahtevam telesne in duševne higiene. Predvsem naj bodo knjige po svoji obliki sočne in čustveno uglašene na mladino, ki so ji namenjene. Sivina in dolgčas gotovo nista v učbenikih na mestu, čeprav je na prvi pogled za založnika tak način prezen-tacije cenejši, pa je v resnici zaradi posledic, ki jih povzroča, za skupnost neprimerno dražji.
Končno bi bilo za zaključek potrebno poudariti v tej zvezi še naslednje psihološko dejstvo: zgrešeno je, če učbenik ustvarja v dijaku občutek, da je do vrh-a nabito skladišče za učenost, skozi katero se komaj prerij eš, tako da ti ob prvem listanju po njem srce pade v hlače. Tudi na področju tujih jezikov bomo morali to vprašanje pametno preudariti in se potruditi, da odkrijemo v zvezi z vsem, kar je bilo zgoraj povedano, tqdi pri nas »nov stil dela«. J. P.
Vsi si želimo znanja
V eni zadnjih številk Pro-s vetnega delavca smo brali članek tov. Zdešarja »Pedagoški center in učiteljsko izobraževanje«. Vsi smo postali pozorni, saj je bilo tu nekaj za nas, za izpopolnitev naše izobrazbe.
Ko sem prebrala članek, sem bila navdušena in sem si želela, da bi šla tudi jaz na tak tečaj. Iz članka pa je razvidno, da bodo v tem koledarskem letu prišli v poštev le učitelji, ki poučujejo v nižjih razredih osnovne šole. Kaj pa mi, ki poučujemo v višjih razredih? Tudi mi smo željni znanja, saj ravno nam manjkajo strokovna navodila. Na učiteljiščih smo le malo ali nič slišali o metodiki pouka v višjih razredih osnovne šole. Marsikateri učitelj, ki že več let uči v višjih razredih, prihaja le počasi in s trudom do novih metodičnih zaključkov na podlagi prakse.
To vprašanje me zanima, ker je tudi zame najbolj pereče.
Odkar sem končala učiteljišče, poučujem v samostojnih višjih razredih: tri leta sem imela iste učence od 5. razreda; lansko šolsko leto je večina teh
končala šolsko obveznost v 7. razredu. Letos imam zopet peti razred. Sama preizkušam nove metodične poti pri obravnavi posameznih predmetov; na lanskih napakah se učim. Želela pa bi, da bi tudi nas PC upošteval in tudi nam nudil strokovno izpopolnitev, ker smo je prav mi najbolj potrebni. Dokler ne bo dovolj strokovnih u-čiteljev, bomo še vedno mi tisti, ki jih bomo morali nadomeščati, čeprav nimamo zato potrebne izobrazbe. Da pa bomo našim otrokom nudili, kolikor je v naših močeh, moramo predvsem poznati prijeme, ki najbolj ustrezajo telesni in duševni ravni teh otrok.
Marsikdo bo vprašal, zakaj ne uvedejo na šoli predmetni pouk, če imajo samostojne višje razrede. Razlogov jfe več: prvič niso vsi razredi samostojni, drugič pa se mi zdi za vzgojo učencev samih boljše, da imajo svojega učitelja, ki jih poučuje vse predmete, ker jih ta v teku šolskega leta že toliko spozna, da končno le prodre v otrokovo dušo, in spozna katera vzgojna sredstva pri posameznikih najbolj zale-
Predavanja članov društva v Celin
Vsa spoznanja o pravilnem vzgajanju, o naSih vzgojnih smotrih im metodah, o značilnostih in zakonitostih vzgojnih procesov, o sodobnem liku otroka, mladostnika in odraslega človeka nam mnogo ne koristijo, če ne dosežejo zavesti širokih slojev očetov, mater in vzgojiteljev. Sirjenje spoznanj o pravilni vzgoji p omenja že tudi vzgajanje, saj so posledice temeljito sprejetega spoznanja tudi izboljšamo ravnanje, pravilnejša stališča im odnosi.
Geslo, po katerem se je sekcija za tisk im predavanja ravnala, je: vsem ljudem čim več znanja o vzgoj:. V minulem delovnem letu so člani Pedagoškega društva v Celju imeli las vzgojnih predavanj v raznih društvih, ustanovah in organizacijah. Kot začetek nas 135 predavanj lahko zadovoljuje, ob pogledu na končni cilij sekcije — doseči zadovoljivo, pozitivno znanje o sodobni vzgoji im socialistično vzgojo pri vseh starših našega področje — pa je letošnjih 135 predavanj le kapljica v morje. Starši in ostali, ki stalno doživljajo potrebo po večjem znamj u o vzgoji, so dosegli že upoštevanja vredno stopnjo dozorelosti za vzgojo otrok, saj jih bo za vzgojo prebujena zavest kot odraz resničnega stanja vzgoje pri njih vodila uspešno k nadaljnji potrebni dejavnosti spoznavanja in izboljšanega ravnanja. Postajali bodo nehote tudi vzgojitelji ostalih staršev, ki še niso dojeli pravega pomena znanja o vzgoji in delovanja po njenih principih.
Seznanjanje vseh ljudi s sodobnimi, socialističnimi načeli vzgoje je pomembno zlasti v teh letih, ko se borimo še z ostanki buržoazne vzgojne zavesti, m razvijamo ter šarimo naši družbi primerno vzgojo. Ce smo na razlike med buržoazno in socialistično vzgojo bili doslej pozorni bolj mimogrede, bo v bodoče prav, da tudi ob teh vprašanjih seže-mo globlje in dalje od trenutnega spoznanja, saj s tem že ustvarjamo novega človeka s socialistično zavestjo.
V vseh uspelih vzgojnih pre-.davanjih se močno srečujeta teorija in praksa vzgoje. Pomislimo samo na vprašanje telesne kazni, ki jo na predavanjih hitro odpravimo, a je po naših domovih še dokaj v navadi. Ali ni potrebno kulturno in gospodarsko dvigniti celotnega človeka na višjo stopnjo, da bo lahko dojel vso pomembnost vzgoje brez telesne kazni za srečno bodočnost lastnih otrok? Potem bo tudi sam sposoben tako vzgajati.
Tu in tam izraža kdo pomisleke o vrednosti, učinkovitosti posameznih predavanj, češ da ljudje hitro in mnogo pozabijo, kar le enkrat slišijo, da nudijo predavanja premalo možnosti za miselno aktivnost in samostojnost poslušalcev itd. Tak pesimizem se
nas n« bo lotil, če bomo dopustili po vsakem predavanju diskusijo, če je po predavanju možen tudi individualen razgovor udeležencev s predavateljem, če zaključimo ciklus vzgojnih predavanj z diskusijskim večerom, če prisluhnemo sproščenim razgovorom ljudi po predavanju itd. Ni dvoma, da vzbujaj o uspela vzgojna predavanja iniciativnost udeležencev za nadaljnje poglabljanje v vprašanja vzgoje in večajo zanimanje za tisk o vzgoji.
Večje zanimanje za vzgojo so v celjskem okraju pokazala društva in organizacije, ki so priredila cikluse predavanj v obliki tečajev. MLO Celje je priredil tečaj za predavatelje predvojaške vzgoje. Trije predavatelji so v 16 predavanjih seznanili 45 udeležencev tečaja z osnovam** psihologije, mladinske psihologije, metodike predvojaške vzgoje, didaktike in obče pedagogike. Enkrat tedensko sta bili po 2 predavanji, katerim je redno sledila diskusija. Pozornost udeležencev pri poslušanju in mnoga vprašanja v diskusijah dokazujejo potrebnost in primerno učinkovitost izvajanj predavateljev.
Komanda celjskega garnizona JLA je priredila ciklus predavanj iz psihologije in osnov pedagogike vse oficirje in podoficirje svojega območja. V 9 predavanjih sta predavatelja PodjavorSek Albin in Švare Ivo v dveh mesecih nazorno podala predvideno gradivo.
Pododbor učiteljskega društva v Slovenskih Konjicah je priredil ob koncu počitnic tedaj za učitelje, ki so bili pred učiteljskim strokovnim izpitom. Tečaj je trajal dober teden in je imel 15 udeležencev — učiteljev. Vodila ga je in i!mela 30 predavanj tov. Kavčič Viktorija. Šolski inšpektor tov. Lužnik Miro pa je sodeloval s 15 predavanji.
Tovariš Grobelnik Ivam je opravil 20 predavanj v ideološkem krožku Svobode v Štorah in v Gaberju, Teorijo marksizma In dialektičnega materializma je približal umevanju delavcev s primeri iz zgodovine in naše sodobne družbene stvarnosti ter z razgovori po predavanjih.
Na tečajih RK sta bili 2 vzgojni predavanji .(Borba proti alkoholizmu — Mladina in njena samo vzgoj a).
V učiteljskem društvu v Šoštanju je imela tov. Metelko Tončka ta-le predavanja: Psihološke osnove izobraževanja in vzgajanja; Vzgajanje pažnje pri šolskem delu in otrokova utrudi j ivost; Vzgojne naloge pouka s posebnim ozirom na prva leta obveznega šolanja. Na roditeljskih sestankih v Šoštanju in v Velenju je predavala o temi: kako naj pomagam otroku pri učenju.
Vzgojiteljicam Je na zborovanjih predaval član PD o opazovanju in proučevanju predšolske-
ga otroka. O soda list lični demokraciji sta bRl 2 predavanji v Cinkarni.
V društvih prijateljev mladine so naši predavatelji opravili 11 predavanj. V Celju 3 (Skrb za varstvo mladine pri nas in v ostalem svetu; Starši in vzgoja otrok v družini; Diskusijski večer o vprašanjih vzgoje v družini, šoli in družbi;), v Rogaški Slatini 1, v Radečah 2, V Murski Soboti 2 (Vpliv okolja pri vzgoji otrok), v Beltincih 1, v Velenju 3 (Smajs Vinko: Zakaj so zvezki umazani; O izobraževanju delavske mladine; O šolski reformi).
Ljudska univerza v Celju je priredila 22 vzgojnih in idejnih predavanj s predavatelji Pedagoškega društva iz Celja. Predavanja so bila v Velenju (Odnos med starš* in otroci v prvih 10 letih), v Mozirju (Vzgoja v naši družini), v tovarni Aero v Celju, na Cretu, v Štorah, na Jožefovem hribu, na Dolgem polju, v Lažd-šah nad Laškim, v Špitaliču (Vzgoja mladine v doraščajoči dobi), v Radečah, v Celju, na Pristavi, na Vranskem (Vpliv okolja na vzgojo otrok) in diskusijski večer na Bregu pri Celju.
Mladinski aktiv v Laškem je izvedel s predavatelji PD ciklus idejno-vzgojnih predavanj:	Obči
vzgojni smotri im naloge jugoslovanske socialistične vzgoje; Vprašanje materialističnega svetovnega nazora; Pomen in značilnosti socialistične morale; Osnove duševnega življenja; Mladina in vprašanje ljubezni; O lepem vedenju; Vzgoja volje in značaja; O metodah mladinskega dela.
Izvršeno delo nam kaže svoje pozitivne in pomanjkljive strani, iniciativnost mnogih društev in organizacij za organiziranje tečajev o vzgoji in za pridobivanje udeležencev je vzpodbudna tudii za ostala društva. V predmestjih Celja so mnogo tem o vzgoji- želeli odbori SZDL, ki so bili požrtvovalni tudi v organiziranju predavanj, k Čemur jih je vzpodbudil MO SZDL. Pedagoško društvo ima vpisanih 4*0 članov. Od teh jih je predavalo v minuli delovni dobi 9. Se bolj smotrna izbira tem, študij perečih vzgojnih vprašanj na področju Celja, smotrna aktivizacija odbora PD glede povezave z množičnimi organizacijami, društvi In ljudskimi univerzam.! — vse to so naloge ki postajajo zavestne ob zaključku prve delovne dobe sekcije za tisk im predavanja.	Siv.
1936
DA BI BILO USPESNO, ZELI VSEM SVOJ1IM BRALCEM IN SOTRUDNIKOM PROSVETNI DELAVEC
žejo. Posebno važno je to pri podeželski mladini, ker starži povsod še vedno nimajo pravilnega razumevanja za šolo in imajo dostikrat danar za vse drugo kot za otrokove zvezke in knjige. Pri takih otrocih mora biti človek posebno previden in če hoče, da ne napravi otroku krivice, se mora zanimati zlasiti za njegov dom in družinsko vzgojo.
V zvezi z našimi osemletkami bi bilo treba opozoriti še na nekaj. Učni načrt zahteva ne la ustrezajoča učila, ampak tudi poizkuse, predvsem pa prostor zanje. Tu pa trčimo ob materialno stran šole. Iz prakse vemo, da imajo višji razredi pouk navadno dopoldne v istih učilnicah, kot nižji razredi popoldne. Mize in stoli nikakor ne ustrezajo telesnemu razvoju obeh razredov, zato je opaziti pri učencih v višjih razredih zelo slabo telesno držo. Naj se uči-• telj še toliko trudi pri uri telesne vzgoje in uvaja lepodržne vaje, ne pomaga nič, ker učenec večino učnega časa presedi v klopi. Mislim, da je vprašanje ustrezajočih učilnic za te učence zelo važno in da bi bilo vredno tudi na to pomisliti — to vprašanje je treba tudi rešiti!
Talcih in podobnih problemov imamo učitelji -na podeželju dovolj, zato želimo in upamo, da PC ne bo pozabil tudi na naše oddaljene šole in bo tudi nam nudil strokovno izpopolnitev.	Marija Pirnat
ŠOLSTVO V OBMOČJU MMIBORA
(Nadaljevanje s 1. str.)
Zelo važno vlogo ima tudi nižje strokovno šolstvo. To so vajenske šole in strokovne šole s praktičnim poukom (gospodinjska šola v Mariboru in v Radljah ob Dravi ter dvoletna vi-narsko-sadjarska šola v Svečini). Leta 1945 je bilo v mariborskem okraju le 7 šol s 1517 vajenci in 25 stalnimi predavatelji. Danes imamo že 18 šol z 2.795 vajenci in 106 predavatelji.
Otroški vrtci kof predšolska ustanova postajajo ob obojestranski zaposlitvi staršev v industrijskih krajih in na podeželju vedno važnejši. V tem pogledu bo treba storiti še več. Letos je v okraju 28 otroških vrtcev s 61 oddelki in 1450 otroki, ki jih vzgaja in oskrbuje 67 vzgojiteljic, od katerih ima le It vzgojiteljsko šolo, ostale pa so tečajnice, ki se izobražujejo na enomesečnih počitniških tečajih, po katerih opravljajo izpite.
Na že omenjenem področju j« skupno 16 internatov, in sicer dva mladinska domova pod vodstvom socialnega skrbstva s l3® otroki, 7 dijaških domov s 693 gojenci in 7 vajenskih domov s 1155 gojenci. Mnogi domovi 3° vzorno urejeni, nekateri pa 30 potrebni modernizacije. V okraju bi bili prepotrebni domovi za vzgojno zanemarjeno mladino, dnevna zavetišča, zavodi za e* lesno pohabljeno in ostalo e" fektno mladino.
H koncu še ugotovitev, da je bilo Izdanih v tem letu za Posvetne ustanove v okraju odstotkov materialnih sredstev od celotnega proračuna OLO Maribora, od skupnih investicijskih sredstev pa 42 odstotkov.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim objektivnega značaja j« bilo na področju vzgoje, izobrazbe ih skrbi za mladino v teku 10-let tudi na področju okraja Maribor storjenega ogromno in se bo v bodoče ta skrb še povečala.
E. Tiran:
mpembe k našim sedanjim čitankam
Pravzaprav k našim »sedanjim« v ušescih, da ne bo pomote. Po sili razmer so namreč v rabi tudi še vse prejšnje, starejše izdaje.
Kako je s to rečjo drugje, ne vem; morda kje bolje, še bolj verjetno pa je slabše. Na naši šoli sem ugotovil;
Čitanko iz 1949—1951 uporablja letos še 9.7®/o otrok, iz leta 1952—1953 še 37.2Vo, ostalih 5.3®/o, torej komaj dobra polovica, pa ima novo izdajo. To je že stara tradicija, da podedujejo knjige drug za drugim. In tradicije imajo globoke korenine. Gimnazijcem jih starši še nekako oskrbijo, deloma si jih tudi sami zaslužijo, za šolarja pa bo za silo, »za letos« Se še stara tudi morala biti dobra. Vse še tako rafinirano prigovarjanje in prepričevanje, da bo otrok brez knjige imel škodo, ne zaleže nič ali vsaj ne dovolj. Saj niso uporni to ne, le knjige so predrage. Sicer pa jo otrok Itak ima! Če je bila za Ivana dobra, bo za Francka tudi še veljala. To je nazadnje tudi res. Povrh vsega pa še to. da je ta in ta tudi še nima; vse od. kraja ti jih naštejejo, včasih še katerega več.
In Se je prvi vrohlem tu: mrr-dlnrm^aoivf	knjl-a
ti n« želimo več: učitelj, da U Imel mir v razredu, učen-
ci, da bi imeli mir pred učiteljem. Se bolj pa zato, da bi ne bili slabši od onih, ki imajo nove. Ta občutek manjvrednosti nam kvari otroke, morda ravno najboljše med njimi, morali bi ga mnogo bolj upoštevati. Kako naj zahtevam od otrok, naj pazijo na knjige, naj bodo stare ali nove, ko jim pa v isti sapi vsak dan dopovedujem, da so stare nerabne; torej o upravičenosti svoje zahteve nisem niti sam prepričan. Otroci to nedoslednost prav kmalu opazijo, začno dvomiti; začeli bodo dvomiti tudi o vsem drugem, kar jim bom pripovedoval in priporočal. Zgubljena vera! Rajši sem tiho. Toda tudi to ni brez slabih posledic: Ker so na svoje stare knjige — četudi le podzavestno — jezni, ne delajo z njimi več lepo, to pa polagoma prehaja v navado, ki je železna srajca; zgubili bodo spoštovanje do knjige in veselje do čttanja sploh. Tudi na te drobne stvari bi ne smeli tako pozabljati. Ali so res drobne? Morda so samo tihe? Ravno pri pouku materinščine na osnovni stopnji bi morala prav vsa kolesca teči kolikor le mogoče brez trenja, če naj bo tako uspešen, kakor si Selimo. Pouk materinščine je. vse več kot samo pouk v branju, jezikovnem izrazu in sloi>wiei.
Pouk materinščine odločilno oblikuje mladega človeka v vseh smereh. Seveda samo tedaj, če je dojemljiv. Mi pa mnogokrat vidimo samo stopinjo pred seboj ... Namesto da bi vedno imeli perspektive...
