GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NO E S T O LASTNIK IN IZDAJATELJ. Okrajni odbot SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej Za Inozemstvo 1200 din oziroma i *mer dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev 606-70/3-24 Stev. 15 (255) Ldo XL NOVO MESTO, 14. APRILA 1960 Tone Gošnik -trg št. 3 (vhod 12 UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Dilančeve ulice), Poštni predal Novo mesto 33 - TELEr o % uredništva in uprave št 127 - Nenaročenlh rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisne podjetje »Delo* v Ljubljani Da ne bomo nepripravljeni Pod predsedstvom predsednika pripravljalnega odbora Zleta bratstva in enotnosti Nika Belopavloviča fe zasedal pripravljalni odbor in razpravljal o nekaterih važnejših vprašanjih Gradnja športnih objektov na novem stadionu, kjer bo zlet, se bliža zaključku. Stroji, ki so doslej pridno premikali kupe zemlje, bodo te dni prenehali hropeti. Na vrsto pridejo ljudje, mladina in člani delovnih kolektivov, ki naj s prostovoljnim delom pripomorejo k dokončni ureditvi stadiona in objektov. Mladina je že lani z veseljem naskočila kupe zemlje in hitela urejati svoj športni park. Tudi delovni kolektivi so že lani priskočili na pomoč. Letos moramo s tem nadaljevati in sodelovati celo še bolj. Vsakdo, ki bo pomagal pri urejanju novega stadiona, bo čutil, da je veliki novi objekt tudi plod njegovega dela in ga bo zato drugače vrednotil. To velja (ako za mladino, kot za člane kolektivov. Zavedamo se, da je uspeh zleta odvisen od vseh nas, zato smo se resno lotili dela. To nam obenem jamči, da se bodo številni gostje pri nas dobro počutili. Ne le novi stadion, tudi mesto samo mora narediti na obiskovalce nepozaben vtis. Zlet prirejamo zaradi več namenov, tu bi omenili le onega čisto športnega. Zlet mora pomeniti v delu naših športnih organizacij prelomnico. Njihove vrste se morajo kakovostno in številčno okrepiti, če ne bomo uspeli tu, sta vse delo in trud zaman. Ker je na! namen doseči kar največ, želimo čim širše sodelovanje naših ljudi in bomo ponujeno pomoč od vsakogar s vese-■iem sprejeli. Priprave za zlet v ostalih okrajih so v polnem razmahu. Ponekod so se preveč naslonili na Partizana in vse premalo pritegnili k sodelovanju ostale organizacije. Ni še prepozno, časa za odpravo napak Je še vedno dovolj. Zlet naj ne bo samo športna manifestacija, ampak prava manifestacija bratstva in enotnosti. Brez strahu pa »i lahko v Novem mestu obetamo nastope, ki nas bodo presenetili. Pozabiti pa ne smemo, da je od nas kot organizatorjev v mnogočem odvisen uspeh zleta. Letos se obetata v našem in vseh nastopajočih okrajih kar dve štafeti. Omenili bi le štafeto Bratstva in enotnosti, ki bo v sredo, 1. junija ob 10.30 krenila iz Baze 20 na Partizanskem Rogu. Tam bo manjša slovesnost za predstavnike vseh nastopajočih okrajev. Štafeta bo na poti 19 dni In bo tekla skozi 7 okrajev, preden bo prispela v Novo mesto. Osnutek plakata je že sprejet, plakat pa se bo kmalu pojavil po vsej Jugoslaviji. Pripravljalni odbor je z opravljenim delom zadovoljen, le s pripravami bo treba marsikje pohiteti, kajti čas hitro beži in dnevi nastopa se bližajo. SLAVKO DOKL Dober začetek S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV 0L0 NOVO MESTO V ponedeljek je bila v dvorani kina KRKA 7. redna seja Zbora proizvajalcev OLO Novo mesto, katere so se razen številnih gostov udeležili tudi predstavniki občinskih ljudskih odborov in predsednik delavskh svetov včejih podjetij. Najprej so poslušali poročilo sveta za občo upravo okrajnega ljudskega dbora o pripravah za volitve v nove delavske svete in upravne odbore gospodarskih organizacij, ki ga je podal predsednik sveta tov. Ludvik Kebe, zatem pa so se pogovorili še o izpolnjevanju družbenega načrta v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Iz