HIGIJENA.
Vetrovni dnevi. Nekateri se jih silno boje. Da le začutijo sapico, pa se zapro pri oknih in pri vratih. Ako pa morajo iti ven, se zavijejo in zapno, da bi ne prišel najlažji piš do kože. Vendar pa trdijo zdravniki, da je vetrovni .zrak zdravejši nego miren. V prvi vrsti že radi tega, ker je čistejši, saj ga baš vetrovi čistijo. Gibajoč se zrak pa ugodno vpliva na vse telo. Koža se utrdi, da ni tako dostopna za bolezni, pa tudi telesna temperatura živahneje deluje. Solnčenje na odprtem prostoru je mnogo bolj učinkovito nego v zaprtem. Nekateri se solnčijo v zaprtih verandah, da se izognejo vetru in prehladu; a kdor je iz malega navajen prepihu in vetru, ima veliko večjo korist od solnčenja na vetrovnem prostoru. Posebno ugodno vplivajo vetrovne zračne kopeli na one, ki bolehajo na odprti tuberkulozi, to je taki, ki močno kašljajo in pljuvajo. Katar se jim hitreje zdravi in splošno se bolje počutijo. Tudi otroci z oslovskim kašljem naj hodijo mnogo na zrak ter naj se ne boje sape. Ne hodi prehitro, dihaj z zaprtimi usti, pa ti ne bo škodovala sapa. So pa nekateri, ki so nepo-pismo občutljivi za vsak vetrič in prepih. Ti se niso pravočasno utrdili, pa trpe vse življenje na tem. Ko je telo že oslabelo, je seveda prepozno, da bi ga utrjevali z nevarnimi poizkusi. Zato, matere, pustite otroke na zrak. Oblačite jih malo, vrat, noge, roke in glava naj prosto prepihava zrak. Ob lepih poletnih dneh pa v vodo in kolikor mogoče razgaljeni na zraku in solncu. Šele ko pritisne mraz, zapnite otroka v toplo obleko in obuvalo. Tudi ponoči naj spi pri odprtem oknu. Dobro ga pokrijte, pa mu ne bo škodoval nočni veter.	_
GOSPODINJSTVO.
Pranje finih čipk. Kadar peremo prav fine čipke in hočemo, da postanejo nekoliko trde, primešajmo milnici malo sladkorja.
Da obdrži svila pri praniu prvotno barvo, kani v vodo par kapljic limonovega soka. Bela svila ne porumeni pri pranju, ako pri-denemo vodi malo belega jesiha.
Madeži s klavirskih tipk se lepo očistijo s šoiritom.
Pletene stole ni prav lahko umivati, ker oostanejo navadno motni. To pa radi prahu, ki se je nabral v kotičkih in se je z vodo razmazal. Zato je treba najprej izbrisati in iz vseh kotičkov izkrtaciti nrah. Potem jih pa umii z vodo, v kateri si raztopila malo soli. Ko se stoli posuše, bodo prav lepo čisti in svetli.
KUHINJA.
Češplje ohraniš zelo dolgo sveže tako-le: Lepe zrele in nerazpokane slive obriši in jih naloži v kozarec. Dobro ga zapri, da ne
prodre zrak do sadja. Izkoplji У« m globoko jamo in zakoplji vanjo kozarec. O Božiču boš imela islive sveže, kakor bi jih ravnokar nabrala z drevesa. Med slive vloži jeseni tudi malo zelenega listja, ki se tudi prav lepo ohrani. Pazi, da je kozarec, sadje in listje docela suho, drugače bi začelo gniti.
Priprost češpljev kompot. Olupi češplje in jih lepo cele s pečkami vred vloži v kozarec; vmes in povrhu potresi malo sladkorja. Zaveži ga s pergamentnim papirjem, katerega pa prej pomoči v vreli vodi. Postavi potem kozarec (najbolje je takoj po obedu) ter pusti notri 2 uri. Tako delaj 3 do 4 dni zaporedoma. Vsakokrat se sadje pari in ko ga sok pokrije, je kompot napravljen. Drugega dela nimaš ž njim.