Iz dejstva, da stare knjige naravne smrti ne mrjo in se ne izločajo tako naglo kakor izhajajo nove, izvira cela vrsta nevšečnosti tudi za pouk sam. Prej so imeli knjige res mnogo bolj »zašpehme«, pa vsaj usi enake. Zdaj pa sem prisiljen, da otroke brez knjig posadim pri branju k onim, ki jih imajo. Disciplna trpi. Z iskanjem strani (ker so berila na različnih straneh) zamujamo čas. V Sloveniji je x šol, y razredov, z ur branja... Vprašanja domačih vaj in nalog sploh nismo rešili.
Druga nerodnost se pokaže pri sestavljanju učnega načrta. Ali naj se pri izbiri čtiva oprem na staro ali na novo izdajo? Karkoli storim, izbira se mi je zožila na tista berila, ki so v obeh izdajah in ki jih ni toliko, kolikor mi jih število strani obeta. V novi izdaji. čitanke za 5. razred (I Berilo) je izpuščenih 19, v čitanki za 6. razred 14 beril. Nr-katera so razširjena, dn>~ spet okrajšana. AH so bile v U .tprvrmmbe res nujno po-
trebne? Med izpuščenimi berili je nekaj talcih, ki mi jih je žal, med dodanimi oz. ostalimi pa nekaj, ki bi jih brez škode tudi lahko pogrešil. Seveda je moja ocena samo moje osebno mnenje, toda vendarle ...
Da se dotaknem samo okrajšav:
V novi izdaji se začenja n. pr. odlomek iz »Desetega brata« takole: »— Krjavelj ni nič posebnega počenjal itd.«, in seže do tja, kjer »— ga je (hudiča) na dva kosa presekal.« Izdaja iz 1952 ima spredaj 62 vrstic več, konča pa tam, kjer »— se je izmuznil, da nihče ni prav vedel, kdaj.« Izdaja iz 1950 pa začne 35 vrstic pozneje in se konča enako. Take spremembe najdemo povsod:
V »Kozlovski sodbi«, »Kralju Matjažu«, »Gospodu Hudourniku« itd.
Vsaka stvar mora imeti svoj raison d’etre. In sem ga iskal. Zanimalo me je in rad bi bil ugotovil nagibe, ki so odločali pri teh tekstnih rokadah. Ali so zamašile kako vrzel? Ali so odstranile kako idejno, metodično ali kakršno že koli drugačno napako, ki se je morda vrinila v prejšnjo izdajo? Ali so omogočile lažji in boljši pouk? Brez vroka ni ničesar na svetu?! Samo da je me-kljub iskrenemu iskanbi ■tal skrit. Niso pa bili tem
•-'am.kos niti drugi, ki .».
'■nrašeml o njih, in mi tv-Jl niso tnali odgovoriti. Se sa-
mi so mi navajali, ne brez pikrih komentarjev, podobne primere. Kadar koli nanese med učiteljstvom pogovor na te stvari, niso redke trde in grde pripombe, da bi utegnila biti ta po splošnem mnenju nepotrebna spreminjanja v zvezi z avtorskimi honorarji. Ne vem, kako je s to rečjo, ne vem. ali so očitki upravičeni ali krivični, na vsak način pa je to gledanje zelo ozko in ozkosrčno, pa naj je stokrat res, da bi bil ponatis brez sprememb verjetno cenejši, če bi se mu že ne bilo dalo izogniti z višjo naklado. Ravno nove naklade v vedno samo navzgor spremenjenih trgovinskih pogojih so po mojem prvi vzrok, da se knjige kljub zmanjšanemu obsegu ne le niso pocenile, ampak so postale celo še občutno dražje.
Morda bi bilo mogoče doseči vsaj prejšnjo ceno z izdatnejšimi Črtanji? Knjiga postaja iz leta v leto absolutno in relativno vedno dražja.Tn nizka cena bi bila danes važnejša kakor kadar koli poprej. Tako bo ostalo najbrž tudi še potem, ko bomo v zboljšanih razmerah dosegli, da bo otrok na stopnji osemletnega obveznega šolanja dobival knjige iz sredstev skupnosti. Takrat upam. ne bo več dveh front, kakor sta danes, ena, ko bi ■nda khilan poceni kupila. 1" 'i^ii.ga, ki io drago prndnj-Takrat bn ta skupno?* prir
rt.of/ivn h n,7 a 7/M yi imr n Irnlsm
danes pazila, da bo za obe strani prav. Ustava zagotavlja vsem državljanom brez razlike enako brezplačno izobrazbeno možnost. In DZS je državno podjetje, ki svoje dejavnosti ne sme, točneje, ne bi smelo uravnavati proti jasnim intencijam osnovnega državnega zakona. Ne bi smelo »gledati skozi dinar«, ko izvršuje nalogo, ki ji je monopolno poverjena. Fiskalni monopol bi bil danes nesmisel. Šolske knjige so v sedanjih razmerah tem težji davek, kar je v nasprotju z enim osnovnih socialističnih načel, namreč s principom davčne progresivnosti. Saj zadene najob-čutljiveje prav delavca in nameščenca, torej tisti najštevilnejši sloj, ki bi bil v višjem interesu (zboljšanje socialne strukture naše inteligence itd.) potreben vse skrbi in zaščite. Potreben in tudi vreden! Savinjski kmet bi kupil svojemu otroku šolske knjige tudi v svinjsko usnje vezane in če treba, dvakrat na leto, a nekje drugje mi je oče s številkami dokazal, da res ne more dati svojemu otroku niti 15 dinarjev za toplo kosilo v šolski kuhinji, Čeprav gre ta otrok ob petih zjutraj s kosom kruha v šolo in pride ob šestih -večer ob njem spet domov. Odličen dijak! Kako dolgo bo ■držal, je drugo vprašanje.
Dolžnost vse naše skupnosti ?e, da takoj poišče možnosti.
kako bi te dalo šolske knjige
črtati s seznama davku podvrženega blaga. Šolske knjige niso vsakdanje trgovsko blago temveč opeka, namenjena za zgradbo socializma. Črtati taikoj, ker se dela škoda!
•
Po drugi strani pa je seveda vsakemu jasno, da danes niso več tisti časi, ko so mogle knjige ostajati po 20 in več le', nespremenjene. Tako izrazito prehodna doba, kakor je naša, nas takorekoč vsak dan postavlja pred nove probleme, če drži, da šola ni planet zase, da ne more živeti svojega avtonomnega življenja, da svojih sokov ne sme zajemati iz retorte, marveč iz živega dogajanja okrog sebe, potem ji naša današnja dinamika nujno narekuje, da se ji prilagodi in to čim tesneje. Iz te evolucije seveda ne morejo biti i*2' vzete niti knjige, ki jih uporablja, čitanke med njimi P še najmanj. Ravno čitanka 0 morala voditi, določati baruo. če ne vsemu, pa vsaj šnemu delu njenega .hotenJr Vsaj odsevati jo. Saj jo mo žal, da približno tako, bi nam predlanski zal letošnjo luno... In ~
se mi je v zadnjih nekaj vedno ostreje oblikovalo mna
nje, ki je danes postalo že trdno prepričanje, J?	,-fi
način prilagajanja postal sp nezadosten, in neučinkovit, čitank s samimi injekcijami zaplatami ne moramo	_
zdraviti in ozdraviti, da oo
VTDMAB MIROSLAV:
Kaj smo spoznali iz rezultatov ankete o predizobrazb učencev na srednjih strokovnih šolali
Svet za prosveto in kulturo LRS je dal vsem upravam srednjih strokovnih šol nalogo, da izvršijo anketo o predizo-brazbi dijakov, - ki so prišli na srednje strokovne šole. Take ankete . dosežejo svoj namen le, če jih na šolah vestno izvršijo.
Pri obravnavanju ankete moramo predvsem ugotoviti dejstvo, da se vpisujejo na srednje strokovne šole dijaki, ki so ali dovršili 4. razred gimnazije tn opravili sprejemni izpit za 5 razred gimnazije ali za 1. razred srednje strokovne šole, oziroma tudi dijaki, ki so dovršili gradbeno mojstrsko šolo. Nadalje se vpisujejo tudi -dijaki, ki so uspešno dovršili 5., 6. ali celo 7. razred gimnazije ali pa padli v 5., 6. ali 7. razredu Ugotoviti moramo žalostno dejstvo, da se dijaki, ki prihajajo iz višjih razredov gimnazije, na srednjih strokovnih šolah slabo izkažejo, posebno še oni, ki so morali kak razred v višji gimnaziji ponavljati. Ta ugotovitev ni le od danes, pač pa so jo poznali na Tehniški srednji šoli že v času stare Jugoslavije,
Za pravilno osvetlitev ankete je potrebno poznati uspehe sprejemnih izpitov. Na Gradbeni srednji šoli je opravljalo . sprejemni izpit v junijskem roku 1955. leta 98 dijakov in dijakinj. Od teh jih je padlo 18. V jesenskem roku je opravljalo sprejemni izpit 25 dijakov in dijakinj, od teh jih je padlo 7. Iz. tega spoznamo, da se vpisujejo na šolo v jesenskem' roku le slabši dijaki iz gimnazije, ki bo imeli v 4. razredu popravne izpite ali pa izpite pri sprejemnem izpitu za višjo gimnazijo Fet dijakov je pri tajni anketi celo napisalo, da so izdelali
4.	razred gimnazije zato, ker so izjavili, da bodo odšli na srednjo strokovno šolo'in da se ne bodo vpisali v 5. razred gimnazije.
Te .izjave kakor tudi slabo znanje iz matematike, fizike, slovenščine in iz drugih predmetov, dalje letna ocena na novo vpisanih dijakov, ki znaša le 3.1, jasno dokazujejo žalostno dejstvo, da prihajajo na šolo najslabši dijaki iz nižjih gimnazij. Dobro uspevajo na šoli absolventi gradbene mojstrske šole, ki imajo boljšo predizo-brazbo v matematiki, risanju, fiziki, opisni geometriji, da stroke sploh ne omenimo. Zakaj ne prihajajo na srednjo strokovno šolo boljši dijaki? Po izjavah staršev in dijakov usmerjajo profesorji boljše dijake v višjo gimnazijo, slabše pa v srednje strokovne šole, kar je nepravilno, ker zahteva izgradnja socialističnega gospodarstva kvalitetni srednji strokovni kader.
Brez sprejemnega izpita se je vpisalo v 1. razred 42 dijakov in to talci z dovršenim sprejemnim izpitom za 5. razred gimnazije oziroma z dovršenim 5-, 6. ali celo 7. razredom gimnazije ali pa tisti, ki so padli v 5. ali 6. razredu.
Poglejmo uspehe pismenih sprejemnih izpitov iz matematike in slovenščine, kjer morajo dijaki pokazati neko samostojnost v znanju.
Od 98 dijakov, ki so opravljali pismeni sprejemni izpit v junijskem roku, je iz matematike prejelo oceno nezadostno 42 dijakov, oceno zadostno 24
dijakov, oceno dobro 12 dijakov, oceno prav dobro 7 dijakov, oceno odlično 3 dijaki. Pri pismenem izpitu iz slovenskega jezika je prejelo oceno nezadostno 8 dijakov, oceno zadostno 22 dijakov, oceno dobro 30 dijakov, oceno prav dobro 24 dijakov in oceno, odlično 4 dijaki. V jesenskem roku pa so bili uspehi še slabši: pri pismenem izpitu dz. matematike je prejelo oceno nezadostno 19 dijakov, oceno zadostno 4 dijaki, a oceno dobro 2 dijaka. Iz slovenskega jezika so prejeli pr sprejemnem izpitu v jesenskem roku oceno nezadostno 3 dijaki, oceno zadostno 7 dijakov, oceno dobro 10 dijakov in oceno prav dobro 5 dijakov. Te številčne ugotovitve točno potrjujejo pomanjkljivosti znanja iz matematike in fizike pri dijakih nižje gimnazije, ki so se vpisal’ na gradbeno srednjo šolo v Ljubljani. Verjetno bi podobne, mogoče tudi nekoliko boljše rezultate, pokazale tudi ankete drugih srednjih strokovnih šol.
Pri novovpis-anih dijakih sta dve 'tretjini dijakov iz podeželja, ena tretjina pa iz Ljubljane. Najboljši dijaki so prišli v šolo iz podeželskih gimnazij, a slabši iz Ljubljane, Maribora in drugih mest.
Poglejmo ugotovitve profesorjev glede znanja dijakov pri posameznih predmetih.
I. SLOVENSKI JEZIK.
Na splošno še vedno prihajajo na šolo absolventi nižjih gimnazij, ki razen nekaj redkih izjem, ne kažejo posebnih sposobnosti za humanistično vrsto študija in ki v splošnem niso v nižji gimnaziji posebno uspeli. Znanje slovenske književnosti se v glavnem omejuje na nekaj na pamet naučenih biografskih podatkov, brez kakršnega koli podrobnega poznanja del samih, tudi krajših ne. Zdi se mi, da na podeželskih gimnazijah ne zahtevajo zadosti branja od dijakov, saj razen Finžgar j eve-ga romana »Pod svobodnim soncem«, kakšne Kersnikove črtice in morda še Cankarjevega »Hlapca Jerneja« ne poznajo skoro nič. Besedni zaklad je še vedno zelo skromen, da o estetskih, literarnih in podobnih vrednotah niti ne govorimo. Šolska čitanka je menda še vedno, vsaj na deželi, edini vir izobrazbe.
Pismeni izdelki so v pravopisnem oziru odločno boljši od tistih, ki smo jih prejšnja leta srečali, saj jim v glavnem edino še vejica dela težave. Vendar pa je treba pripomniti, da je nasprotno opaziti pri sedanjih kandidatih za sprejem v srednjo strokovno šolo večjo nezrelost. Pišejo v zelo preprostih stavkih, v pravih ‘»prostih« stavkih, in se izogibljejo vsake daljše stavčne konstrukcije. Zlasti je opaziti neko jezikovno zanemarjenost pri podeželskih dijakih in tudi pri nekih kandidatih iz ljubljanskih okoliških gimnazij lahko opazimo precejšnjo duhovno revščino. Pri vseh moramo vendar ugotoviti opazno večje poznavanje slovnice, čeprav je v večini bolj verbalna. Z dijaki bo potrebno manj dela v goli slovničarski in pravopisni smeri, zato pa mnogo, mnogo več v pogledu širjenja splošnega kulturnega
obzorja, bogatenja besednega zaklada, odkrivanja pravih literarnih vrednot in duhovnega dozorevanj a nasploh.
II.	TUJI JEZIKI.
Danes imamo na naših šolah pri pouku tujih jezikov pravo zmešnjavo, ki ovira sistematičen pouk in uspešno znanje. V naši republiki poučujemo v nižjih gimnazijah naslednje tuje jezike: nemščino, angleščino, francoščino in tudi ruščino; na strokovnih šolah pa predvsem nemščino, manj pa angleščino. Pri prehodu dijakov iz nižjih gimnazij v strokovne šole nastanejo velike težave zaradi pouka tujih jezikov. Vzemimo samo primer: dijak se ja uspešno učil v nižji gimnaziji vsa štiri leta francoščino in prejel pri sprejemnem izpitu za višjo gimnazijo oceno prav dobro; ker je imel veselje do geodetske stroke, se je vpisal na geodetski odsek gradbene srednje šole, kjer poučujejo kot tuj jezik nemščino. Ali naj ta dijak sedaj opusti pouk francoščine, posebno še, ker je študij na geodetskem odseku zelo težak in zahteva veliko dela v šolskem in prostem času? Ali ni škoda štirih let pouka francoščine? Ali se bo dijak v štirih letih na geodetskem odseku res naučil toliko nemščine, da bo s slovarjem sposoben študirati tujo strokovno literaturo? Dvomimo! Pri prehodu dijakov iz nižje gimnazije v srednje strokovne šole nastanejo velike težave, ki jih je največkrat težko prebroditi, včasih pa tudi ne.
Dijaki prihajajo iz raznih nižjih gimnazij iz vseh krajev Slovenije, kjer so se učili kar štirih tujih jezikov: nemščine, francoščine ali ruščine. Tudi znanje tujih jezikov pri dijakih nižje gimnazije je zelo različno. Zato ni mogoče nadaljevati pouka nemščine, angleščine, francoščine ali ruščine po učnem načrtu za 5. razred gimnazije oziroma 1. letnik srednje strokovne šole, posebno še, ker so se nekateri dijaki-absolvent; nižje gimnazije na primer učili dve leti ruski jezik in dve leti nemški jezik oziroma angleški jezik itd. Torej je znanje tujih jezikov pri dijakih-absolventih nižje gimnazije zelo neenotno. Tudi ni mogoče, da bi na strokovni šoli nadaljevali z učno snovjo tujih jezikov, ki so ss jih učili dijaki na gimnaziji, ker bi morali poučevati vse štiri jezike. Poleg, tega bi tega pouka ne mogli vskladiti s posameznimi razredi n.a odsekih in z urnikom. 2e v šolskem letu 1954/55 smo izvedli na gradbeni srednji šoli anketo. V
1.	letniku je bilo vpisanih 186 dijakov, od katerih se je učilo 16 dijakov nemščino 1 leto, 12 dijakov 2 leti, 54 dijakov 3 leta in 17 dijakov 4 leta. Od teh 186 dijakov se je učilo angleščino 10 dijakov 1 leto, 11 dijakov 2 leti, 15 dijakov 3 leta in 5 dijakov 4 leta. Nadalje se je od teh 186 dijakov učilo francoščine 14 dijakov 1 leto, 4 dijaki 3 leta in 2 dijaka 4 leta. Ruščine pa se je učilo 6 dijakov 1 leto, 9 dijakov 2 leti, 15 dijakov 3 leta dn 42 dijakov 4 leta. To je bila prava zmešnjava pri pouku tujih j ezikov na gimnazijah LRS. Zato smo uvedli v šolskem letu 1854/55 v vseh prvih
letnikih nemščino kot tuj jezik in pričeli z začetnimi lekcijami. Res so se pri pouku nekateri dijaki dolgočasili, ker so snov že obdelovali. Fakultativen pouk za dijake, ki so se učili na primer angleščine 3 leta ali 4 leta, se ni obnesel, ker so dijaki neredno prihajali k pouku. V šolskem letu 1955/56 se je vpisalo v 1. letnik 187 dijakov. Od tega se je učilo 1 leto nemščino 6 dijakov, 2 leti
3	dijaki, 3 leta 18 dijakov in 4 leta 79 d;ja&.o«. Angleščino se je učilo 1 leto 6 dijakov, 2 leti
4	dijaki, 3 leta 7 dijakov in 4 leta 45 dijakov. Francoščino se je učil 2 leti 1 dijak, 4 leta pa 6 dijakov. Ruščine se je učilo 1 teto 6 dijakov. 2 leti 11 dijakov, 3 leta 10 dijako* in 4 le’a 15 dijakov.