poročila in razprave je bilo moč ugotoviti, da so priprave na volitve v nove samoupravne organe v polnem teku. Poudarili so, naj bi priprave za bližnje volitve potekale v znamenju vsestranskega proučevanja njihovega dosedanjega dela in bodočih nalog. Zato naj delavski sveti sestavijo poročila o dosedanjem delu in jih predlože kolektivu v razpravo. Seveda ta poročala ne smejo biti kopija zaključnega računa, temveč pregled dela organov delavskega samoupravljanja. Posebno skrb je treba posvetiti tudi izbiri kandidatov za delavske svete in upravne odbore. Dosedanji sestav namreč ni najboljši,, V te organe morajo priti v čim večji meri neposredni proizvajalci. Prav tako naj bi bile v večji meri zastopane žene in mladina. V dosedanjih delavskih svetih 65 podjetij je bilo od skupnega števila 1232 članov le 211 žena In 179 mladih delavcev. V istih podjetjih je bilo v upravnih odborih od skupnega števila 455 članov 63 žena in 44 mladincev. Tudi o sestavljanju kandidatnih list je bilo precej govora. O tem morajo razpravljati na predvolilnih sestankih sindikalne podružnice in osnovne organizacije ZKS v podjetjih. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi kandidatno iisto sestavljalo v pisarnah tehnično vodstvo. Prav tako se je treba pogovoriti o vodilnih tovariših za delavski svet in upravni odbor, da ne bi prišlo samo do »zgodovinske« zamenjave med predsedniki. Zbor proizvajalcev OLO je sklenil priporočiti občinskim zborom proizvajalcev. da pred volitvami izdelajo analize dosedanjega dela organov delavskega samoupravljanja in jih predlože vsen kolektivom v razpravo. Prav tako naj bi občinski zbori proizvajalcev večkrat letno razpravljali o delu samoupravnih organov konkretno za posamezne gospodarske organizacije, na drugi strani pa redno spremljali izvajanje njihovih sklepov in jim pri tem nudili stvarno pomoč, s katero bi ustyan.li najboljše sodelovanje med podjetjem in komuno. Ce zbori proizvajalcev ne bodo odigrali svoje vloge, bo namreč še vedno čutiti pregraje med podjetji in komuno. V drugi točki dnevnega reda so razpravljali o izpolnjevanju družbenega načrta v prvih dveh mesecih Ugotovili so, da je bil družbeni bruto proizvod uresničen s 13.5 odstotka, narodni dohodek pa z 10.6 odstotka, kar je glede na sezonski značaj proizvodnje v več podjetjih in glede na to, da nekatere nove proizvodne zmogljivosti še niso stekle, zadovoljivo. Podatki o izpolnitvi družbenega načrta V 1 rt večjih gospodarskih ' of^^Mi^cijah v prvem tromesečju nam kažejo, da je večina podjetij že na začetku krepko popri jela, da bi proizvodnja skozi vse' leto čim bolj enakomerno tekla. Najboljši uspehi so bili doseženi v kemični, živilski in tekstilni industriji ter proizvodnji premoga. Tako je tovarna zdravil KRKA uresničila že 33.1 odstotka letnega proizvodnega načrta, destilacija alkoholnih pijač DANA na Mirni 39.5 odstotka, tekstilna tovarna NOVOTEKS 28 odstotkov, sevniškj JUGOTA-NIN 26.2 odstotka itd. V panogi proizvodnje premoga so dosegli vsi premogovniki zelo lepe uspehe. Tromesečni ♦proizvodni načrt so presegli v Kanižarici kakor na Senovem in v Krmelju. Povsod so v primeri z istim 26 KOLEKTIVOV IN 32 MILIJONOV V četrtek, 31. marca so na seji ObLO Novo mesto ustanovili sklad združenih sredstev, ki je samostojni del družbenega investicijskega sklada pri občini. Upravlja ga posebni upravni odbor, v katerem so predstavniki zbornic in predsedniki 4 gospodarskih svetov pri občini. Združeni sklad posluje po posebnem pravilniku, ki so ga odborniki na seji potrdili. Predsednik občine Novo mesto Maks Vale nam Je v razgovoru povedal nekaj več o nalogah tega sklada. Tovariš predsednik, povejte prosim glavne vzroke, ki so narekovali ustanovitev tega sklada. Zamkel združevanja sredstev Je zelo pametna zadeva, saj J^^naga v vseh panogah krepiti »ospodarstvo in življenjsko naven ljudi. Se posebno