Napolnjena koleraba. Glavice olupimo, odrežemo pokrovček, previdno izdolbemo glavice in jih skuhamo s pokrovčki vred v slani vodi, da so napol mehke. Nato jih napolnimo s sledečjm nadevom: 125 g svinjskega mesa, 125 g telečjega mesa, 2 do 3 male na drobno sesekljane čebulice; tem primešamo še sol, poper, malo muškatovega cveta, 2 žlici naribane žemlje, 40 dkg svežega surovega masla in nekoliko sesekljane gnjati. — Ko napolnimo glavice, prjvežemo pokrovček z nitjo h glavici, položimo glavice drugo poleg druge v kožico, zalijemo z gorko juho, kateri pridenemo košček surovega masla in kuhamo toliko časa, da so glavice popolnoma mehke. Kadar so mehke, jih položimo v skledo in zalijemo z juho, v katero smo poprej vmešali rumenjak.
IZ NAŠE~ŠKRINJE.
NAŠI GORENJCI. (Nadaljevanje.)
Dnevne plače je imela terica nekdaj pet krajcarjev in en funt prediva. Dandanes je ta plača v toliko preurejena, da odgovarja sedanjim razmeram.
Ko je trenje gotovo, se začne predivo «zmikati» na zato pripravljenih grabljicah, ki so narejene iz deske, v kateri so nabiti žeblji tako, da špice molijo kvišku. Predivo se prime trdo v roke in se drgne po teh špicah. Kar ostase v roki, to je daljše predivo, se devlje posebej in se imenuje pražn.o predivo. Kar pa izpulijo grablje — to so krajši konci — je pa hodnično predivo. Iz pražnjega prediva se izdeluje finejše, iz hodničnega pa bolj grobo platno.
Sedaj pa pridejo na vrsto kolovrati, ki pod rokami spretnih predic pretvarjajo po-vesma v «štrene».
Preja traja skozi vse zimske večere. To vam je živahno vrvenje, ko brnijo trije ali štirje kolovrati svojo enakomerno pesem, vmes pa brbljajo, ali celo zapojo vesele predice. K predicam hodijo kaj radi va-sovat domači fantje, ki le še povečajo veselo razpoloženje. Seveda se vse to vrši
pod nadzorstvorii očeta ali deda, ki sedi na zapeČku, puha iz viVčka, pripoveduje svoje izkušnje in na splošno željo pove tudi kako pravljico, zlasti tako o «strahovih».
Za raisvetljavo so imele predice včasih slabo brleče leŠčerbe ali trske. Hvali Bogu, da imajo Sedaj povsod nabavljene petrolejke, ki se sicer ne morejo primerjati z električno lučjo, vendar so dosti boljšei od trsk ali leščerb.
Na kvatme večere kolovrati počivajo, ker takrat prede «Torka». Kaj pa je to •«Torka»? No, to je našim predicam neke posebne vrste, strah, s katerim^ se ni šaliti, ako se hoče odnesli zdrava .koža. Vse kva-trne Večere ima «Torka» izgovorjene zase in gorje predici, ki bi bila toli predrzna, da bi se na kvatrni večer upala sesti za kolovrat ali na kak drug način motiti oblastno «Torko»»
V Gorjah pri Bledu je služil hlapec, ki je bil tako pogumen, da je sklenil «Torki» malo ponagajati.