Zaradi teh dejstev smo v 1. letnikih že lahko uvedli pouk nemščine in angleščine. Dijaki, ki so se učili 4 ali 3 leta nemščino, začno s poukom na 3. stopnji, to se pravi s tretjo knjigo (ze.n različno znanje) in imajo tedensko 3 ure pouka nemščine. Dijaki, ki so se' učili nemščine 2 leti, 1 leto ali pa splih nič, pr.čnejo s prvo stopnjo Sn forsirano predelujejo v 1. letniku 2 knjigi Zato imajo v razredu tedensko kure pouka ia v posebien tečaju še 3 ure petka.
Pouk angleščine se vrši v enem razredi, ni tretji stopnji. Vsi profesorji germanisti ugotavljajo, da je znanje tujega jezika pri dijakin zelo neenotno in zato poučujejo na višji stopnji tako, kot da so se dijaki v nižji gimnaziji učili le 2 leti tujega jezika.
III.	ZGODOVINA.
Dijaki prinesejo' na srednjo strokovno šolo pomanjkljivo znanje iz zgodovine. V nižji gimnaziji so obravnavali zgodovino 4 leta in so imeli ustrezajoče učne knjige za pouk. Glavne pomanjkljivosti v predizo-brazbi dijakov so:
a)	dijaki nimajo splošnega pregleda zgodovine;
b)	ne poznajo povezave med dogodki in dobami;
c)	v spominu imajo samo velike zgodovinske dogodke in osebnosti, na primer: Cezarja, križarske vojne, francosko revolucijo, Napoleona. Bistva zgodovinskih dogodkov ne poznajo, ne znajo ga časovno opredeliti;
d)	dijaki iz mestnih gimnazij so prinesli nekoliko več znanja kot iz podeželskih.
Iz nižje gimnazije bi morali prinesti dijaki vsaj pregled zgodovinskih dob in značiilnoisiti ter svoji stopnji primerno spo-izražanja v smiselnih
zna pa dinamičnih pogojev niti konkretnih primerov za tako gibanje. Ne poznajo enostavnih merskih priprav (barometer itd.), ne znajo razložiti strojev (strmina, parni stroj). V 1. razredu moramo začeti pouk iz osnov fizike, kot da bi dijaki v nižji gimnaziji ne imeli fizike. Vendar opažamo rahlo Izboljšanje, posebno še, odkar so na razpolago učbeniki.
V. MATEMATIKA.
V splošnem prinesejo dijaki iz nižje gimnazije le spominsko in mehanično znanje matematike, a večkrat tudi tega ne. Ne znajo samostojno misliti in sklepati. V eni Izpraševala! skupini sta pri pismenem sprejemnem izpitu od 47 učencev rešila lahek problem le 2 dijaka, večina pa se te naloge ni niti lotila. Zdi se, da šola premalo navaja dijake na samostojnost pri delu. Uporabne naloge pri osnovnih računskih operacijah:	ulomki, sklepni,
procentni, obrestni računi in problemi, lei bi morali biti jedro pouka, se obravnavajo bržkone preveč le mimogrede. Priprava za reševanje teh nalog pa so Seveda mehansko-tehnični računi. Pismeni izdelki pri sprejemnem izpitu in poznejša praksa v razredu povedo, da dijaki niso sigurni v računanju z decimalnimi števili, ulomki in relativnimi števili. Množenje in deljenje z dekadičnimi enotami dijake zbega. Mnogi se lovijo pri kvadriranju, kubiranju lin korenjenju posebnih števil. Kvadratov naravnih števil do 20 in kubov do 10 ne znajo na pamet. Računanju na pamet niso privajeni, nimajo smisla za praktično računanje z uporabo računskih prednosti. Kvadrat binoma večina pozna, redki poznajo produkt (a + b) (a — b), še več preglavic povzroča kub binoma. Pri reševanju enačb je najtežji problem znak »— « pred kvadratom ali kubom binoma ali pred algebrajskim ulomkom. Niso redki primeri, da dijak ne zna skoro nič geometrije. Članki v pedagoškem tisku so dosegli, da dijaki poznajo Pitagorov izrek. Manjka jim sposobnost prostorskega predstavljanja in razumevanja medsebojnih odnosov v ravnin: in prostoru. Dijaki ne poznajo obrazcev in pravil. Ne pridobe si določene tehnične spretnosti v njihovi uporabi. Nimajo kon-
glavnih njihove razvoj ni sobnost stavkih.
rej treba njihovo mesto raz-	Predvsem samostojnejši, res-	učenih	ljudi,	potrebni	so	mi
pisati, in to čimprej!	nejši, bolj sproščeni, svobod-	dobri podaniki!«
Stephensonovo lokomotivo so nejši, mnogo bolj življenjski, Pozneje, kakor daljna bli-dali v promet leta 1830. Ali mnogo bolj pripravljeni pre- skavica, preokret v prosvet-bi se danes smejali železniški vzeti svoj delež odgovornosti. Ijenstvo. Pravzaprav je bil upravi, ki bi jo vzela iz mu- Tudi njihovo razmerje do šole bolj utilitarizem. Gosen’ce kaj žeja in jo spet postavila v pro-	,n učitelja je vse lepše kakor
met! Naše čitanke so pa še pol	nekoč. Včasih je bil učitelj
stoletja starejše in se le malo-	vedno star in siten in ko je	naprej,	ko se	je	zdelo,	da	nas ceniti tudi še potem, ko bodo
komu zde ^smešne ...	gei skozi vas, so se mu otroci
Šolske čitanke, kakršne so,	skrili in umaknili za vogal in
so se preživele. Častitljivo	potem kazali osle za njim. Da-
staroo^ oO učakale, vse svoje	nss smo sj fcafcor družina. O
na repo narije. Še pozneje, ko se je kazalec na uri pomaknil
nejši, kakor smo bili mi. Dati jim moramo v roko orodje in orožje, da bodo znali in mogli obvarovati in razviti tisto najdragocenejše. kar imamo, kar je bilo odkupljeno za morje 'krvi in gore gorja: svobodo. Naučiti jih, da jo bodo znali
bo odnesel val germanizacije, smo šli na slovniške in leposlovne barikade. Vedno pa se je čitanka s šolo vred pridno
dolgo življenje so garale, svojo vsem se pogovorimo odkrito in driala ™°ie matere za krilo, ostikra nehvaležno nalogo pošteno. Res jih ne smemo
s° po svojih najboljših močeh ^Pravile. Naj se zdaj spočijejo ^ šolskem muzeju, kjer se šum *“eta ne sliši in kjer jim ra-ten tovariša Ostanka nihče ne oo
vedno je bila veren odsev časa in njegovih gospodarjev. In tako je bilo prav in tako je prav danes in bo tako vedno ostalo. Samo da smo danes državni narod in si sami ku-
niti ne moremo več krmiti s tako netečno krmo, kakor so svojčas nas. Ge se spomnim samo na Jakoba in Ano, ki sta
oo mntn	, • nekoč ostala sama doma. Ka- .	.	.
Vsem ^	V 3	sbloh kdo živ	m oblikujemo svojo uso-
potebno T0-"1 rt'	°stal2! Je pač zmagala pamet do’ ™ V™ hlaPcl’ temvec na
pisateljem^ ¥ f ™	^ ne Butalci... Ali bi se v svo^ odgovornost ponosni go-
P- uieijem sestavkov zanje, ki	,	... v.,	, ,	spodarji. Dohiteti moramo vse,
še vedno niSo doumeli, kako “ SeJ^h	?f kar smo po tuji ali po svoji
svet okrog ?aš}° ničesar podobnega,, če vem kaj °l kdo eno ah dru9° berilo ’’ v '	spremereje-
popolnoma . se je
njih spremenil, ne vem, kaj „	,	,	.
naj v interesu naše mladine na.t<Bnko olupil *elei drugega in boljšega kakor to, kar so nekoč želeli Henriku V. za njegove nasprotnike:
Naj jim božja previdnost j; j/ kmalu ali odpre oči ali pa zapre ■ ■ ■
jim jih
nih predznakov? »Bodite le pridni...« Saj ne rečem, da bi se čitanka ne bila spreminjala. Saj se je in to zelo! Najprej je bilo zlato trikotno božje oko, ki je pazilo na sladko smetano tudi v najbolj črni čumnati. Strah božji je
....^	_ plaval nad vodami in pokor-
naši otroci So se v feh nekaj nost vsem višjim je ponižno letih bistveno spremenili. Vse dehtela iz vsakega grma. Ce-drv.gačni so, kakor so bili še sar Franc II. je v Milanu na-njihovi očetje, ko so hodili v hrulil deputacijo vseučiliških solo. Seveda so nekateri tudi profesorjev, ki so se mu pri-•fctbšt, ne tajim, ampak to šli poklonit in &a prosit kre-v drugo poglavje. V ve- dhtov za univerzo: »To si za-Ukl večini pa so ie boljši, pomnite, —
Naj je komu všeč ali ne —
ne potrebujem
krivdi zamudili. In tega ni malo. Pri tem pa ne bo imela niti glavne .in še manj edine vloge samo proizvodnja in izvoz in kar je še teh reči temveč predvsem tudi šola. Prav bi bilo, da bi se tega zavedli tudi tisti, ki se še niso. pa bi se bili že davno m,orali.
Socializma bo samo in natančno samo toliko, kolikor bo socialistov. Te pa bo vzgojila šola. Mora jih, sicer bi se večno vrteli v začaranem krogu in večno delali napake in iih na enem koneu poprav-Ijali, na drugem pa spet de lali. morda še hujše, in ne b prišli nikamor.
Naj bodo naši otroci pamet
vse rane že davno zaceljene. In razsejati jo v šir, da se bodo v nji zadušili nsi tisti, ki jih je danes še vedno toliko, tisti, ki jo nosijo na jeziku, s svojimi dejanji pa jo blatijo in jo žro pri koreninah.
To je prva naloga šole. In ker je pouk materinščine, kakor sem že poudaril, najmočnejši, najodločilnejši, glavni formans otrokove duše, bo ravno čitanka (oz. kar bomo imeli namesto nje) imela poleg vseh. drugih tudi to dolžnost, da bo podzidala temelje otrokovega bodočega svetovnega nazora, da bo usmerjala njegovo pravilno vraščanje v socializem, da ga bo usposobila za pravilen odgovor na najrazličnejša gospodarska, politična, etična, kulturna in druga vprašanja.
To je velika naloga. Naše čitanke ji niti po vsebini nit! oo obliki niso več kos.
To trditev bo treba seveda -'okazati. Naj nam naslednja 'remišljevtinja ob podrobnejši ooni vsebine naših čitank pokažejo njihove pomanjkljivo- ij sti in njihovo nemoč. ^
JOŽE PEČNIK - 85-Ietnik
IV. FIZIKA.
Pri sprejemnih izpitih se je izkazalo, da dijaki .ne poznajo najpreprostejših fizikalnih pojmov. Ne poznajo osnovnih enot za silo, delo, pritisk itd., brez katerih je vsako znanje fizike nemogoče. Zakonov, ki so se jih morda naučili, ne razumejo. Svojega znanja dijaki ne znajo uporabljati pri reševanju najpreprostejših nalog. Znanje, kolikor ga sploh imajo, ni sistematično. Učenec pozna na primer zakone enakomernega pospeševanega gibanja, ne po-
Dne 23. novembra ie obhajal svoj 85. rojstni dan naš ljubljeni učiteljski korenjak tovariš JOŽE PEČNIK, doma z Bizeljskega. Kot učitelj je prvič na stopil službo v Brežicah, jo po kratki dobi prekinil s službovanjem na Bohorju, nekdanjem St. Vidu na Planini, in se po treh letih zopet vrnil v takrat narodno ogrožene Brežice. Toda zaradi njegove neoraahljive narodne zavesti so ga premestili v Kapele pri Brežicah, kjer je iz enorazrednice napravil štiriraz-rednico v novozgrajeni šoli in ostal njen nadučitelj do upokojitve leta 1927.
Mladini je bil dober vzgojitelj, sovaščanom in občanom pa velik dobrotnik in organizator. Ustanovil jim je Kmetijsko podružnico in Kmetijsko posojilnico, za katero je skrbel še dolgo potem, ko se je že preselil v Bobovo, od tam v Brežice in končno leta 1938 v Celje. V Brežicah je ustanovil Zadrugo za rejo toplokrvnih konj, sodeloval pri naprednih organizacijah, zlasti pri Sokolu. Bil je med ustanovitelji brežiške uradniške nabavne zadruge Samopomoč.
Ze bivša Jugoslavija je priznala njegovo šolsko, zlasti pa iz-venšolsko delo med Ijudsvom, ter ga odlikovala z zlato kolajno za državljanske zasluge. Bil je tudi član nadzornega odbora Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Med Celjani uživa velik ugled in spoštovanje. V III. četrti še vedno opravlja blagajniške posle krajevnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva
Da bi zdrav in krepak še mnogo let dajal svoj svetel vzgled iskrenega tovarištva, nesebičnega dela in požrtvovalnosti! K jubileju pa naše iskrene čestitke!
kretne predstave o odnosih med količinami, ki jih obrazec vsebuje. Odtod površnost, nekritičnost in nespretnost pri uporabi. Dijaki ne poznajo lastnosti geometričnih likov niti odnosov med geometričnimi tvori ravnine niti osnovnih geometričnih konstrukcij (na primer: odnos med središčnimi in obodnim kotom nad istim lokom, konstrukcija enakokrakega trapeza, če so dane vse stranice).
Dijaki, ki v nižji gimnaziji ne pridobe niti svoji razvojni stopnji odgovarjajočega občutka za natančnost dn kritičnost, niso navajena presoditi verjetnost ali pravilnost rezultata. Na obliko pismenih izdelkov pazijo premalo ali nič. Niso navajeni svoje misli izražati točno in jasno.
VI.	KEMIJA.
Ker prihajajo dijaki na srednje strokovne šole iz vseh krajev Slovenije, je tudi znanje kemije teh dijakov zelo različno. Res prinašajo zadnja leta dijaki več znanja iz kemije iz nižjih gimnazij, vendar so pomanjkljivosti v znanju še vedno precejšnje. Če razpravljamo pri pouku o ofoor.inah, se navadno oglasi več kot polovica dijakov, da ne vedo, kaj je to. Sele ko jih pelje predavatelj v kemijski laboratorij in jim pokaže medsebojno učinkovanje dveh reagirajočih dzstopin, čigar rezultat je oborina, ki je lahko bela, modra itd., spoznajo, kaj je oborina. To je znak, da na marsikateri šoli niso te stvari dijakom pojasnjevali. Še hujše je poglavje o kemičnih formulah in enačbah. Dijaki ne razumejo kemičnih formul.
V 1. razredu srednje strokovne šole začnemo z razlago kemije tako, kakor da se dijaki kemije še nikdar niso učili. Seveda obravnavamo snov hitreje kakor pri dijakih, ki se kemije ne bi nikoli učili.
VII.	RISANJE.
Resnica, je, da na gimnazijah, posebno pa še na nižjih, primanjkuje učnega kadra za risanje. Ponekod poučujejo risanje ljudje, ki so k temu prisiljeni in v marsikaterem razredu predavatelj ob prihodu v razred pusti dijaku popolnoma svobodno izbiro tako glede predmeta kot tehnike risanja ter da vse delo opravlja sedeč za mizo. Opravičljiva dejstva za slabe uspehe v risanju so: preveliko število dijakov, slabi učni prostori, slabo risalno orodje in premalo predavateljev. Kljub tem težavam pa je treba napraviti korak naprej tudi pri pouku risanja. Nova doba zahteva od č'ovek,a več, stopnja izobrazbe mora biti vedno večja. Z industrializacijo dežele bo potreba po tehničnih kadrih vedno večja in ne samo to, od vsakogar zahtevamo, da zna vsaj s skromno skico pokazati zamisel odnosno opazovani predmet. In to je brez dvoma naloga risanja. Ne samo strokovne šole, ampak tudi matematiki in. fiziki na gimnazijah se pritožuieio zaradi neto’n h skic ha tabli in v zvezkih. Celo univerzitetnemu slušatelju je problem narisati opazovani eksperiment, stik kosti, ugotovljeno poškodbo iitd.v Biologi ne znajo prenesti mikroskopske si ke na papir itd
Kaj želimo od risanja na gimnazijah?
1.	Preveč samostojno delo v razredu pri risanju privede do tega, da je risba umazana in ne-Ečna. Manjka sistematičnega dela po nekem načrtu pri po uku risanja.
2.	Najbolj zgrešeno pri pouku risanja na nižji gimnaziji > prerisavanje cenenih razglednic, kar se z razvojno stopnjo dijaka nikakor ne sklada.
3.	Dijak naj riše po naravi, opazuje, določi pravilna razmerja ter pravilno izrabi prostor.
4.	Učenci morajo poznati osnovne barve. Poznavanje osnovne skale barv ni nikako nasilstvo. nad dijakovo samostojnostjo in tvornostjo.
5.	Vlečenje ravne črte z ošiljenim svinčnikom, točno določanje kota ali krivulje na opazovanem in danem predmetu naj ustreza resnici. Daljše črte, sestavljene iz ponavljanja krajših, drobnejših črt, ne privedejo do odkritosrčne Linije. Take vaje so priporočljive tudi na tabli, ker se dijak tudi laže znajde na večjem prostoru.
6.	Senčenja naj se opravijo s šrafiranjem ali z barvanjem, nikakor pa ne z razmazova-njem grafita.
7.	Rakova rana naših šol so črke. Pri sprejemnem izpitu smo opazili, da imajo črke razne repke, prepasice, najrazličnejše zanke itd. Vse to so prinesli dijaki iz nižje gimnazije. Blok črk se dijaki laže naučijo kot pa umetelne pisave z različnimi okraski. Linearna delitev črk v ploskvi mora izginiti iz naših šol. Ploskovna delitev, enakomerna ali pa z določenimi poudarki karakterističnih črk, bo nadomestila prenekate-ro umetniško izživljanje. Pri pouku risanja v nižji gimnaziji je treba delati individualno, s pomočjo sposobnejših v razredu ocenjujemo, kritiziramo ter pmagamo tam, kjer je pomoč potrebna. Risanje v gimnaziji se zdi dijakom postranski predmet, ne važen In često brez vsebine.
Ce bi dijaki prinesli toliko znanja v srednjo strokovno šolo, kot je določeno v učnem načrtu za nižje gimnazije, bi to znanje zadostovalo za uspešno nadaljevanje šolanja na srednji strokovni šoli. Seveda so glede pomanjkljivosti znanja tudi objektivni vzroki, na primer: pomanjkanje strokovnih učnih moči na gimnazijah, pomanjkanje učnih prostorov, učil, kabinetov Itd.