pri ^ na Dolenjskem, ko nam Povsod primanjkuje sredstev. «dU6trija je šelo v razvoju. Neko podjetje Ima sredstva, pa nluna pripravljenih elaboratov, drugo Ima spet načrte, pa mu manjkajo sredstva, da bi jih Uresničilo, ln tretje ima sredstva. Pa nima potreb, da bi jih uporabilo. V vseh naštetih prl-,0*rih <;,. «U. Dali so svoja sredstva ▼ »družen! sklad I* njega bo- mo dajali kratkoročna posojila predvsem za rekonstrukcije v proizvodnji, ki se hitro vračajo. Le v Izjemnih primerih bodo posojila tudi dolgoročna. Postopek je enak kot pri najemanju ostalih posojil. Podjetje predloži načrte, upravni odbor sklada Pa mu posojilo odobri ali zavrne. Kakšna sredstva ima sklad ste že povedali, povejte še, katere panoge so prispevale in v kakšne namene bodo združena sredstva uporabljena? Industrijska podjetja so združila nekai več kot 13 milijonov, treevrna nekaj več kot milijon, gostinci nekaj nad dva milijona, km-etijci blizu 5 milijonov, obrtna podjetja p.i 10 milijonov. Od sredstev, ki jih je /d.užila Industrija, bomo 3.5 milijonov dali Industriji obutve Novo mesto. S tem zno sikom In s svojimi sredstvi bo Industrija obutve, ki je sicer nizko akumulativna znatnr povečala proizvodnjo Z uvedbo dveh izmen v sekalnici, pri-I T/ovalnic! in šivalnici bode povečali bruto proizvod za M milijonov. 4 milijone bo dobil -Kremen« za prestavitev pralnice 'z Novega mesta v Mokre polje, nekaj bo dobil »Bor« v Dol- Toplicah, ki bo I pomoč-lo teh sredstev povečal proiz- vodnjo od dosedanjih 75 na 100 milijonov. ZelQ lepo kaže tudi v obrti.kl je zbrala kar 10 milijonov sredstev, obrtna podjetja pa bodo razen tega letos investirala še '34 milijonov lastnih sredstev za napredek obrti. Združena sredstva bodo kot posojilo dodeljena »Knji-gotisku« za ureditev kartonaž-nega obrata, mizarstvu Podgorje v Šentjerneju, ki bo povečalo proizvodnjo in delalo nekaj tudi za izvoz, ter novomeški Slaščičarni. Iz združenih sredstev trgovine bo dobila nekaj Zeleznina za ureditev poslovalnice Avtodeli, ostalo pa Drogerija Novo mesto, ki bo preuredila prodajalno tako, da bo V njej prodaja drogerijske-ga blaga in loto - materiala ločena. Kakšno vlogo so odigrali pri združevanju sredstev organi delavskega samo upravljanja? Poudarjam, da združevanje sredstev ni ozka naloga upravnih vodstev podjetij, temveč širša naloga organov delavskega upravljanja in vsega kolek tiva. Delavski sveti morajo razpravljati o zcVuževanju sredstev in se tu jasno opredeliti. Ves kolektiv mora biti s tem, kam gredo sredstva, seznanjen, saj ie Prav kolektiv ta sredstva ustvaril. Ne bi bilo odveč omenit! še nekaj V naših podjetjih je še oremnlo razvito dolgoročno planiranje Vsako podjetje bi moralo imeti vsaj okvirni plan svojega razvoja za bodočih 10 let Pogosto imamo možnost dobiti devizna sredstva aH investicijska posojila, p« prilož- nost zamudimo samo zato. kei smo nepripravljeni, ker tako-rekoč živimo od nosu do ust. Podjetje mora imeti pred seboj iasno sliko svojega razvoja v bodočnosti. Sele nato bomo videli, kal vse potrebujemo *a razvoj, ln doumeli, da brez pomoči družbe, to je združenih sredstev, ne bomo zmogli nalog- Z združevanjem sredstev še nismo končali In upamo, da bomo še mnogo dobili, saj je še vrsta kolektivov, ki sredstva imajo. Pa jih niso dali. obdobjem minulega leta dosegli znatno višjo proizvodnjo, kar nam potrjuje, da je sestava družbenega načrta realna. Tako bo za dobrih 20 odstotkov povečan družbeni plan okraja mogoče ne samo doseči, temveč ob polnem izkoriščanju vseh zmogljivosti tudi preseči. Zato so se letos močno zavzeli tudi zbori proizvajalcev, Id bodo te dni izdelali potrebne analize o izpolnjevanju družbenih načrtov na svojih področjih in poskrbeli, da bodo podjetja dinamiko plana redno izpolnjevala, -r Dan za dnem se vrtijo kolesa naših lokomotiv in vlakov. Veliko naporov, požrtvovalnosti in nenehne skrbi