Neko kvatrno soboto zvečer je sedel h kolovratu in ker je znal za silo presti, je pognal kolovrati Ko tako prede eno uro, naenkrat začuti; da se mu zmajö tla pod nogami. Hlapcu, če tudi je bil korenjak, je začela vstajati kurja polt po vsem telesu in kakor bi trenil, je skočil na zapeček ter se odel čez glavo. V tem so že zaškripala vrata in začule so se težke stopinje po hiši. Takoj nato pa je zadrdral kolovrat in brnel neprestano več ur. Hlapec se izpočetka niti dihniti ni upal. Žele proti jutru se toliko opogumi, da se skloni kvišku in ozre po hiši. Od groze se mu jež6 lasje. Za kolovratom sedi ogromna ženska in vrti kolovrat s tako naglico, da srše iskre na vse strani in razsvetljujejo hišo, kakor bi gorela najbolj svetla luč. Hlapec orno zopet skoči pod odejo, toda pri tem po nesreči, ali pa po nerodnosti buti z glavo tako močno ob ogel od peči, da se začuje udarec po vsi hiši. To jo bilo zani usodno. Ženska — ki je bila seveda «Torka» — postane pozorna in na mah ustavi kolovrat. Ubogi hlapec si ie lil v svesti, da je napočila njegova zadnja ura, zlasti še, ko je takoj nato začutil na sebi velike in raočn.e roke, ki so pričele s silno naglico trgati obleko raz
njega. Revež je že začel glasno moliti ke-sanje nad svojimi grehi, toda v tem hipu ziazvoni pri bližnji cerkvici jutranjico in na mah je vse izginilo. Ko bi bila «Torka» opozorjena na hlapca le par trenutkov prej, raztrgäla bi ga bila na drobne kosce.
Še vse hujše se je godilo neki posestnici iz Begunj. Imela je namreč posebno veliko prediva in če tudi je bil kvatrni večer, je pozvala predice k preji. Predice so ji ugovarjale, češ: nocoj nismo varne pred «Torkom Toda gospodinja- je dejala ošabno: «To je neumnost. Meni ni «Torka» prav nič mar. Vso odgovornost prevzamem nase. Le nič se, ne bojte in pridno predite. Jaz vam bom pa zato, ker ste poslušne, postregla s pečeno gosko.»
Predice so se pokrižale ter sedle k delu. Gospodinja je ostala mož-beseda. Zaklala je gospo ter šla z njo v kuhinjo.
Minila je< ena, nato dve in celo tri ure, toda goske ni bilo od nikoder. Predice so postale lačne in nestrpna. Ena izmed njih odpre hišna vrata in zakliče v kuhinjo: «Mati, dajte že no gosko na mizo!» Nato se začuje neki čuden, votel glas: Počakajte, da še glavo oskubim!» Kmalu nato se vrata na stežaj odpro in med prestrašene predice prileti — ne pečena gos nego odrezano in popolnoma oskubljena glava nesrečne gospodinje, ki se je drznila šaliti s «Torko». Predice so v smrtnem strahu zbežale na vse strani in od tedaj se na kvatrni večer ni sploh nihče več upal dotakniti kolovrata.
Na spomlad, ko je preja v kraju, se štrene dobro preperejo v žehti, nakar se na palicah nataknjene razgrnejo po travi, kjer se «štrene belijo». Ako je «olnce močno, jih je treba trikrat na dan poškropiti z vodo. To beljenje traja približno tri dni. Nato pridejo zopet v žehto- in ko so nanovo dobro oprane, zopet na solnce, ker potem šele postanejo zadosti bele. Zatem se štrene zvijejo na klobčiče, katere dob« tkalec, ki jih najpreje osnuje na «remo» in potem na «statvah» izdela (iztkć) domače gorenjsko platno, ki vkljub tujim novotari-jam še Vedno daleč slovi in še dandanes največ velja.	Manica.
(Dalje prih.)
t FRANJA EBER-PERTOTOVA.
Kruta smrt je zopet posegla z neizprosno roko v naše vrste ter nam ugrabila eno izmed najodličnejših naših žena, gospo Franjo Pertotovo. Visoka inteligenca, plemenitost srca, rado-darnost in usmiljenje do bližnjega je dvigalo to ženo Visoko nad vsakdanjo povprečnost. Kljub svoji visoki starosti je blagopokojna gospa z izrednim zanimanjem sledila vsem dogodkom v življenju našega naroda, katerega je cenila in ljubila. Vzgojila je svoje otroke vzorno ter ž njimi podarila slov, narodu petero močnih stebrov. Kakor njen blagopokojni soprog, ki je bil zdravnik, tako je njen sin dr. Just Pertot, ki je v poklicu sledil svojemu očetu, Splošno znan med primorskimi, osobito tržaškimi Slovenci po svoji nenadkriljivi požrtvovalnosti, plemenitosti in skromnosti.
Naj bo blagopokojnici žemljica tiha!