Dijaki, M prihajajo na srednjo strokovno šolo, bi morali znati pravilno uporabljati risalno orodje, na primer: trikotnike (45 stop. in 60 stop.), položno ravnilo, šestilo in svinčnike (pravilno Siljenje in vlečenje črt). V nižji gimnaziji bi bilo treba pri pouku bolj paziti na geometrično risanje, po možnosti bi se morali učiti osnove projekcijskega nauka, dalje bi bilo treba več sistematičnega znanja iz prostoročnega risanja. Tudi več ročne spretnosti je treba pri pouku. Pri računanju je potrebno več računati na pamet in veliko poštevanko.
Zaradi pravilnega usmerjanja v poklice moramo povedati, da dijaki premalo poznajo poklice, za katere se šolajo na srednji ' strokovni šoli. V nižji gimnaziji je treba dijake seznaniti z vsebino brošure »Izbira poklica«. Ta brošurica je bila tiskana v premajhni nakladi, zato je niso mogli dobiti starsi, ki morajo skupno z vzgojitelji pravilno usmerjati otroke v poklice. Tudi nižje gimnazije bi morale imeti več izvodov te brošure. Dijaki nižje gimnazije so še premladi, da bi bili sposobni izbrati si tak'poklic, v katerem bi bili zadovoljni in katerega bi vršili z veseljem, ne pa z nejevoljo. Pri usmerjanju v poklice jim morajo pomagati tudi strokovnjak:, da jih psih o tehnično preizkusijo'.
Za uspešno šolanje na srednji strokovni šoli bi morali imeti višji razredi osemletke tudi, take predmete, kot jih ie imel tip bivše realke, na primer:	prostoročno in tehnično
risanje, geometrijo, sitereome-trijo. Nadalje naj bi znali dijaki, ki prihajajo na srednjo strokovno šolo, vsaj nekaj modeliranja z glino, ročne obdelave lesa in kovin (basdanja), izdelovati geometrične like ‘.z kari ona.
Ker so srednje in nižje sfro-Kovn* šole za naš gospodarski mz”oi v krart.ji -u t industri-j' z«.o važne, ker le dober kader 1, hko izb j1 ’ša produkripki prr.. e-s, moramo pri določanju predmetnika osemletk upoštevat: tudi povpe za Stud j na strokovnih šoiaa.
Občni sboi Združenja učiteljev in Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Slovemfe
bo 21. in 22. januarja v Ljubljani.
Dnevni red občnega zbora:
1.	referat o šolski reformi,
2.	poročila republiških odborov obeh združenj,
3.	ustanovni občni zbor Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije.
Društva, ki za občni zbor še niso izvolila svojih delegatov, naj store to na prvem sestanku, imena pa takoj sporoče svojemu republiškemu odboru.
RO — Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev.
RO — Združenja učiteljev
Jugoslovanski prosvetni delavci na Danskem
Težko je iz množice lepih, prijetnih in poučnih vtisov, ki smo si jih kot gostje prijateljske države Danske natn-ali, izbrati tiste, ki bi naše bralce najbolj zanimali. Sistem in ureditev njihovega šolstva sta že več ali manj znana, zato se bom raje pomudil na drugih področjih.
Posebna znamenitost napredne Danske je Otroško igrišče šoloobvezne mladine nedaleč od Kopenhagena. Ob glavni cesti stoji dokaj velika pritlična zgradba. Ze pri vhodu opaziš na prostornem igrišču kar celo naselje malih hišic, velikih, da komaj zležeš vanje. Zidane in lesene, z lepenko pokrite. Med njimi so prave ulice z napisi in kanalizacijo, vrtički, mlini na veter, hlevčki, kokošnjaki s farmo itd. Na ulicah se sprehaja mladina, ki rok ne drži kritem, temveč vedno teži k nekim ciljem — dečki in deklice. Obi-»kuje te hišice, jih pospravlja, urejuje in pospravlja, nekje pa eno izmed njih celo podira. Cernu vse to? Naš spremljevalec in vodja igrišča nam pojasnita, da so vse hišice last mladine, ki si jih je v prostem času po pouku zgradila sama. Trije do osem jih gradi eno hišico, jo opremi in čuva kot svojo last. Ker je to resnična gradnja iz opeke, malte, pločevine in lesa, se pri tem delu nauče vsega, kar vidijo pri odraslih. V potu svojega obraza si grade lastni dom in ga opremijo po svojem okusu, da, celo s telefonom. Nešteto izkušenj si pridobe pri tem delu. Postanejo iznajdljivi, varčni in delavni, pri vsem pa še vztrajni in skrbni. Tak dpm zopet podero in si postavijo novega. Ob strani dvorišča ali naselja so dolge delavnice in skladišča za gradbeni material. To je večinoma iz odpadkov gradbenih podjetij, trgovskih skladišč in kdo ve od kod so ga znosili kakor mravlje iz vseh vetrov. Tu sedaj zidajo, žagajo, skobljajo, zabijajo, cementirajo, sadijo, sejejo, zalivajo grede in krmijo kokoši. Zanimiva in zelo poučna »igra«. Ves prostor jim je podarila občina, v bližini pa se nahaja delavsko naselje, kjer otroci prebijejo čez noč pri svojih štarših, ko pridejo izdela. Za nakup materiala,' ki ga je treba kupiti, zbira mladima odpadke (papir), jih prodaja in za denar nabavlja potrebno. Proda tudi pridelek svoje kokošje farme. Pri tem delu se nauči vsega: od risanja načrtov do barvanja in pleskanja ter vseh ostalih del pri gradnji lastne hišice. Spoznava se tudi s cenami in gospodarstvom. Vodja igrišča pripoveduje, da so si to igrišče ogledali poučni izletniki že najmanj 40 narodov. Trenutno prakticira tamkaj ab-solviran filozof — Šved. Tu se vršijo tudi tečaji za inozemske učitelje. Na svojem igrišču prirejajo otroci tudi medklubske tekme, turnirje in razstave. Njihov praznik je meseca julija. Starši prispevajo le malenkosten prispevek za vzdrževanje tega nadvse priljubljenega in po vsej deželi popularnega igrišča.
Druga posebnost Danske je danski S tare-kmečki muzej. Ta obsega posebno naselje kakih 40 najstarejših kmečkih hiš in gospodarskih poslopij, opremljenih po šegah prejšnjega stoletja z vsem starinskim pohištvom, obleko in inventarjem, ki so ga rabili stari predniki današnjih naprednih kmetov. Stara poslopja so odkupili, demontirali ter prenesli iz vseh pokrajin Danske ter tu na novo postavili v okolju starinskega značaja. To je resničen muzej stare kmečke kulture. Stražijo in varujejo ga posebni uslužbenci, ki tam prebivajo. Delno vzdržujejo ta muzej z vstopnino, saj je zelo privlačna turistična zanimivost Danske, ki izrabi vsako priložnost, da opozori tujca na vse, naj bo to kmečka hiša, del starega mesta, spremenjenega v muzej, cerkev ali kraljevski dvor. Vse, prav vse je v seznamu turističnih zanimivosti.
Prav taka posebnost je stara katedrala v Roskilde, spremenjena v grobnico kraljev, kjer v marmornatih, bronastih in lesenih ter bogato okrašenih ra-kvah v starinskih kapelah počiva okrog 40 danskih kraljev. Ob primerni vstopnini si s posebnim prospektom v roki lahko ogledata domačin in tujec vsako posebej. Izredno pozornost vzbuja tik nad morjem stoječi Hamletov grad v Hel-singoru Njegove sobane in hodniki s podzemeljskimi ječami pričajo o nekdanjem življenju kraljev in dvorjanov.
Stara in sodobna kultura sta med seboj tesno povezani. Sodobna in napredna Danska ima mnogo socialnih ustanov. Med njimi je gotovo najmodernejši Mladinski dom v Lingbyju. V 'njem so prostori in naprave za oskrbo otrok od 3. do 14. leta starosti. Videli smo celo oddelek dojenčkov, starih komaj 5 tednov — naše jasli. Občudovanja vredna je oprema in čistoča, z najrazličnejšimi mehaniz-
mi olajšuje delo negovalk: učilnice in igrišča, gospodarski prostori, kabineti za strežno osebje. Vzorna je organizacija in smotrnost dela, ki tu ne povzroča posebnih težav.
Kako visoko je pri njih razvito knjižničarstvo, je znano. Obisk največje centralne mladinske knjižnice z 250.00 knjigami in 25 knjižničarji je dokazal, kako visoko cenijo Danci lepo in dobro knjigo. Knjižnica ima daleč naokoli svoje podružnice, jih opremlja in ima z njimi neposredne stike. Tudi originali v tujih jezikih so v njej.
Z dobro urejenimi knjižnicami so oskrbljene tudi vse šole in kulturne ustanove.
Psihološki inštitut je poseben zavod za opazovanje in zdravljenje moralno ali psihološko defektne mladine. Ta opazovalnica ima direktne zveze s starši in šolami ter točno ugotavlja ter odreja vzgojne metode za odpravo napak.
Kmetijska šola z vzornim posestvom nudi kmečkim fantom najnovejše izsledke agronomije in tehnike. Praktičen pouk sko-ro ni več potreben, 'ker vse prakticirajo doma. V šoli se po-uče le o tem, kar je novo in na šoli preizkušeno.
Pri danskem kmetu v okolici Sonderborga smo naleteli na zelo prijazen sprejem. Meščansko stanovanje ima več sob z mehkimi stoli, umetniškimi slikami, okusnimi zavesami in modernim pohištvom. Posestvo šteje 43 ha. Govedo čiste danske pasme se pase samo za žično ograjo. Prašiče pršutarje pošiljajo večinoma preko zadruge na Angleško. Ves nakup in prodajo opravlja zadruga. V posebnem rastlinjaku je pravkar dozorela vinska trta. Mlad sadovnjak obsega okoli 3 ha najboljših vrst sadja. Osebni avto čaka na gospodarja, ko se bo utegnil z njim peljati na kratek oddih v inozemstvo.
Mesta in njih okolica so izredno snažna. Skozi vasi vodijo široke asfaltne cesle. Na njih je promet zavarovan z najsodobnejšimi napravami. Avtomobilizem je izredno razvit, pešca skoro ni več videti. Tudi mala mesta so polna svetlobne reklame, zelenjave in sadja je povsod dovolj na izbiro. Cene blaga so razmeroma visoke, vendar ne ovirajo ugodnega življenjskega standarda Dancev.
Delimsiha Visoka iola v Esbjcr-gu spada med najznaimcniiejše prosvetne ustanove na Danskem. ŠcJa ima več poslopij:	glavno
enoinaidstiropno poslopje in stranske objekte. Poleg stoje na raz-sežnem šolskem zemljišču še 4 stanovanjske zgradbe za internat učencev-delavcev. V njih je po 18 sob z eno in 9 z dvema posteljama. Razen teh je še posebna zgradba za ravnatel ja te šole. Šola ima tudi lastno ekonomijo. Da bi razumeit, čemu so potrebni vsi ti jprostori z dokaj razkošno o-premo, nam povedali, da ima šola predvsem namen vzgajati dobre sindikalne voditelje in delavske zaupnike.
KJjtvb temu, da se imenuje Visoka šola, predizobrazba za sprejem ni predpisana. V njej je tudi sedež mednarodnih sindikatov. V času našega obiska se je tu vršil tečaj za inozemske delavske zaupnike. Da je prišlo do ustanovitve te šole, je posledica naglega razvoja obrni in domače industrije, v kateri je zaposlena ena tretjina od 4,2 milijona Dancev, medtem ko jih kmetijstvo zaposluje samo četrtino. Kljub .pomanjkanju surovin, zlasti rudnin, so Danci razvili krepko železno in drugo kovinsko industrijo. Z njo tekmujejo še živilska, tekstilna, oblačilna in keramična. Da lahko nakupijo surovine, morajo eno petino vseh industrijskih izdelkov izvažati. Vzdržati je treba neizprosno konkurenco drugih industrijskih držav, zato je treba danskega delavca za takšno tekmo usposobiti. Zato so zgradili v pristaniškem mestu Esbjergu na zahodni obali Visoko šolo za delavce oziroma njiihove sindikalne voditelje in delavske zaupnike v podjetjih.
Šolska zgradba ima 4 učilnice, čitalnico in knjižnico z 8000 knjigami. V veliki dvorani imajo skupna predavanja s pomočjo najrazličnejših filmov. Učenoi-de-lavci se med poukom .poglabljajo v delavsko psihologijo, sociologijo in racionalizacijo dela v raznih podjetjih. Tu se nauče ohrato-vodstva, finančnega gospodarstva in splošnega narodnega gospodarstva s posebnim strokovnim računstvom. V seznamu predmetov je tudi državljanska vzgoja, materinščina in učenje tujih jezikov, predvem angleščine in Zelo močan je poudarek pinskem pouku.
V posebni učilnici — delavnici so nameščeni stroji, tipični za posamezne obrti m industrijske, panoge, ob katerih se uče tehnike ter naijekomomičneiše uporabe stroja. V šoli se vršijo tudi družinski tečaji za celotne delavske družine z materami in otroki, kjer jšh uče pravilnega življenja im družinske vzgoje, da bi ugodneje vplivali na delavčevo u-spešnejše delo v podjetju. Poleg nestalnih predavateljev so tu na-
meščeni štirje stalni učitelji.
Druga posebna prosvetna ustanova je Visoka fttzkmkmma sola v Sonderborgu. Šola ima stopnjo fakultete, sprejema pa tudi nad 18 let staro mladino na 3 do 5 mesečne tečaje brez predpisane predizobraz.be. Fizkulturna visoka šola je v prvi vrsti namenjena vzgoji voditeljev fizkulturnih organizacij. Upravno in finančno samostojen zavod dobiva državno podporo. Zavod skrbi tudi za splošno izobrazbo. Na 13 ha obsežnem zemljišču so razvrščene telovadne in športne naprave: igrišče, ‘drsa.H.sce, tenisko igrišče m morsko kopališče. Ima tudi pokrit bazen za plavanje, ki je dostopen tudi drugim državljanom. Poleg učilnic za strokovne predmete imajo tudi učilnice za splošno izobrazbo. Razen čitalnice in knjižnice imajo še kinodvorano za prireditve in predavanja. Predavanja iz splošnih predmetov so za vse gojence obvezna. Fizkul-turai učitelji se za svoj poklic na tej šolli samo pripravljajo, strokovne izpite kot pogoj za sprejem v službo opravljajo ,pa na drugih visokih šolah.
Naši obiski so bili druga oblika spoznavanja vteoke danske kulture. Naša osmerica prosvetnih delavcev si je poleg šolstva in raznih kulturnih naprav lin ustanov ogledala tudi nekatere gospodarske naprave: ribarnico, zadružno hladilnico in mlekarno, veletrgovino s porcelanskimi izdelki', centralno kuhinjo z jedUoico, pralnico in likalnico, da omenim samo nekatere.
Sprejem pri danskih učiteljih in profesorjih je bil nadvse pri-
srčen. Obiskali smo jih lahko na njihovem domu, kjer smo opazili njihova udobna in praktična stanovanja z bogatimi knjižnicami in umetniškimi slikami. V nemščini, angleščini in deloma francošči-mlini smo se pomenili z njimi o vsem, kar nas je zanimalo. ^ Gostili so nas kot stare prijatelje.
Na obisku pri danskem kmetu na južnem robu Danske smo se čudid njegovemu za naše pojme že razkošnemu stanovanju z moderno opravo. Vhod v njegovo stanovanjsko hišo krasi majhen park s cvetličnimi gredami im o-krasnim grmičjem. Tudi svojemu tehniku, ki bi ga naši kmetje imenovali še hlapca, je namenil u-dobno stanovanje: sobo s sodobnim pohištvom, preprogami im zavesami in lastno kopalnico. Gospodar mam je odgovoril na vsako vprašanje. Na svojih 33 ha zemlje redi okrog‘60 krav in telic čiste danske pasme. Okrog 80 prašičev vzreja za izvoz na Angleško. Ze 14 let se poslužuje avtomatične molže in umetnega oplojevanja. Posestvo je docela mehanizirano. Pridelke prevzemajo zadruge m opravljajo zanj vso kupčijo. Od vseh pridelkov porabi za dom samo 40 %.
Nihče izmed jugoslovanskih gostov ne more pozabiti na prisrčen Sprejem pri ravnatelju Inštituta za kulturne zveze z drugimi narodi, gospodu Polmer Wisti-ju. V času našega potovanja po njegov; domovini se je mudil na dopustu v svoji hiši sredi gozda ob peščeni obali blizu mesta Frede-ricia. Dvanajstkrat je bil že v Jugoslaviji in si še želi priti k nam. Pozna naše najlapše kraje in obi-
čaje ter z veseljem spregovori tudi v našem jeziku.
Nepozaben bo ostal tudi sprejem na jugoslovanskem poslaništvu v Kopanhagenu. Na osebna povabila se je pripeljalo tja z avtomobili okrog 100 oseb. Poleg naše skupine je bila povabljena še neka jugoslovanska kmetijska delegacija z južnih republik, mnogi ravnatelji danskih šol in drugi predstavniki. Goste je sprejemal naš poslanik minister Miloš Care-vič. Po zakuski smo se gostje z gostiteljem vred podali v zelen park okrog vfie našega poslaništva in kljub velikemu številu povabljenih gostov se nam je posrečilo spregovoriti nekaj besed z našim prijaznim poslanikom.
Še besedo o danskih novinarjih. Obiskali so nas in slikali v več krajih. Z veseljem smo prebirali njihova laskava poročila o jugoslovanski delegaciji in poročali o razgovorih z nami.
Ne morem in ne smem molčati o danski turistični službi, o kateri- lahko trdimo, da je na višku. Opravlja dvojno službo: na okusen način vabi tuje goste v domačo deželo in hkrati opozarja na lepote tujih dežela. V Sonderborgu smo našli jugoslovansko in italijansko izložbo, kjer prikazujejo lepote teh dežel. V Esbjergu nas je v hotelu obiskal vodja Turističnega urada g. Figil Rasmussen, pripeljal fotografa in nam drugi dan izročil kabinetno sliko z njegovo osebo v naši sredini. V kavarni nam je zaplesala danska folklorna skupina in na njegovo pobudo je godba zaigrala naše se-Ijačko kolo. V spomin smo dobili knjigo o mestu in njegovih zanimivostih
Mnogo vtisov je ostalo neomenjenih, ker je v kratki obkki nemogoče opisati vse, kar nam je nudila prijateljska država Danska. Želeli so nam, da bi vse. kar j pri njih dobrega, poskušali doseči tudi pri nas. Naše prijateljske vezi pa naj ostanejo craljne.