naših železničarjev je treba, da potniki potujejo in da tovorni promet teče nemoteno. Za 15. april — dan železničarjev — čestitamo vsem železniškim kolektivom. Na sliki: obnova predora S ponosom slavimo Dan železničarjev Pred 40. leti — 15. aprila 1920 — je obstal promet v vsej Jugoslaviji. Tega dne so ostale tračnice hladne, kurilnice so bile opuščene, železniške postaje prazne, lokomo- dotlej, dokler jih izstrelki iz pušk niso začeli kositi. V krvi je obležalo 13 manifestan -tov, med njimi 9 železničarjev. Tako so delavci tega aprilskega jutra s svojo krv- SPORED PRIREDITEV ZA DAN ŽELEZNIČARJEV 15. 4. ob 14.00 url: položitev vencev na spomenik Campa Antona in spominsko ploščo v Karlovclh. 16. 4. ob 19.30 uri: Svečana akademija v počastitev 15. aprila -dneva železničarjev v Zadružnem domu Bršljin. 17. 4. ob 8.00 uri: Žalna komemoracija pred spominskimi ploščami padlih železničarjev na postaji in kurilnici Novo mesto. Razen tega bo v dneh od IV. aprila do Vo. maja še vrs^a prijateljskih športnih srečanj med železnicarskiml športnimi društvi. tive ugasnjene, kotli prazni. Tega dne ni noben potnik potoval s potniškim ali brzim vlakom. Slišalo se ni niti brnenje telegrafskih žic. Namesto običajnih brzojavk so^ tega jutra v Zvezo železničarjev prihajali telegrami: Ljubljana: na Zaloški cesti se je v nekem prazničnem in uporniškem razpoloženju zbralo več tisoč demonstrantov. Demonstranti so krenili... šli so smelo naprej vse jo utrdili proletarsko enotnost. Temu velikemu revolucionarnemu dejanju železničarjev jc posvečen 15. april kot spomin na žrtve, ki so tega dne padle pod streli takratnega režima. To je vnanje priznanje našega političnega vodstva in naše skupnosti železničarjem v njihovi borbi, v kateri so pokazali, zvesti revolucionarnim tradicijam, zgledne primere junaštva in Pozdrav predsedniku Sukarnu Mladina vseh novomeških in okoliških šol je v petek 8. aprila z jugoslovanskimi, indonezijskimi zastavicami in transparenti zasedla travnata pobočja ob avto cesti v Ma-čkovcu, kjer je pričakovala indonezijskega predsednika Sukarna in maršala Tita, ki sta se z obiska v Sloveniji peljala v Zagreb. Ob 10.20 url je kolona avtomobilov s predsednikoma Titom in Sukarnom prešla Ma-čkovec in odpeljala proti Za- VREME za čas od 15. aprila do 24. aprila. Padavine se pričakujejo okrog 18. aprila in t močno ohladitvijo okrog 21. aprila. V ostalem na splošno lepo vreme Nevarnost slane okrog 22. Dr. VM grebu, navdušena mladina pa je s pesmijo odšla proti domu. Podobne sprejeme je mladina pripravila v vseh večjih naseljih vzdolž avto ceste od Ljubljane do Zagreba; v Brežicah, kjer se je avto maršala Tita za hip ustavil, pa so mu pionirji podarili šopek cvetja. hrabrosti. V tej borbi so železničarji krenili po poti kamor jih je vodila njih proleterska in patriotična zavest. Zato bo 15. april, dokler bo živel železničar, blestel kot svetilnik na poti naše socialistične revolucije. Žarel bo kot krvavordeči simbolični signal na poti iz temin duhovnega reakcionarega suženjstva v lepšo bodočnost narodov Jugoslavije. Dan železničarjev tudi letos slavimo s ponekom in dvignjenih glav, ker smo priče velikih dogodkov in orja-šknemu napredku v naši socialistični domovini, ker se zavedamo neposrednega sodelovanja pri izgradnji socializma, ker je krmilo ladje v naših rokah, da sami upravljamo s sredstvi našega železniškega prometa. Aleksandar Ranković -pokrovitelj Zleta! Podpredsednik Aleksandar Ranković je sprejel pokroviteljstvo nad letošnjim Zletom bratstva — enotnosti v Novem mestu. Ta vest bo gotovo razveselila vse, ki Zlet pripravljajo in obenem vz.radostila vse pre" bivalce našega okraja. Pokroviteljstvo podpredsednika Aleksandra Rankoviča pa nam obenem nalaga veliko dolžnost, organizirati Zlet tako, da bomo dokazali, da smo bili visokega pokroviteljstva res vredni! Zato ponavljamo še enkrat, sodelujemo z zletndm odborom in mu pomagamo pri delu vsi! XI. MDB »Janka Brodarica« na avtomobilski cesti 1. aprila ob 9.30 uri jc prispela XI. Novomeška MDB »Janka Brodarica« v mladinsko naselje »Djuro Djaković« v Beli Breg. Naselje jc oddaljeno 15 km od Leskovca v Srbiji. V brigadi je 101 brigadir in Je sestavljena največ iz mladih zadružnikov in traktoristov. 