GOGOVI VTISI Beton za zlato Res, fcak -je kot zlato. Zlasti v stanovanjsM iz- •gradnji. Sicer se ne blešči tako, barva je celo neko- likp umazana pa Hič hudega. še bolj čudno barvo bi beton iniel, če bi. revež vedel, kaj vsd se pod rijim aH y njem skriva. • r.,. Cene rastejo. Nekateri Kočejo to pfepreciti pa ničesar ne morejo. Drugi tega. nočejo preprečiti, pa jim nihče ne more ničesar. Clovek ne ve, kaj bi dejal. Dosti gradbenikov krvavo zasluži svoj de-nar. Kljub temu je skoraj ni zgradbe, ki bi bila postavljena qb roku. Ali se rokov nočemo držati ali pa aih neznamo preračunavati. Zemljišča niso pravočasno apremljena, obrtniška dela kasnijo. Ge-ne medtem mimo rastejo in beton pozlatijo. Preveč vgrajenega betonskega železa poviša ceno. Napaka je dobesedno skrita. Zgi'adba se za-čeiija nagibati. Gradnja zaradi sanacij stoji. Cena investidje raste. Strop. tovamiške hale se podre. Ponovno ga je potrebno zgraditi, stroški pa, oho- hO;..; x ' - ¦ . Penali; Penalov ne poznajo samo v nogometu, ampak tudi.v gospodarstvu. Plačujejo jih za za-mujene dobave. Ali ste,. Ijudje mbji, že slišali» da bi gradbeno podjetje plačalo penale ali pa znižalo caio kupcu, ki čaka na stanovanje več mešecev , dlje, kot piše v pogodbi? Zgodbico poznate. Tisto o arhitektu in o zdrav-niku. Namreč, arbitektove napake vidi veš svet/. zdravnikove pa pakrije zemlja. Videti je, da se je sporočilo zgodbice preselilo na področje gradbeni-štva. Vsi vemo za napake,' vsi jih' gledamo, odpra-viti pa jih ne moremo ali pa nočemo. : Pravijo' nekateri, da so cene realne. Odvisno 6d kod gledaš. če gledaš skozi žep kiipca — drag > si mi, drag, domači kot. Druga plat medalje pa pravi, da je nadpovprečna rast akumulacije v grad-baništvu, visoka fast osebnih dohodkov, stagnacija ': produktivnpsti itd.> stvarnost, ki se odraža v ne-stvamih cesnah. Dcužabna igrica. »Monopoli« se. odvija v gradbeništvu. Zato, otroci moji, ki se odločate za poklic, hajmo v gradbeiniškega! Karkoli storiš, vse je bogatd poplačario in prepiačano, nihče te ne bo kaznoval za napake, počneš kar hočeš in ljudje^ so ti hvaležni. Saj ni nikogar, ki bi jim kajžice"po- , stavljal. Če tebe nočejo, ndmajo nikogar. Zato. pa^ udri po siromaku! Ožmi ga, kolikor se da, dokler , le denar itna. Jutri ga morda ne bo več imel. Zato mvij cene, naj plačajo tvoje napake, 5e so toliko • neumni. Sicer pa, če ne bpdo plačali, pa ključa ne bpdo doblli. Še prosili bodo zanj! Tako. Pravljica se tu konča. Pravljica,. ki je resnična. Resnična in draga. Prav zares, najdražja pravljica.. Molk je zlato, pravijo. Kaj molk, beton, beton! Gorazd Marinček