Josip Kotnik
ri šolskem pouku ima vsak učni predmet svoj predal. Da so predmeti še bolj oddaljeni drug od drugega, ima vsak predal še svojega profesorja. V resnici pa segajo vsa prirodna in družbena dejstva drugo v drugo in če je v organskem skupku le ena prvina premalo ali preveč, nastanejo motnje v celotnem dogajanju. Prav tako vsaka prava znanost, čeprav obravnava le eno področje, ne zametava drugega sveta, ampak ima samo sebe le za del skupnega cilja vsega, po napredku hrepenečega človeštva. K sreči tudi duševna narava mladine
nah, ki jih namaka vodovje in jih ogreva sonce, na Kitajskem, v Indiji, Egiptu, Mezopotamiji in Nigeriji, v feh vlažnih, toplih in rodovitnih pokrajinah se ljudje čez mero razmnožujejo. Samo Indija in Kitajska dajeta v svojih mejah prostor šestini prebivalstva naše okrogle zemlje-
O Egiptu pravi Herodot: »To je dar Nila.« Brez Nila bi bila ta dežela prav taka puščava kot sosedne pokrajine. S svojimi redno se ponavljajočimi poplavami oplojuje Nil dolgi in ozki pramen zemlje, ki je zato postal zibelka tisočletne omike. V dobi faraonov si je ljudstvo
V primeri z Grčijo je Italija velika, le malo razčlenjena. Rimljani so bili narod grobih, po zemlji hlepečih kmetov m žilavih vojakov, ki so mislili, da je ves svet njihov. Na osvojenem ozemlju so gradili mesta, ceste, vodovode, mostove in utrdbe. Latinsko pleme, stvarno in praktično, kruto pri izvajanju zakonov, je Po provincah zapuščalo sledove svoje politične moči in oblasti. Rimski imperij pa se je vendar ustavil ob Renu; ustavila so ga bata-vijska močvirja, gozdovi, v prirodi utrjena germanska ljudstva.
Cortez zagospodoval nad Azteki v Meksiki, Pizzaro pa nad Inki v Peruju. Z novimi stroji »n novim orožjem je Evropa obvladala svet.
Okrog utrjenih gradov in utrdb so zgradili poslopja trgovci in obrtniki. Nastala so mesta. Mest pa niso zgradili samo okrog utrdb. Mesta so nastala sploh v >jaj'ih, ki so bili godni za trgovjao: ob prirodnih lukah, ob lagunah ali izlivih velikih rek, ob stekaltščih dveh plovnih rek, na rodovitnih ravninah, n. pr. Genova, Benetke, London, Gand. Glavnih mest držav ni več določevala samovolja monarhov. Le Madrid je Filip II. izbral za središče Španije. Pariz se je razvil na dnu naravne kotline, kjer se stekajo reke:	bližnja
ogrožena severna meja jih ni dosti skrbela. Dunaj, Budimpešta in Beograd so se dvignili ob modri Donavi. Rim se je razvijal na pol poti medi severno in južno Italijo. Nekatera glavna mesta so obrnjena proti morju, ki je že od vselej spe-Ijavalo ljudi na pot odkritij in trgovskih podjetij. Taka mesta so London, Lizbona, Leningrad.
Nizozemsko je nanosilo morsko valovanje. Morje pa tudi v eni sami viharni noči lahko uniči stoletno delo ljudi. Toda mirni in žilavi Nizozemec se ne ustraši. Zelandija si ni zastonj na svojo zastavo zapisala geslo »Luctor et emergo«, kar bi pomenilo: delaj in se trudi, obenem pa bodi pripravljen, da se rešiš. Pravijo, da se je Amsterdam, zgrajen na mostiščih, razvil na slanikih. Znan je pregovor, da je bog ustvaril Holandca, Holandec pa Holandijo.
Znanost si prizadeva preoblikovati podobo zemlje. Gorske verige ne morejo več biti neprehodne pregraje med državami; skozi gore vodijo železniški predori, nad njimi letajo aero-plani. Iz drobovja zemlje dvigajo premog, petrolej, kovine. Vodna sila se zbira v ogromnih i pregradah, da poganja električne centrale, ki prenašajo na vse strani luč, toploto, besedo, glasbo, silo.- Atom, ki so mu dali to ime, ker da je nedeljiv, so razkrojili še na manjše dele: in strahotne energije, k» jih ima v sebi, bodo koristile narodom.
Napredka ne bodo na njegovi poti ovirali ne mraz ali vročina, ne višine ali daljine, ne vode ali gore.
V 1. 1800 so v zahodni Evropi in severni Ameriki osnovne go^-spodarske panoge — kmetijstvo, ribištvo — zaposlovale 80% ljudi, obrt in industrija 10%, trgovina in uprava 10%. Danes je v teh deželah razmerje drugačno: 20% ljudi se bavi s kmetšj-
magala prirodo in ustvarila ns»> rod. Ne gore, ampak duh je določal narodne meje. Kako mio-dri, pametni, zavedni in globoko etični so Zupančičevi verzi:
Kje, domovina, si? Ali na poljih
teh?
Se pod Triglavom, okrog
Karavank?
Hotel nekdaj sena, da bi se
razširila ^3
glej, in zdaj vidim: silna,
brezmejna si, v daljo kot seme razsipaš svoj plod.
Boš jih kot lastavke k sebi
pri klicaja?.
Kakor golobe prizvala pod krov?
Vi
Deset let po teh verzih, ob razpadu Avstrije in še poprej, je imel narod priliko, da- j« zahteval osvoboditev im zedinjenje ter zvezo z drugimi jugoslovanskimi narodi. Pri tem j« spodbujalo in vodilo ljudi načelo samoodločbe narodov. Temu humanemu načelu je nasprotovalo načelo prirodnih zemljepisnih in gospodarskih mej: Karavanke, Julijske Alpe, Javorniki, Hrušica, razvodje med Savo in Sočo oziroma Jadranskim morjem naj določajo našo mejo hi našo usodo. Načelo prirodnih mej, ki g® ja vodila šovinistična strgat, ja postajalo kar smešno. Neki italijanski vseučiMški profesor geografije je n. pr. takole dokazo. vol, da je Dinarsko gorstvo meja med Jugoslavijo in Italijo; Pad zasuje vsako leto 4 m morja; tako bo nekoč zasuto celo Jadransko morje in takrat bo italijanska zemlja segala do nove prirodne meje, do Dinarskih Alp.
Razvoj nam dokazuje, da bo sčasoma tudi glede narodnostnih mej odločalo humano načelo; saj smo že po zadnji svetovni vojni precej proti jugu in zahodu pomaknili svoje meje.
Zgodovinsko znanje brez zemljepisnega znanja je nepopolno. Ni pa dovolj, če samo vežemo zgodovinske in zemljepisne drobnarije. Mladina mora tudi doživljati načelo o medsebojnem vplivanju. Ta splošna ugotovitev mora postati del učenčevega svetovnega naziranja. V najtesnejši zvezi s tem delom svetovnega naziranja nas sedaj zanima, kakšna je tista priroda, 3 katero je imel človek že od vselej opravka, in s kakšno tehniko si jo je bilo mogoče pridobiti. Znanje zemljepisa in zgodovina brez povezave z naravoslovnimi vedami bi bilo torej še vedno nepopolno.
Največjo napako in tudi krivico pa bi delali, če bi pri pro-
Zemlja in človek - dvoje front ene celote
nemščine, na sku-
kar sama po sebi osvaja znanje in vse drugo, kar sprejema v šoli in življenju, in si ustvarja enotno osebnost. To pa ni tako gotovo, zato je pri tem cilju ■ načrtno vplivanje vzgoje nujno potrebno. Eno najvažnejših pedagoških pravil je, da šele pouk, ki upošteva celoto, postane vzgoja.
Za primer poglejmo zemljepisna in zgodovinska dejstva in njihovo medsebojno učinkovanje. Ce enega ne poznaš, tudi o drugem ne moreš imeti pravega znanja. Zemljepis in zgodovina sta dvoje sester v svetu znanosti.
Ne varajmo se, češ da je bilo dobro in pravilno v tistih časih, ko si dobil v spričevalu iz obeh predmetov — Geographle und Geschichte — eno samo skupno oceno in bi se nam bilo čudno zdelo, če bi bil en profesor učil samo zemljepis, drugi pa samo zgodovino. Zakaj tudi takrat je spoznaval dijak zemljo posebej: pogled na medsebojno vplivanje zemlje na človeka in človeka na zemljo pa mu je ostal zakrit. Sele ob doživljajočem pogledu na to medsebojnost se človek zamisli v mogočni razvoj dogajanj in začne o tam tudi sam razmišljati. Le tako pa se tudi mladenič ali mladenka v svojem spoznavanju sveta povzpne za stopnjo više. Poznanje obilice drobnarij — gora, krajev, kraljev in diktatorjev, vojsk in ustav — čeprav je vse to kot znanje in osnova za višje spoznavanje do neke mere nujno potrebno, mu pri izpopolnjevanju njegovega mišljenja ne zadostuje. Pripomniti moramo tudi, da mu bo vsiljevano na-ziranje, naziranje na povelje, več škodilo, kot koristilo, ker ga bo odbijalo.
Najprej je bila zemlja.
Poleg običajne razdelitve svetovne zgodovine na veke so v rabi tudi zgodovinske dobe z zemljepisnimi imeni: prvič doba velikih rek Nila, Evfrata in Tigrisa, Inda in Gangesa ter Rumene in Sinje reke; drugič sredozemska doba z Grčijo in Rimom: tretjič atlantska doba z velikimi odkritji v petnajstem in šestnajstem stoletju s kolonialnimi imperiji Španijo, Portugalsko, Francijo, Britanijo In Nizozemsko; četrtič tihomorska doba z orjaškimi tekmovalkami Kitajsko, Rusijo, Japonsko in Zedinjenimi državami Amerike.
Vsaj v najstarejših časih je zemlja edini odločujoči stvarnik bogate obljudenosti. Na zemlji-
razlagalo povodnji s solzami boginje Izide, ki je objokovala smrt svojega umorjenega moža, boga Ozirisa. Sele v devetnajstem stoletju so raziskovalci Odkrili izvire Nila v pokrajini velikih jezer; znanstveniki pa so dognali, da povzročajo po-
JOSIP DOLGAN
plave ogromne plohe, ki se uli-jajo v določenih časih na abesinsko in obekvatorsko višavje. Nilu gre zahvala, da je Egipt že tisočletja kot zelen reženj, položen na rdeč pesek obširne puščave.
Isto velja za Evfrat in Tigris, ki sta nanosila rodovitno zemljo po Mezopotamiji, tej drugi zibelki omike. Podobno je z Nigrom — čeprav ne v taki meri — katerega so nekateri imenovali Sudanski Nil; v njegovi kotlini so že od nekdaj prebivale velike množice ljudi kljub vojskam in lovu na sužnje.
Človek se na zemlji vedno bolj udejstvuje.
Moral si je tudi sam prizadevati, da je iz zemlje, še tako rodovitne, izvabljal potrebščine. Nastalo je orodje, z njim vred se je razvijal človekov um, na svetu so se množili izdelki njegovih rok, ljudje so se načrtno organizirali v družbe. Nastalo je dvoje front,' prirodna in človekova, zemljepisna in zgodovinska.
Ce so hoteli ljudje živeti in se množiti, so morali družiti svoje napore s tem, kar jim je nudila priroda. To se je dogajalo na obalah morja, na otokih in polotokih. Ti napori so množili število primorskih prebivalcev in krepili njihovo ži-lavost in življenjsko energijo. Na zemljevidu se zdi Grčija kot koščena roka, ki potaplja dolge prste v sinje vode Sredozemlja. Prav tukaj je vzcvetela helenska omika. Grčija, obrobljena s skalnatimi rti in rtiči, izdolbena od zajed in zalivov, obdana s tisočerimi otoki in otočki, je rodila smele in podjetne brodarje in z bližnjo Fenicijo dobavljala antičnemu svetu pomorščake in kolonizatorje. Iliada in Odiseja sta dvoje veličastnih pomorskih epopej. Drugače je vplivala hribovita priroda na Grke, ki so prebivali v notranjih pokrajinah Grčije Zato so bile razlike med hribovci tn obmorci, borci in trgovci, Spartp in Atenami.
Zemljepisne oblike, reke, morje, puščave in strme gorske verige nudijo narodom prirodne meje. Zemlja je večkrat sama postavila ljudstvom obrambno ograjo:	gorate pokrajine,
otoke in polotoke. Nekateri so potem za obrambo pripravne skalnate griče izpopolnili z akropolami: Knos, Mikene, Tir, Atene. Fevdalne utrdbe niso bile postavljene v kakršnem koli kraju. Močne srednjeveške gradove so gradili na strmih nedostopnih pečinah.
Se mnogo drugih primerov dokazuje, da je precej resnice v Napoleonovih besedah: »Politika države je njena zemlja.«
Poglejmo še drugo podobo diptiha: vpliv človeka na zemljo, vpliv zgodovine na zemljepisne razmere!
V začetku je bil človek na rodovitni zemlji še zelo pasiven. Postajal pa je aktiven, ko si je moral pridobivati novo zemljo, godno za bivanje. Galija, pozneje severna Evropa, Kanada in Zedinjene države Amerike so se razvile na nekdanjih pragozdovih. Prav tako je človekova delovna sila ustvarila Brazilijo na goščavah, Kongo na peščeni-nah, Indijo na džunglah.
Človek je s tehniko in umsko dejavnostjo spreminjal obraz sveta. Cistercijane! sv. Bernarda so se naseljevali v pustih, divjih in zapuščenih krajih. Cez nekaj let pa je bila pustinja spremenjena v obdelano zemljo. Graščaki in tlačani so posnemali menihe: obdelovali so zemljo po njihovem zgledu. Zemlja v Evropi je dajala potem dvakratni pridelek, obenem se je prebivalstvo, posebno po dvanajstem stoletju, znatno pomnožilo.
Navadno pravimo, da se človek bori s prirodo, da se bije boj med človekom in prirodo, da človek zmaguje nad prirodo. Take besede pa ne izražajo bistva. Človek prirodo, posebno neživo prirodo, samo Po svoje urejuje, spreminja in oblikuje. To je delo, zelo trdo delo, ni pa boj zveri ali s sovraštvom prepojenega človeka.
Velik pomen je imelo železo. Delovna živina je z železno podkvijo in z železom okovano vprego nadomestila sužnje^ pri težkem poljskem delu; suženjstvo je bilo odpravljeno. Kompas in ladje z visokim krovo-m so omogočale odkritje novih svetov. S smodnikom si je Evropa podjarmila kolonije. Z nekoliko konji, topovi in puškami ter evropskim orožjem — seveda tudi s krutostjo — je
stvom In drugimi prvotnimi proizvodnimi! panogami, 30% jih je zaposlenih v industriji in obrti, 50% jih opravlja službo v trgovini in upravi. V kmetijstvu nadomeščajo človekovo delovno silo stroji in znanstvene metode. Industrija se vedno bolj mehanizira, zato Pa tudi vedno več proizvaja. Nakopičene množice ljudi, centralizirane države, šole, uradi in razvedrila, kot so turizem, šport, kino, gledališče, potrebujejo vedno več uslužbencev. Ob tehnični hitrosti se nam dozdeva zemlja vedno manjša.
Lepe primere za medsebojno prepletanje zemljepisnih ter zgodovinskih oziroma humanih dejstev imamo tudi v svoji ožji domovini. Posebno nekaj je pri nas nazorno in značilno: to so naše pianine in kotline, ki so že od nekdaj narod delile in danes ovirajo njegovo popolno združitev. Poleg tega je naša zemlja postavljena na prag med jugom in severom', vzhodom in zahodom. Južni tekmec je že od nekdaj silil proti severu, severni proti jugu, vzhodni proti zahodu, oba zahodna proti vzhodu. Julijske Alpe, Karavanke in druge vzpetine so soodločale, ko so nemški cesarji delili našo zemljo svojim vazalom, knezom in vojvodam in so oh k6*1 Pri” lik ah narod delili na dežele, po katerih so vladali tujci. Zemljepisna lega nas ni ščitila, ampak je na narodnostnih robovih puščala drugim ljudsvom pot v naše dežele.
To je bila zemljepisna lega naše zemlje. Toda naš um, zavest naroda, zgodovinska, humana fronta je kljub temu pre-
učevanju tehničnega razvoja mislili na človeka kot na enotno nerazčlenjeno bitje. Ne, to ® bil človek. Tako samo reče1™-To je bila družba, pa ne f^už-ba tovarišev, pač pa najv®0 r družba skupin v neprčst®neln medsebojnem sovražnem Nekateri s0 ukazovali, dobro živeli, uživali velike časta, Orugl pa ubogali, opravljali težka dela in prenašali zaničevanje. Bil Je dvojen 'boj:	boj človeka proti
prirodi ter boj sužnjev, tlačanov in proletarcev proti gospodarjem Tudi pri boju človeka proti človeku je imel tehničen! napredek odločilen pomen. To je sicer že znano; v tem pogledu smo dosegli že lepe uspehe. Toda zgodovinski pouk bo dosegel svoj namen, ko se mu bo posrečilo zakoreniniti v zavesti: mladine dvoje: prvič načelo napredka, drugič pa — sedaj niso upori več potrebni čelo organiziranega dela. dvoje mora postati elementarna zavest, čut dolžnosti, volja, dejanje, osebna potreba- Kako bo to mogoče doseči, js vprašanje.
Tehnični napredek pa še na zadovoljuje ljudi. To nam dokazuje sodobni svet. Problem je na vsak način tudi človek sam. Tudi v njem je dvoje front, biološka in humana. In najvažnejši del humanega je etično doživljanje, etično hotenje -j do narodov, do vseh ljudi, do
vsakega posameznika — ter etična oblast nad samim seboj-
Naš čas nujno zahteva sintetično vzgojo mladine. Kdo jo bo zajel, v teoriji in praksi, če ne sintetično oblikovana osebnost naprednega vzgojitelja?
ko
na-
To
Izšel je Zbornik dokumentarnega gradiva o reformi obvezne šole.
Vse pedagoške delavce in šolska vodstva opozarjamo, da je v prodaji Zbornik dokumentarnega gradiva ° obvezni šoli, ki ga je izdala Komisija za proučevanje sm-stva pri SPK LRS in založila Državna založba Slovenije-Zbornik je potreben vsakomur, ki se hoče temeljita!6 seznaniti z delom na šolski reformi obvezne šole, .v®f* huje mnoge zanimive članke, kot so: šolski sis.J™ Slovenskem v obdobju 1774—1950, Pojem enotnosti m enotne šole, Pojem in pomen enotne šole v zg°df’v1"* . voju. Kako daleč smo z reformo našega obve ga sm-stva, Reforma naše obvezne osemletne šole Prosvetni delavci o dosedanji in bodoči obvezni šm1 itd. Zbornik vsebuje 163 strani taksta in stane v nadrobni prodaji s -mo 150 din. Z naročili je treba pohiteti, ker je Zborn izšel v omejeni nakladi.
J
Btev. fd
•PROSVETm DELAVK«
Stran 5
PISMO
MRAČNJAKA
Na Goličavi, novembra 1955
Dragi Tone!
Veš, da redko pišem. Se bolje in odkritosrčneje: zelo nerad pišem pisma. Človek piše dnevnike, priprave, govore, lepake, uradne dopise, izpolnjuje statistične liste im potrdila o šolanju za prejemanje otroških doklad, pa se tega pisanja kmalu naveliča. To skušaš sam, kajti vem, da Ti niso prihranjene vice tega Birokracijevega vesolja. V dragem grmu je zajec: ohladil bi se rad, kamor koli stresel, kar se je nabralo v meni doslej, in spet sproščeno zadihal. Če si Ti tarča, odpusti; morda boš med vrsticami našel kaj, kar poznaš tudi iz svoje prakse.
Zadnjič sem nesrečno odprl dnevnik na nepopisani ^strani in med prsti mi je obležal list iz šolskega zvezka.. Pobožno sem ga položil nazaj in hotel odpreti dnevnik tam, kjer bi moral vpisati svojo uro. Iz prakse namreč vem, da nekateri razredniki iz tradicionalne pozabljivosti . uporabljajo dnevnik svojega razreda tudi Za privatni poštni nabiralnik in ni lepo, če vdreš nenadoma v kolegovo intimno življenje. Pa so mi le oči obstale na monotono popisanem listu. Najprej sem si pomel oči, pogledal, jih spet zaprl in znova poškilil na papir. F ata mor-oana ni izginila: še vedno sem videl petdeset stavkov v čudoviti slovenščini:	V Ijučlen
učenec se nesme pre tepati u
šoli*
Čutil sem, da defile barv na mojem obrazu ni bil počasnejši kakor pri kameleonu, ko sem vprašal prizadetega tovariša v zbornici, kakšno^ korist imata zdaj on in učenec od te predpotopne metode.
»To predpotopno? To vendar delajo tudi Zemljanika in Geni in Hvastja!«
Kot zaušnice so padali priimki slavnih profesorjev v našem okraju. Saj veš, človek je samo šolmašter, on pa je svoj študij končal na. univerzi v rednem roku, diplomiral, je in strokovni profesorski izpit ima mož za seboj. Tudi nekaj let službe.
To, da ima učenec očeta pijanca in mater razuzdanko, da mora doma opravljati do trde nocr in zjutraj- navsezgodaj najbolj težaška dela, da ga je življenje ogoljufalo za vse sončne dneve mladosti, to ga sploh ne zanima.
»Saj to je smešno početje! In kaj morem jaz za to, če je oče pijanec? Jaz vendar ne pijem!«
»Pa vendar otroka, čigar domačega okolja ne poznate, ne morete uspešno učiti, voditi in vzgajati! Včasih je pa. le treba tudi razumeti, zakaj počne vse tisto, česar ne bi smel.«
Zdaj je bila mera polna. Kratko in jedrnato nam je vsem skupaj zabrusil:^
»Najprej naj me plačajo, kot se spodobi! Delo, delo, delo! Jaz pa pravim: plača, plača!«
Pritrdil sem mu v mislih. Res mi dela nikoli ni manjkalo, pa tudi tega še ne pomnim, da bi imela žena tiste katastrofalne zadnje dneve v mesecu kakšen božjak v blagajni. Na glas sem pa mislil tako, kakor mislim vedno:
»Samo kdor veliko dela, lahko zahteva tudi večjo plačo.«
En sam. stavek si je zapomnil iz Cankarja: »Idealizem nič ne nese... so sitnosti z njim... Če bi njemu danes dali trideset metuljev na mesec, bi se potrkal na svojo diplomo, na svoj akademski naslov in njegovih zahtev bi ne bilo konca.
Grozen rešpekt imam pred akademskimi naslovi. Tudi pred prof. Tak rešpekt, da vse tisto težaško delo. ki spada V rubriko »kultura in prosveta«, sam opravim, kajti ne gre, da bi človek z lakastimi čevlji brodil Po blatu. Ampak: naj si natakne, še kakšna dva naslova in naj se zapre v kabinet pa. val tam študira Mojzesov prehod skozi Rdeče mor-■ie- Kaj le hodi. med mehke otroške duše s svojim, jekle-mm. srcem? Učitelj ne dela za plačo, čeprav od nje Sivi: vo-žrtvovoivenvK učitelju njegovega. deia nihče plačati ne more.
Ni dolan tega, kar je prišla neka mamica v šolo vorašnt, balcn kal nanrednle njena na-dehudna h-^rprr ki ie po tretjem, ponavljanju prve le pvp-stopiln pran clrvno crim.nazije. Rooosto prihaja mamica in vsi vem n. kako jo doma' oče ofro-a,v«a.lcp kvatre enPraf na vse kr'vlia	-R?i ppim.nže
nekaj šp -or 1 ,n jv Votem pv-
$t.i srpnf čhir),+n rifi P n* a rrnfnri vsak po ss-oiih m.očoh noma-ga.m.o4 uspehi f o.nn sad el oranja SO Se Jo nnlonrnl*. kriti deklica se Ie V n eV n torih pred-matfo aha./trn nonravij a
7 nd r — r no je imela mama
Srnolo. Pmi M se tp nav* ahr.
jo je kaj lepo potolažil:
»Nič, nič ni s to Vašo punco! Ne zna, pa basta!«
»Svetujte mi, lepo Vas prosim, kaj naj storim!«
»Kaj pa naj vam jaz svetujem? Storite, kar hočete? Pre-bunkajte jo!«
Sram nas je bilo im trudili smo se, da bi ublažili učinek te prhe, pa ni. in ni šlo. Odšla je prepričana, da se šola za njenega otroka ne briga več. In prav nič se nisem začudil, ko sem čez tri dni to slišal že na vseh koncih mesta. Menda vse mamice z grozo mislijo na strašno usodo svojih otrok, ki so v takih brezčutnih rokah. Rad bi dal marsikaj (samo denarja ne, ker ga nimam) za dobro masko, pod katero nihče ne bi spoznal nesrečnega učitelja.
Vidiš, malo je pa tudi tole jesensko vreme udarilo na nas. Bojim se jesenskih megla, ki se kakor slaba volja vlečejo in kakor ta spravljajo človeka iz ravnotežja. Moški to še nekako prebolimo, če ne gre drugače, s kozarčkom korajže, hudo pa je pri ženskah. Ker sam lepo mislim o sebi, se mi zdi, da sem še mlad; pa bi le dal ne vem kaj za spodobno moško družbo, tako, ki U ne žre živcev milimeter za milimetrom. Kako Ti čaraš, da imaš v zbornici stalno temperaturo, ne vem; zelo Ti bom hvaležen za recept. Recept, po katerem je izključeno vsako vreščanje, primeri visoko razvite histerije, odklanjanje vsakršnega dela, ki ni v najtesnejši zvezi s poukom, skrajna nepoučenost (n. pr pesnik Tolovaj, čigar psevdonim Mataj spominja na ljudske šaljivce, je bil rojen v Butalah; severno steno Jajca (“ Eigger. v šviei) so predelali v žičnico itd.) in vroče debate o najno-vejšem modelu čevljev, da o večnih intimnih intrigah niti ne govorim. Bojim se, da poznam že več vrst ženskih nogavic kakor starogrških bogov. In ta melanholija! Seveda 'je različna pri različnih starostnih stopnjah in ni prijetno, če se mora človek meglen, pust jesenski dan vživeti v vlogo klavirske harmonike na deset registrov.
Doikler je samo šola, še gre. Odmor je kratek, uro malo potegneš in malo pred zvone-njem povlečeš na hodniku dva dima, pa ti . v zbornici skoraj biti hi treba. Ampak r- ko se začne kultura in prosveta! Če morajo poskrbeti za eno točko na akademiji (sprejmejo jo šele po hudem načelnem odklanjanju), je o njej toliko razpravljanja, da prihodnjo proslavo prav gotovo cčlo raje sam naštudiram, kajti izgubim manj časa in skoraj nič živcev. Predvsem pa ne potrebujem svojih registrov za različne vrste melanholije. Oh, ta mlačnost! In malobrižnost!
Skrajna malobrižnost. Kak sijajen stilist z nekaj politične prakse bi rekel: indolentnost. Te dni sem jo spoznal, ko se tega nisem niti najmanj nadejal. »Šli smo se« sestanke. Dovolj redka prilika za tiste, ki radi veliko poslušalcem še več govore. Kardinalna tema vseh razgovorov med prosvetnim delavci Ti je tako in tako znana: naše plače. Jasno, tudi mi smo o tem govorili. Zelo lepo govoriti z razčlenitvijo: z zasnovo, zapletom, vrhom, razpletom in ra.zsnovo. Kakor je prav pri baladi, ki jo mi živimo. Čakal sem, da bo vsa ženska jata planila pokoncu in začela jadikovati, saj pri teh krajcarjih res ne more biti, ne nogavic, ne čevljev po zadnji modi, o zimskih plaščih pa raje molčim. Zabavno je, da bi vse to končno moralo biti, kajti sam veš, da nas ljudje sodijo po zunanjem videzu. Pa so tu še inozemska šminka, temna očala in lak za nohte — vse plačljivo v devizah. Razlogov dovoli, da se ženski spol »razpištoli«.
Da Te ne bom dolgočasil: razen z »ja« se ni nobena nalasila. Pa. so se zato tovariši. Kaj vse jim, ni prišlo na misel! Menda bo treba na kakršen koli način »odločujoče čini tel) e« prepričati, da mora odslej vrosvetni delavec Siveti od plače, ne na od honorarja in kolin (ki jih jaz v svojem življenju še nisem, dobil). Kimal pa sem udrihovilu, ki mu ni všeč tiha pasivna samozadovoljnost našega republiškega odbora. Res ne vem, če tem. Hudem, kdai pride na misel da nas večina tiči še v XTH. in NITI. plačilnem razredu. in da ie tam hudo... Hal misliš, da b> bilo nevarno, iic hi Uh enkrat prezrli in šli kar mimo niih. naprej, pač tia. kjer bi bilo vredno govoriti?
Nekateri humoristi so Primerjali naše plače geln s tistimi v zahodni Evropi. Ker smo zaradi tako predrznosti le začeti godrnjati, nas je zmagoslavno »zghil«: tja se hodimo ”*< v vsem učit, sai se naše delegacije tudi prosvetne, kar v trumah srečujejo! (Le kako
M	i Goličav t vtkočU
v kakšno? Veš morda, če je razen domačega narečja treba znati še kakšen tuj jezik, n. pr. sanskrt? Ali pa smejo tuje šolstvo poznati samo strokovnjaki?) Nekdo drug je hotel debato postaviti na trdna tla: primerjal nas je z zdravniki, tehniki, inženirji, novinarji in ne vem kom še vse. Salva smeha! Kdo se ne bi smejal našim desetim jurčkom pa tistim, ki jih dobijo ljudje v teh poklicih! In ko pridejo iz slmžbe domov, so prosti, za nas pa se delo šele začne. Nekdo je bil banalen in nam je vsem razodel, da njegova žena 20. v mesecu ni imela sedmih kovačev, da bi kupila »en firkelc za župo«. Nekaj je potem govoril še o kinu, ki igra vsako nedeljo — tudi zadnjo v mesecu — in o glasbenem užitku, ki mu ga nudi njegov mali sinček namesto radia.
Čakam na sneg. Ni je stvari na svetu, ki bi jo čakal tako težko. To boš razumel: kakor pri vas smo tudi mi brez telovadnice. Za dva meseca nam jo bo nadomestila zasnežena narava.
Mislim, da bom prej ali slej zaprosil za službo pri Kurivu. Blagrujem tiste, ki imajo samo »tedne« (Rdeči križ, otroci, tisk itd.). Jaz imam. za seboj že dva »Meseca drv«. Brez vidnega uspeha.
Najbrž boš zelo vesel, če Ti sporočim, da sem pri vsem tem še zelo zdrav. Nič manj moji domači. Upam, da Tebi ni dosti bolje in da v težavah ne zaostajaš za menoj. Pozdravi družino!
Tvoj Zvone
Premestitve,
10.	seznam
(nadaljevanje)
PROFESORJI SRED. ^S.
Ambrož Joždca nameščena na n. g. Studenci — Maribor.
FLlo Jože z II. gimn. na klasično gimn. v Mariboru.
Galič Franc z gimn. v Stični vpoklican v JLA.
Hartman Bruno dodeljen na učiteljišče v Mariboru.
Hočevar Jože z gimn. v Radljah ob Dravi vpoklican v JLA.
Ingolič Anton s klas. gimn. v Mariboru na klas. gimn. v Ljubljana.
Jenko-Maček Zdenka z gimn. v Kamniku na TSS v Ljubljani.
Kolar Anton z II. gimn. v Celju na n g. v Rogaški Slatini.
Kraigher Marij a-Ana z n. g. v Domžalah po prošnji razrešena 31. 8. 1955.
K r av a n j a- K avčnik V era red no nameščena na n. g. v Cerknici.
Križ Radmila s V. gimn. na L gimn. v Mariboru.
Lavrač Dimitra z XII. gimn. na Vlil. gimn. v Ljubljani.
Lekič Tatjana z gimn. na Cetinju na V. gimn. v Ljubljani.
Lipko Franjo, dipl. pravnik, dodeljen Ekonomski sred. š. v Mariboru.
Ljubič Barbara z Ekon. sred. 8. v Ljubljani v Zagreb.
Maher Dušan z gimn. v Ravnah na Kor. vpoklican v JLA.
Matekovič Blaž hon. nam. v okr. Ljubljano.
Mave Franc dodeljen za namestitev v okr. Trbovlje.
Meula Vladimir dodeljen VI. gimnaziji v Mariboru.
Mihelčič Nada z n. g. v Polho-vemgradcu v Novo mesto.
N a Vinšek Emil z gimn. v Kopru vpoklican v JLA.
Pal Ivan nameščen na. srednji glasb. š. v Mariboru.
Pen Gena zač. hon.* dodelitev v okr. Maribor.
Praprotnik dr. Anton z vnL gimn. na II. gimn. v Ljubljani.
Priol Božena s HI. gimn. na VII. gimn. v Mariboru.
Priol Nevenka z n. g. v Hočah na n. g. Tezno-Maribor.
»Založba Obzorja«
Puhar Robert zač. hon. <k>del. na n. g. v Smlednik.
Robek Marija dod. osn. 8. Uub-Ijana-Vrtača.
Roblek Edvard hon. nam. na n. g. v Hrastniku.
Rous Stefan z gimn, v Ravnah na gimn. v Murski Soboti,
Rode Matej nameščen v dij. dom TSš v Ljubljani.
Silvester Milena nameščena na n. g. v Krškem.
Stražar Konrad z učiteljišča na ekonomsko sred. šolo v Mariboru.
Škerlj Boris s I. gimn. v Mariboru v Ljubljano.
Tavčar Marija s klasične gimn. na I. gimn. v Mariboru.
Trčič Bogomir dodeljen na VII. gimn. v Ljubljani.
Vlahovič Danica nameš. na gimnaziji v Idriji.
Vodnik Franc s III. gimn. v Ljubljani v hidrometeorološki zavod v Ljubljani.
Vogrinc-Pucher Urška z n. g. v Sostrem na II. gimn. v Ljubljani.
Vrečar Pavla dodeljena gimn. Studenci-Maribor.
Zabrič Željka dodeljena gimn. v Kamniku.
Zelenko Olga nameščena na VH. gimn. v Ljubljani.
Zgonik Mavrielj z učiteljišča na IV. gimn. v Mariboru.
Zor Vid hon. nam. v Sostrem.
Zwitter-Sziilich Majda iz NUK na H. gimn. v Ljubljani.
PREDMETNI UČITELJI:
Belčič Franc z n. g. v Sevnici ob Savi na III. gimn. v Ljubljani.
Bogoviču Jožefu iz Brežic dovoljen štud. dopust.
Flah Antonija z VIII. gimn. v Ljubljani na n. g. v Sostrem.
CHžickaja Aleksandra v jav. mest. knjižnici v Mariboru po prošnji razrešena z 31. 8. 1955.
Emeršič Majda z n. g. v Selnici ob Dravi na VIL gimn. v Mariboru.
Honžak Ana Marija hon. nam. v okr. Kočevje.
Kac Dragica dodeljena klasični gimn. v Mariboru.
Kočevar Danijela z n. g. v Šmartnem pod šmarno goro na os. š.. Ljubljama-Bežigrad.
Kolar Ivica dod. gimn, v Ptuju.
Kontler Nikolaj z n. g. na Teznem na n. g. Studenci.
Kotnik Franc z II. gimn. na učiteljišče v Mariboru.
Mesarič Vid na n. g. v Prevaljah razrešen po prošnji s 1. 9. 1955.
Ponovno otovpSčaimo vse naše poverjenike .ter navnateLjstva šol, da smo doslej razposJali Pravljice do 40. številke. Cena pravljicam je ostala Ista kot lajnsko leto broširane 40. — din, isatrtoeitean« 70. — din.
Datiisfeani ®o žfc prvi zvezki zbirke »Bilo je nekoč«. Ta zbirka je 'namenjena učencem višjih naaredoiv osnovnih šol im dijakom nižjih iratzredov. Cen« bo ista kot pri pravljicah, 40. — din broširani, 70.	— kartoni rani
zvezki.
V tej zbirki bomo obravnavali posamezne važne dogodke iz človekove preteklosti t. j. po-daanje zgodtovnske snovi v epski obliki. Poudarek bo na domači zgodovini
1.	zvezek opisuje življenje trngOodifav to žMjienje mostiščarja Guna, ki začne gojiti ječmen.
2.	zvezek — »Faraonov praznik« opisuje praznik žetve v starem Kgiptu. V istem zvezku je pod naslovom »Junaški špar-tak« povest o vodji suženjskega upora proti Rimljanom.
3.	zvezek vsebuje začetke velikega preseljevanj a Slovanov in prvo obdobje naselitve slovenskega (|zemlj,a.
4.	zvezek »Pogubni oblak« to »Črna smrt« opisujeta dve obdobji življenja našega ljudstva, t. j. napad kobilic to epidemijo črne kuge.
5.	zvezek »Boj za tabor« vsebuje opise bojev s Turki.
6.	zvezek »Gradovi padajo« je povest iz dobe kmečkih uporov.
Knjižice bodo kar najbolj primemo čtivo za poživitev pouka, so spisane za mladino kar nam jamči avtor Oskar Huda-ies.
Zaradi pocenitve dostave v bodoče ne bomo več prilagali k vsaki številki prav.jic ali zvezkom »Bilo je nekoč« račune. Prilagali bomo le položnice s katerimi prosimo, dostavljajte denar za zvezke iz zbirke »Pravljice« to »Bilo je nekoč«. Od časa do časa pa bomo dostavljali našim poverjenikom, občinskim, učiteljskim društvom, pregled sitiamja dostave zvezkov n plačil posameznih šol. Prosimo, da na sestankih pregledate te slezname. Račune bomo pošiljali' le na izrecno željo, če je račun potreben za knjiženje izdatka.
Prosimo, upoštevajte to!
»Ciciban bere«
V začetku II. semestra bo izšla prva knjižica zbirke »Ciciban bere« za naše naj mlaj še šolarje. Namen te zbirke je, nuditi učencem, ki so prebij prve težave čitanja, zinimivo knjižico, ki naj iga prvič povede v lorog ljubi'telj(ev knjige. Knjižica bo poceni, sestavil jo je naš znani mladinski pisatelj Josip Ribičič. Po nekaj izvodov bomo poslali takoj ob Izidu na vsako šolo, sprejemali bomo .pa potnaročiiia.
Naklada je omejena zaradi pomanjkanja papirja — trato bodo takojšnja naročila pogoj jza dostavo.
Sole, naročajte naše biološke sJke: nak, kobilica, polž, riba, golob to mačka. Slike so barvaste malepnjene na platno v . veli kosti 70 krat'100 cm š S50. — din. Šolam jifi dostavljamo brezplačno. Na zalogi imamo episkopa TOS po 30.000. din Naročite ročne zemljevide »Po-horjje« to Slov. gorice — Prekmurje, S dm 50. — ta SO. — din ki sta učencu nujno potrebna pri pouku.
Dr. Leon Žlebnik: Opča povijest pedagogije
Skoraj neverjetno je, da po desetih letih osvoboditve v jugoslovanski literaturi nismo imeli niti obče niti jugoslovanske zgodovine pedagogike.
Pred mesecem dni je v založbi DZS izšla dr. Neona Žlebnika
»OBČA zgodovina pedagogike«. Ta knjiga pa je te dni ikšla tudi v hrvajtskem jeziku. Pedagoški — književni zbor v Zagreba je namreč čutil potrebo, da izda knijgo tudi v hrvatskem jeziku. Knjiga »Opča povijest nediagogije« je'nekoliko izpopolnjena in razširjena izdaja s.ovenskega dela. Tako je sedaj ta prepotrebna knjiga dosegljiva tudi pedagoškim delavcem v srboihrvaiakiem jeziku. Prav zaradi velikanske potrebe po tozadevni literaturi pa bi bilo le umestno, da bi avtor izpopolnil svojo knjigo tudi s podatki jugoslovanske pedagoške zgodovine ali da bi vsaj bežno navedel monografije jugoslovanskih pedagogov. To naj bi služilo prosvetnim delavcem to učiteljskemu naraščaju vsaj v majhno pomoč, dokler ne Izide že tako dolgo pričakovana knjiga jugoslovanske pedagoške zgodovine.
PRIMORSKA ZALOŽBA UPA KOPER
Najnovejše letošnje izdaje:
Rado Bordon: VEČNE ZANKE
(poezija, celo platno 420 din)
Bogomir Magajna: ZGODBE O LEPIH 2NEAH (broš. 190, polplatno 310 din)
Karel Grabeljšek: ŽIVE BRAZGOTINE (polplatno 240 din)
Ivan Vouk: NA MEJNIKU DVEH SVETOV (polplatno 190 din)
Mara Hus: PO ODGONU IN DRUGE ZGODBE (broširano 120 din)
Josip Jurčič: SOSEDOV SIN (broš. 90 din)
Brodar- Jezernik: ClNC NA SLEDI (slikanica, broš. 100 din)
Se letos:
Henrik Sienkiewicz: MALI VITEZ
PRIMORSKA ZALOŽBA LIPA KOPER, Trg Brolo, telefon 172
Milič Savo na n. g. v Vuzenici razrešen po prošnji s 1. 9. 1955.
Petkovič Olga hon. nam. v
Krškem.
Rakovec Franc nam. v okr. Kranj.
Saksida Dunja z gimn. v Ravnah na I. gimn. v Mariboru.
Stepančič-Pavliha Marija dodeljena I. gimn. v Ljubljani.
Vesel Branko iz dlj. doma Ivana Cankarja na VIII. gimn v Ljubljani.
Zapletal Anton z glasb. »red. 5. v Mariboru na učiteljišče v Mariboru.
Živko Vinko z II. gimn. na učiteljišče v Mariboru.
STROKOVNI UČITELJI:
Reslič Josip z učiteljišča v Der-venti na n. g. na Vrhniki.
Bradač Bosdljka nam. v okr. Maribor.
Hbnigman Kristina dodeljena dijaškemu domu v Stični.
Kožuh Milena nam. v okr. Ljubljana.
Markuš ek Francka dodeljena gi m n. v Trbovlj ah.
Paulič Anica hon. nam. v okr. Maribor.
Selič Erna z želez, industr. š. na vaj. š. kovinske stroke v Mariboru.
Senekovič Marija dodeljena nižji gimn. v Jarenini.
Stakul Oskar hon nameščen na glas. š. v Silovenski Bistrici.
Štern Klara iz gospod, tečaja v Mariboru v zavod za napredno gospod i n j stvo v L j ubij ani.
Verdnik Franjo na vaj. š. raznih strok v Kranju razrešen po prošnji s 1. 9. 1955.
VZGOJITELJI(CE):
Brenk o Frančiška iz dečjega doma v Framu v otr. vrtec v Laškem.
Dovžak-Klemen Zora iz otr. vrtca v Radljah ob Dravi v okr. Gorico.
Grom Marija nameščena v otr. vrtec v Piranu.
Hvaildč-Rručan Darinka iz otr. vrtca Poljane-Ljubljana v Dom invalidne mladine v Kamniku.
Keržič Danica iz otr. vrtca v Kamniku v obr. vrtec v Medvodah.
Kosi Jaromira Iz otr. vrtca Melje v otr. vrtec v Valvazorjevi ulfioi.
Lešnik Mara dodeljena otr. vrtcu- »Metalna« v Mariboru.
Logar Gorazd honor. nameščen za pomožnega vzg. v Ljubljani.
Majnik Lidija honor. nam. za po mož vzg. v Ljubljani — vrtec Polje.
Oman Hilda iz otr. vrtca v Škofji Loki v Kranj.
Pišof Josip hon. nam. v dom učencev strokovnih šol v Mariboru.
Pivec Bernard nameščen za hon. vzg. v dom učencev strok.
8.	v Mariboru.
Smrekar Danica nameščena v otr. vrtec v Izoli.
Stiplovšek Olga premeščena iz otr. vrtca Tezno v otr. vrtec
Strel Marjeta nameščena v otr. Kamnica, vrtec v Kopru.
Šuštar Angela iz otr. doma »Vere Slandrove« v Polzeli v okraj Ljubljana.
Val and Franc nameščen v dom učencev strok. 5. v Mariboru.
Vujčič Peter dodeljen domu učene, strok. š. v Mariboru, ostane v nazivu vzg.
Zivkovič Vladan nam. v dom gradbene srednje šole v Ljubljani.
Žunko Pavel hon. nam. v dom učencev str. 8. v Mariboru.
UČITELJI PRAKTIČNEGA POUKA:
Černetič Ana dodeljena os. S. Tezno in Pobrežje.
Memon Ciril na vajen, golo v Kopru.
Napret Ljudmila hon. na gospo-dtnjsiko šolo v Hrastniku.
Kot predavatelji za predvojaško vzgojo so bili sprejeti v honorarno službo:
v Ljubljani:
Čeplak Slavko, Jerkovič Branko. Plečko Martin, Turnšek Miloš;
v Mariboru:
Ambrožič Stane v centru mestne obrtne zbornice.
Andrevski Vlado v centru tovarne avtomobilov.
Balog Drago v centru tovarne avtomobilov.
Batič Borislav v centru predilnice in tkalnice.
Bukvič Bela v centru tovarne avtomobilov.
Guzelj Smiljan v centru delavnice žel. vozov »Boris Kidrič«.
Ueršič Vinko v centru delavnice žel. vozov »Boris Kidrič«.
Juvančič Jernej v centru predilnice in tkalnice.
Kek Jože v centru tovarne avtomobilov.
Laaarovski BI a goje ▼ centru
namestitve
Lešnik Jože v centru' delavnice žel. vozov »Boris Kidrič«.
Letner Stane v centru delavnice žel. vozov »Boris Kidrič«.
Ličan Danilo v centru mariborske tekstilne tovarne.
Milovančevič Momir v centru mariborske tekstilne tovarne.
Nipič Franc v centru predilnice in tkalnice.
Okreša Ivan v centru tovarne avtomobilov.
Ožbolt Slavko v centru delavnice žel. vozov »Boris Kidrič«.
Podlesnik Franc v centru mariborske tekstilne tovarne.
Rosi Slavko' v centru predilnice in tkalnice.
Rosina Rudolf v centru delavnice žel. vozov »Boris Kidrič«.
Sluga Ivan v centru tovarne avtomobilov.
Stergar Vinko v centru delavnice žel. vozov »Boris Kidrič«.
Šaubert Stjepan v centru tovarne avtomobilov.
Sešek Andrej v centru »Metalne«.
Škrabi Ivan v centru tovarne avtomobilov.
Tašner Karel v centru delavnice žel. vozov »Boris Kidrič«.
Vršič Jakob v centru Metalne«.
Zadravec Ivan v centru delavnice žel. vozov »Boris Kidrič«.
Žunko Alojzij v centru delavnice žel. vozov »Boris Kidrič«.
11.	seznam
UČITELJI:
Babnik Terezija Iz Mengša v Tunjice, obč. Kamnik.
Beguš Marija nameščena na os. Š. v Križah, obč. Tržič.
Bojnec Katarina na os. š. v Hodošu.
Boškdn Ana z os. š. v Šempetru na OLO — tajništvo za prosveto in kulturo Gorica.
Bregant Olga z osn. 8. Lipoglav v Borovnico.
Breška Olga z Rakitne na os. š. na Vrhniki.
Brunec Ludvik postavljen za upravitelja os. š. v Turnišču.
Buh Marija iz dij. doma v Tomaju na os. š. v Senožečah.
Čurin Gertruda hon. nam. na os. šl. Hardek.
Drev Sonja iz Preserja v Ihan.
Duh Marija namešč. na os. S. v Tešanovcih.
Erjavec Marija z os. §. v Vremenu v okr. Kranj.
Golja Marija iz mladinskega doma v Veržeju v okr. Maribor.
Gorjup Olga z gimn. v Kamniku na n. g. v Domžalah.
Guštin Rozalija z H. os. š. v Trbovljah na osn. š. v Piranu.
Hosnar Bogdana nameščena na os. š. L j ubij ana-Spodnja šiška.
Hude Ljudmila iz Višnje gore v Šmarje, obč. Grosuplje.
Jovanovič Danijela z osn. 8. Ljubljana-Sentvid na os. š. narodnega heroja Toneta Tomšiča v Ljubljani.
Juvan Majda ostane na os. 8.
Preserje.
Keršmanc Angela iz Dol. Logatca na os. š. Ljubljana-Vrtača.
Kompare Tatjana z n. g. v Črni v okr. Koper.
Kopčavar Anton z os. 6. v Bohinj. Srednji vasi na os. š. v Sori.
Kopčavar Marija iz Boh. Srednje vasi v Soro.
Krasnik Jelina iz doma Titove mladine v Ljubljani na VIII. gimnazijo v Ljubljani.
Kristan Judita Iz Rodika v Mengeš, iz Mengša na os. š. Ljubljana-Vič.
Krivčenko-Strekelj Danica dodeljena v okr. Maribor.
Kunaver Rajko iz Podtabora na os. š. Loke obč. Kamnik.
Levstik Franjo z os. š. Ljubija-na-Barje vpoklican v JLA.
Levstik-Bolha Ljudmila z os. š. L j ubij ana-Prule na os. š. Ljub-Ijana-Sp. Šiška.
Marek Zlata z vaj. š. raznih strok v Ljubljani na vajensko šolo Združenja grafičnih podjetij LRS v Ljubljani za upravitelja šole.
Matek Karolina dodeljena zač. hon. v okr. Murska Sobota.
Močnik Sonja iz Marezig v Pregare. iz Pregar na os. š. Gradin.
Paliiska Janko z os. š. Gračišče vpoklican v JLA.
Pavhila Helena z os. S. Podlipa na os. š. Polhov gradeč, obč. Dobrova.
Pogačair-Mlekuž Alojzija iz Soče v Korte.
Pogačar Štefanija iz doma invalidne mladine v Kamniku na os. š. Stranje.
Poje Jurij dodeljen os. š. Novi kot.
Porenta Stanislav z os. š. Dragomelj v Študentsko naselje v Ljubljani.
Požar-Kogoj Ana z os. š. Ljub-Ijana-Hrušica na os. š. Ljubljana-Sp. Šiška.
Prijatelj-Hribar Iva nam. na n. g. v Kobaridu.
Rotman Milena iz dij. doma v Stični na os. š. v Stični.
Savarin Zofija z osn. š. v Kopru v dij. dom Zenske obrtne šole v Kopru.
Sedlar Ljerka z n. g. v Dornberku v Pazin — NRH.
Seručar Marija, uč. v pok. hon. nam. v okr. Celje.
Sivec Ivan z gimn. v Trbovljah na os. š. Grosuplje.
Skubic Marijan nameščen v mladinski dom v Veržeju.
Slabe Marija z os. š. Preserje na os. Š. Notranje gorice.
Stanovnik Marjeta z os. š. v Iški vasi v okr. Murska Sobota.
Strah-Sergaš Emilija z os. ^š. Sv. Lucija na os. š. v Portorožu.
Strah Leopddina dodelitev v okr. Ljubljana.
Studenička Boris iz Rakitne v Tomišelj.
Šlegel Božidar hon. nameščen na os. š. v Brežicah.
Spunt Marija na os. §. v Litiji upokojena s 30. 9. 1955.
Stefančič Srečko na os. š. Sočerga po prošnji razrešen 30. 9.
1 or:’;
PROFESORJI:
C Iglič Zvonimir z glasbene šola Lj ubij ana-Moste v Subotico.
Kurent Ivica z glasbene š. L j ubij ana-Moste na glasbeno š. v Li-tiji.
Planinc Stefan dodeljen v okr. Kranj.
Ostrovška Milica dodelit erv T okr. Maribor.
Pavlič Jože nam. na gimn. v Kočevju.
Pleskar Ivan Iz org. enote upr. org. obč. ljud. odb. Brežice na n. g Artiče.
Renko Srečko na Ekon. »red. S. v Kopru po prošnji razrešen 30. 9	1955.
Vedernjak Marija z XII. gimn. v Ljubljani na gimn. v Novi Gorici.
Weingerl Albin nameščen na glasbeni šoli v Trbovljah.
Zalar ing. Bogdan zač. hon. nam. za poučevanje mat. in fiz. v okr. Celje.
Zupan Olga namest. na gimn. v Brežicah.
PREDMETNI UČITELJI:
Elsner Branko iz JLA dodeljen na gimn v Brežicah.
Golij a Dragan iz JLA dodeli. V okr. Maribor.
Martelanc Vladimir * čebelarske š. pri GZZ na kmetij»kx> gospodarsko šolo v Ljubljani.
Medved Martina z gimn. v Trbovljah na n. g. v Zagorju ob Savi.
Sedlak Dušan z n. g. v Dornberku v Pariz. NRH.
Podlipnik Zofija hon. nameščena na n. g. v Zireh.
STROKOVNI UČITELJI:
Benedik Vita z glasb. 8. v Domžalah na glasb. š. v Ljubljani.
Gorup Marija na kmet. gospodarski šoli v Dutovljah po prošnji razrešena 30. 9. 1955.
Gregurič Ljerka hon. nameščena na niž. galsb. šl. v Brežicah.
Kovačič Ela iz VPD v Radečah pri Zid. mostu na VGS v Grobljah.
VZGOJITELJICE:
Gorižek-Rubin Janja hon. nam< v otr. vrtcu v Beltincih.
Leva Hermina nameščena v otr. vrtec na Gradu okr. Murska Sobota.
Lombar Danica dodelitev Občini
Tržič.
Perak-Sebenik Anka nam. v okr. Ljubljana.
Perinčič Marija nameščena ▼ otr. vrtec v Kobaridu.
Popedar Brigita nameščena v otr. vrtec v Moravcih.
Povh Sonja dodel. za .pomožno vzgojno delo v Zavod za gluho mladino v Portorožu.
Sinreich Bernarda dodeljena v okr. Murska Sobota.
Skočir Marija nameščena v oto, vrtec v Tolminu.
Šinigoj Romana namest. v otr. vrtec v Novi Gorici.
Zadnik Vida namešč. kot hon. upravnica otr. vrtca ▼ Kopru.
Bregant Milka z os. š. Lipoglav Borovnico.
Krasnik Jelina Iz doma Titove
Sedlar Jerka z n. g. v Dom« Trbgvljah na os. š. v Piranu.
12.	seznam
UČITELJI
Bocak Zdr-ška, boo. “ eici. Maribor,
Bolčič Marija iz Runeč na os. š. Kapela,
Božič Bruno nam. t okr. Ko-
per,
Brovč Ana z os. š. v Braniku v okr. Ljubljana,
Dodič Peter z os. š. Boršt na oe. š. Trušike,
Dojčinovič Mihajlo, upokojene«, hon. na klas. gimn. v Mariboru, Dolanc Jožefa z "os. š. Primož na os. š. na Studencu nad Sevnico, Dolenc-Bačnar Eva z os. š. v Idriji v okr. Kranj,
Fičur Marcel z os. š. Boršt ne os. š. Trebeše,
Glažar-Peternelj Tončka z os. 8. Pivka na os. š. v Postojni,
Grešak Franc s I. os. š. v Trbovljah v OLO Trbovlje,
Grošelj Jože z os. š. na Bučki vpoklican v JLA,
Habič Anton na os. š. Ljubljana-Prule, upokojen s 3. 9. 1985, Horvatič Marjan s Studenca nad Sevnico k Primožu,
Janžek Anton z n. g. v Senovem k OZZ Celje,
Juhant-Vrabec Vida iz Pertoče v Cankovo,
Kerševan Magda z gimn. Nove Gorica na os. š. v Novi Gorici, Kleibencettl Janko z os. Truške
na os. š. Boršt,
Kleibencettl Justa z os. š. Tru-ške na os. š. Boršt,
Knafelc Franjo s pomožne š. v Mariboru v okr. Murska Sobota, Kocjančič Antonija iz Erzelje v Renče,
Kortnan Alojzija na os. š. v Rušah upokojena s 30. 9. 1955, Križman Jože na n. g. v Račah upokojen s 30. H. 1955,
Kržič Marija z Velikega brda v
Pivk«,
Langerholc Janez z os. 8. v Šmartnem pri Slovenj Gradcu vpoklican v JLA,
Letič Marija dodeljena V. os. S.
ariboru, jicini Zorka
nam. v okr.
Ijana,
ndac-Pattv Regina iz Zena-v Stogovce,
ndič-Fusilli Nives z ital. gim-e na osn. š. v Kopru, glič Rado na os. š. v Dokle-i po prošnji razrešen 30. 9.
icec Antonila z os. š. v Mov-
ska Sobota,
Pavčič Olga nam. v okr. Murska
Ter Janez dodeljen v okr. Kranj.
Stercin Cecilija z os. š. Sora na n. g. v Preski, obč. Medvode.
Štucin-Stelkar Lidija hon. nam. na os. š. Sred. Trebuša.
Thurnher Breda na os. š. v Dobu pri Domžalah premeščena na os. š. v Višnji gori.
Udovič Dolores iz Gažona v Gradin, iz Gradina v Pregaro.
Valentinčič Ana premešč. na os. š. v Kopru.
Vehovar Marlia dodeljena os. š. Ljubija n a-Sp. šiška.
Vene Rozalija namešč. na os. 5. L j u bi j a n a - PoHj e.
Vidovič Anamarija na osn. š. Podtabor po prošnji razrešena s 30. 9 1955.
Zega Nikoli n a iz vzgojnega zavoda v Ljubil ani v vzgojni zavod v Portorožu.
Zirer Marija nameščena na os. š v Brežicah.
Zonta-Stokelj Danijela iz mladinskega doma v Kopru na os. š. pri Sv. Luciji.
Zonta Emerlco z ital. os. š. v Kopru na ital. os. š. prj Sv. Luciji.
Zupančič Franja z n. g. v Limbušu na os š. Ljubljana-Beži-grad
Žigon Milena iz slovenskega dij. doma v Trstu na os. š. Frana Lovsttk« v Ljubljani,
Sobota,
Peternel Branko iz Dome učencev strokovnih šol na vajensko šolo avtomohanske stroke v Mariboru,
Posavec Avgust ostane na n. g. v Apačah,
Roš Milenko z n. g. v Krškem k Občinsk. ljudsk. odboru v Vi-dem-Krško,
Rous Marjeta z os. š. Krog na os. š. v Murski Soboti,
Stanovnik Marjeta dodeljena 08. š. v Cvenu,
Snuderl Ivan z osn. š. v Lokav-ou vpoklican v JLA,
T&naskovič Milena dodeljena os. š. v Braniku,
Traven Lovro z os. š- na Kalu nad Šentjanžem v OLO Trbovlje, Trček-Čem e Frančiška iz 6kock-jana pri Novem mestu na os. fi. L j u bi j a na -H rušic a,
Uršič Berta, upokojenka, hon. nam. na IX. gimn. v Ljubljani, Venturini Marija z os. š. Vrabče na os. š. Vreme,
Vilčnik Emil z os. š. v Kortah na os. š. v Gradišču,
Vogelj ni k Elizabeta z os. š. v Mislinju na n. g- v Mežici, (Nadaljevanje na 6. strani)
Stran 8
Štev. 20
Premestitve, namestitve
Vrane Danilo z os. š. na Kapli Tia n. g., v Unišah,
Vogelnih Elizabeta z os. š. v š. Sreszje-Mari^or,
Vrhnjalc Štefanija z 8-letne š. Mai^in Vurberku na os. š. 2i-tečka vas,
Viršek Stanislav z vaj. š. av-tomehan. strok, v Šentvidu nad Ljubljano v dom vajen. š. »Gradis« v Ljubljani.
Profesorji sred. š.
Abram Ciril hon, nam. na VIII. gimn. v Ljubljani,
Butalo-Chrištof Zlata z vaj. š. za razne stroke v Ljubljani na XII. gimn. v Ljubljani,
Kropivnik dr. Rudolf, upokojenec, hon. na VI. gimn. v Ljubljani,
Lekič Danilo iz Cetinja na III gimn. v Ljubljani,
Murnik Ciril z n. g. na Bledu na razpolago OLO Trbovlje,
Noč Ivanka iz dij. dem a v Kranju na razpolago OLO Ljubljana, .Praček Marjan nam. na n. g. v Kranjski gori,
Šifrer Franc z gimn. v Škofji Loki vpoklican v JLA,
Silvester Cvetka nam. na n. g. v Sevnici ob Savi,
Skalar Maksimiljan s srednje glasb. š. v Ljubljani na glasb. š. Koper,
Velikonja Breda hon. nam. na gimn. v Ravnah na Koroškem, Vcdopivec-Pevc Lovorka nam na ESS v Kopru,
Zvvitter Majda dodeljena II. gimnaziji v Ljubljani,
Žnidar Janez z učiteljišča v Tolminu na glasbeno šolo Ljubljana-Vič,
Kežar Joško hon. nam. na h. g
▼	Prevaljah.
Predmetni učitelji:
Andoljšek Marija nam. na gimn.
▼	Postojni,
Baukart Jan, upokojenec, hon. na klas. gimn. v Mariboru,
‘ Črnivec Katarina, upok., hon. na X. gimn. v Ljubljani,
Knehtl Peter dodeljen I. gimn. v Mariboru,
Kolbl-Maležič Marta na n g. v ŽLreh po prošnji razrešena 30. sept. l'95io,
Kosi Ema, upokojenka, hon. na klasični gimn. v Mariboru,
Pehani Milena, upok hon. na VI. gimn. v Ljubljani,
Puhr Viktorija, upok. hon. na X. gimn. v Ljubljani.
Rismal Meihior, upokoj., hon. na VII. v Ljubljani,
Rojec Vladimir, upok. hon. ne XII. gimn. v Ljubljani,
Rupnik Marta, upok., hon. na VI. gimn. v Ljubljani,
Tomažič Ivan, upok., hon. na XII. gimn. v Ljubljani,
Turšič Rudolf imenovan za v. d-, ravnatelja na n. g. v Tomaju.
Bizjak Oskar učitelj strok. uč. praktičnega pouka z želez, industr. v Mariboru na vaj. š. za avteme-hansko stroko v Mariboru, Gomišček Anica hon. nam. na glasbeni šoli v Novi Gorici,
Majhenc Vera strok. uč. z osn. š. v Žir eh na kmetijsko šolo v Poljčah,
Osterman Peter, str. uč., e n. g. v žir eh na razpolago SP K OLO Kranj.
Vzgojitelji:
Bakan Olga hon. nam. v otr. vrt. v Lendavi,
Dovžak Zora dodeljena otr. vrt. za kostno TBC Seanpeter,
Fink Sonja dodeljena otr. vrt. v Krškem,
Kalšek Ivanka ponov. sprejeta in nam. v otr. vrt. Slatina Radenci,
Lebar-Glavač Anica hon. nam v otr. vrt. v Lendavi,
Lušin Antonija v intern. žen. obrt. š. v Kopru — odpoved in razrešitev s 30. XI. 1955,
Marc Milena hon. v dom. Majde Vrhovnikove v Ljubljani,
Marinko Kristina dodelj. otr. vrt. v Lendavi,
Paglavec Ivanka dodelj. otr. vrt, Valvazorjeva ulica, Maribor.
Pintarič Nada dodeljena otr. vrt. Nova. vas, Maribor,
Winkler Marija hon. nam. v okr.
PRodi Marija hon. negovalka dodeljena otr vrt. Vinski vrhovi.
13. seznam
UČITELJI:
Batič Sonja 2 os. š. Zadlaz-Ca-drg-TolinvinsKe Kavne na os, s. Kanalski Lom,
Bernetič Elvira, namestitev na os. š v Murski Soboti
Bi za li Tomaž v u,j ažkem domu v Cerknem, vpoklican v JLA, Brecelj Milka z <>s s. v Izoli na n. g. v Izoli.
Breznik Franc z os. š- v smait nem ob Dreti, vpoklican v JLA, Cobai Stanislav, namestitev na 03. š. Duh na Ostrem vrhu pri Selnici ob Dravi.
Divjak Milan, namestitev v okr.
Ptuj.	„„
Dobovišek Rudolf n. g. v Rogaški Slatini k* obč. ljudsk. odb. Rogaška Slatina,
Ferfila Antonija z os. š. v Senožečah na os. š Podgrad-Potok, Florjan Marija, nameščena na os. š. Dobje.
Gorič Marija, hon. namesč, v okr. Murska Sobota,
Grešak Franc dodeljen os. s. v Hrastniku,
' Grmek Jožica z os. š. Tatre oziroma Vrabče, na razpolago OLO Gorica,
Hlebec Rado z 8-letne š. v Jurjevskem dolu. vpoklican v JLA, Irgolič Vida hon. nam. na os. Š. v’ Gornji Radgoni,
Jan Ljudmila z n. g. v Vojniku na os. š. v Braslovčah,
Jazbinšek Anica hon nam. na os š. Dol pri Krasniku.
Jelen Dragica dodeljena os. š, v Andrejcih (MS),
Joha Kristina, hon. nam. na os š v Ljutomeru.
Jurman Helena, nameščena na os. š. v Braslovčah.
Kavčič Franc, uč. v pok., hon. nam. na n. g. v Limbušu, Knafeljc Franjo dodeljen vzga-jaltišču v Veržeju.
Kocijan Ivan nameščen na n.
g. v Lenartu v Slovenskih Goricah,
Kolarič Josip. uč. v pok., hon. nam na os. š. v Hodošu,
Kores Jožef, z n. g. v Vojniku na I. gimn. v Celju.
Korman Alojzija, uč. v pok., hon. nam. na os. š. v Rušah,
Kuralt Jolanda, namestitev v okr. Kranj.
Lešnik Josip. uč. v pok., hon. nam. na n g v Slivnici pri Ma-ritooru,	^ Ty ‘
Leštan Avgust, na os. š. v Vuzenici. upokojen s 30. 9. 1955, Lisjak Amalija nameščena na osn š v Desklah pri Anhovem, Marvin Stanislava z osn. š. v Tomaju na os. š. Vrabče.
Matelič Marija z osn. š. Pečine na osn. š Grahovo ob Bači, Mejovšek Rado uč. v pok., hon. nam. na n. g v Slivnici pri Mariboru,
Mevlja Spela. hon. namešč. na osn š, Ljubljana-Vič,
Mlakar Leopold z osn. š. na Sladki gori. vpoklican v JLA, Nedelko Hilda. uč. v pokoju, hon. namč v dijaškem domu v Mariboru,
Peče Ivam z niž. gimn Pobrežje na IV. gimn. v Mariboru, Petrovčič Nada iz Veržeja na osn š. Runeč pri Ivanjkovcih.
Piltaver-Vrščaj Magda z osn. š. na Blanci na razpolago OLO Trbovlje
Potokar Antonija hon nam. na os. š. Polšnik.
Povh Hedvika, uč. v pok., hon. nam. na osn. š, v Venčeslju,
Povh Stanko, uč . v pok., hon. nam. na osn. š. v Venčeslju, Ravna k Rudolf z osn.. Š. Bohor, v dijaški dom Šmarje pri Jelšah, Sajovic Marija hon nam. na osn. š. na Loki pri Zagorju Smrekar Lidija z osn. š. Grahovo, Obč. LO Tolmin na razpolago Obč. LO Idrija,
Strah Ana hon. nam. na osn. š. v Gornji Radgoni,
Sunyog Rozalija, dodeljena osn. š. v D o m a n j š e vc i h Tičar Olga z osn. Š. v Žalcu ng nižj. gimn v Vojniku.
Tomič Marija, hon. nam. v okr. Novo mesto,
Toros Gertruda iz Trsta, na razpolago OLO Ljubljana.
Trot osek Marija z n. osn. š. v Trbovljah. na razpolago OLO Ljubljana,
Umek Anton z osn š v Koprivnici. vpoklican v JLA,
Urbanč Jože, namest. v okr. Trbovlje na os š. Veliki Podlog pri Krškem.
Vah Kristina z n. g v Kozjem na razpolago Obč. LO Šoštanj.
Velkavrh Kristina nameščena na osn. š. Vedrijan pri KojsKem, Zadnikar Alojzija z osn. Š. v Rodiku v mladinski dom v Du-tovlju.
Zal ed na - B eli n a Kristina z osn. š. v §marju pri Jelšah na nižj. gimn. v Rogaški Slatini.
Z viža i Karolina, dodeljena osn 5 v Slivnici pri Mariboru, Železnik Magdalena, nameščena na osn. š. Prevorje.
Žen Franc. hon. namešč. na osn. š.. Jagneoica pri Radečah.
2 ib ort Tončka z n. g. v Tomaju na osn. š. v Tomaju.
Žnidar Vida, hon. nam. na osn. š. v Radečah pri Zidanem mostu, Župevc Ana na osn. š. na Vidmu pri Krškem upokojena s 30.
Rodič Valerija na nižj. gimn. v Tržiču, upokojena s 1. 9. 1955.
PROFESORJI:
Brecej Boža z n. g. v Ilirski Bistrici na gimn. v Postojni, Brezovniik Marta, namest. v okr Kranj.
Ceh Hedvika, nameščena na glasbeni šoli Ljubljana-Moste, Frantar Pavla z II. gimn. v Kranju na gimn. v Škofji Loki, Furlan Marjan, ho nor. namest. v vzgajališču v Smledniku,
Gorše Sonja z n. g. v Preski na n. g. v Domžalah.
Hrvatin Željka na učiteljišču v Kopru po prošnji razrešena 31. 10. 1955.
Kotnik Nedeljka z gimn. v Mengšu dodeljena 11. gimn. v Mariboru,
Milost Dušan honor. nam. na n. g. v Tržišču,
Mušič Jurij, honor. nam. na n. g. v Polzeli.	, _
Negri Franka iz Celja dodeljena n. g. v Laškem.
Novačan Jostpina. prof. v pok., honor. nam. na I. gimn. v Celju, Pajk Anton namest. na gimn. Ravne na Koroškem,
Poljanec Taras s sred. glasb. s. v Mariboru n,a srednjo glasb. š. Ljubljana,
Razlag Branislava s IV. n. g. v Mariboru na gimn. Studenci-Ma-
Rakočevič dr. Milan z gimn. y Postojni na I. gimn. v Ljubljani, Sonc Alojzij iz prehodnega mladinskega doma v Dobrni na n. g. Dobrna,
Tavčar Marija s klasične gimn. v Mariboru na n. g. v Šentilju v Sl g.,
Trop Bogomila dodeljena VII. gimn. v Mariboru Vibihal Majda honor. nam. na n. g. v Polzeli,
Vok Jože honor. namest. v okr. Celje.
PREDMETNI UČITELJI:
Costa Stana na gimn. v Tržiču se postavi za inšpektorja za iz-venšolsko vzgojo pri tajništvu SPK OLO Kranj,
Kežman Alojzij postavljen za upravnika prehodnega mladinske-' ga doma v Dobrni.
Matičič Pavla š IV. gimn. v Mariboru na n. g. v Limbušu, Mladovan Danica z n g. v Šentilju v Slov. goricah na n. g. Fo-brežje-Maribor,
Premrov Franc abs. slavistike na VPS, namest. v okr. Kranj, Rankel Milena, abs. angl. na VPS. namest. v Sečovljah, OLO Koper.
Slivnik Anton dipl. ris. na VPS. nam v okr Celje,
Srebotnik Iva, abs. angl. na VPŠ, hon. nam. v občini Šoštanj,
STROKOVNI UČITELJI:
Bevc Emil na glasb šoli v Piranu. razrešen s 30. 11. 1955.
Hropot Jože s kmetijske šole v Poljčah na Višj. gospodinjsko šolo v Grobljah.
Janežič Marija z n. g. v Sevnici ob Savi na gimn. v Trbov-Ijah,
Natek Matjaž, diplomant SFS, nameščen na n. g. v Velenju, Svetec Vera dodeljena gospodinjskemu tečaju v Mariboru, Storban Milan honor. namest. v
/vlrr* rT r‘Hrv’V'1 i P
M0VE KNJIGE
KNJIŽICI! ČEBELICI
(Cena: broš. 50 din, kart. 110 din)
1.	zvezek: LONČEK KUHAJ — razprodana
2.	zvezek: E. Peroci: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON — razprodana
3.	zvezek: Kathryn Jackson: ESKIMCEK — knjižnica je že izšla.
4.	zvezek: POVODNI MOŽ — slovenska ljudska pravljica je že izšla.
KNJIŽNIOfi mm GILEB
1. in 2. zvezek: T. Seliškar: POSADKA BREZ LADJE — v ponatisu
3.	zvezek: E. Kiistner: PIKICA IN TONČEK — v ponatisu, izide v mesecu
januarju 1956. leta
4.	zvezek: I. Carnkar: ČRTICE — izide konec meseca decembra.
CICI5M0VH KNJIŽMCfi
R. Branko: ZAMORČEK IN LADJICA (cena broš. 95 din, kart. 150 din)
_ MOJI PRIJATELJI — slikanico ilustrirala Ruža Pišanc (100 din)
_ NAŠE IGRE — slikanico je ilustrirala M. Stupica (cena 90 din).
KMJiŽMCS Zli S9LIPJE
D. Maksimovič: POMLADNA PESEM — zbirka pesmi (cena 90 din)
H. Christian Andersen: SNEŽNA KRALJIČA — izbor najlepših Andersenovih pravljic (cena 370 din).
Založba MLADINSKI KNJIGA
*****************..
OBeriie
JJUDSK0 PRAVICO
in obveščeni boste o vseh kulturnih, gospodm skih in političnih dogodkih doma in po svetu.
MMff ..........................



• ^	iv





, *o	^
tSf


do*5

jacK tra«c0 r,AS^ atC So4oV»a0



p o t1®'








SJV
SC

**>&$$&**


8°SoČ 150 V	^

GoA'^-


s»0»



^ V ^	cetvtt ^00
s**