5. aprila so brigadirji prvič zavihteli krampe in zasadili lopate na trasi avto ceste. Sedaj brigada odmetava zemljo. Po šesturnero delu so se brigadirji vračali v naselje veseli in srečni. V naselju, ki leži tik gozda, so še tri druge brigade: hrvaška, bosenska in pomurska. V prostem času brigadirji olepšujejo okolico barak In nam je vsak dan bolj prijetno in domače. 4. aprila Je bilo na traktorskem predavanju 56 brigadirjev. Traktorski tečaj zajema snov za višji traktorski izpit, ki ga bodo opravili brigadirji po dveh mesecih teoretičnega ln praktičnega pouka. Razen tega obiskujejo Še tečaj za motoriste, mopediste.' foto-amaterje ln še nekatere druge. Za praktični pouk nam Je OZZ novo mesto poslala traktor »Steyr«. Brigadirji XI Novomeške MDB pozdravljajo svoje domače zlasti pa mater narodnega heroja Janka Brodarica, po katerem se imenuje naša brigada. jo2e Skop 37.037 popisov Kakor je bilo že sporočeno, bo v maju letos splošni kmetijski popis, zato hočemo posredovati še nekoliko misli o tem popisu. Namen popisa je celotno proučevanje kmečkih gospodarstev za razne demografske, sociološke in agroekonomske analize ter za zboljšanje statističnih služb. Ta popis bo izveden na vsem ozemlju Jugoslavije in je sestavni del svetovnega kmetijskega popisa, ki ga je vsem državam priporočila Organizacij; združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO). Podatki, ki se bodo zbrali s tem popisom, bodo uporabljeni samo v statistične namene, da bi spoznali možnosti za razvoj kmetijske proizvodnje in za zboljšanje življenjskih raznatf) kmečkega prebivalstva. Poudariti je treba tudi to, da zbrani podatki ne bođo T nobenem primeru služili davčnim organom za odmerjanje davkov gospodarstvom oz. lastnikom gospodarstev, temveč le v statistične namene, kot je to že omenjeno. Priprave za ta popis so v našem okraju že v polnem teku, določeno je že število popisovalcev, katerih bo predvidoma po dosedanjih izračunih v občini Brežice 115, Črnomelj 85, Metlika 34, Novo mesto 160, Senovo 40, Sevnica 89. Trebnje 87, Videm-Krško 88 in Žužemberk 32, to je skupno 730 popisovalcev v okraju.' Poleg popisovalcev bo v okraju še 82 krajevnih in 18 občinskih inštruktorjev, ki bodo skrbeli za pravilno izvedbo popisa, dajali razna navodila popisovalcem, obveščali gospodarstva o popisu in o njegovi važnosti itd. Občinske popisne komisije bodo morale takoj zbrati popisovalce in inštruktorje v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori kakor tudi v sodelovanju s krajevnimi uradi. Na enega popisovalca bo predvidoma prišlo povprečno do 50 gospodarstev, ki jih bo moral popisati v času popisa. V strnjenih naseljih bo prišlo za popis tudi do 70 gospodarstev na enega popisovalca. V našem okraju se bo popis Izvršil v 336 katastrskih občinah 1233 naseljih (vaseh). 1369 statističnih okoliših. 731 popisnih okoliših In pri 37.037 gospodinjstvih. O nadaljnjih pripravah in o vsem v zvezi s popisom 6« Javnost sproti obveščana B. I. Mladi ob svojih brazdah Kmetijska zadruga Dragatuš ima na svojem področju približno 400 kmečkih gospodarstev z okoli 1400 ha obdelovalne zemlje. To je Bela krajina, svet, ki je bogat s kamenjem In reven z vodo. Včasih, ko zemljo pekli suša. vode sploh ni, kadar pa so letni ali jesenski nalivi je vode v Dragatušu preveč. Turnščica poplavi travnike in njive v ravnini in svet se za nekaj dni spremeni v močvirje. Ko posije sonce, zemlja spet kmalu razpoka. In še nekaj je značilno za dragatuškn področje. To so steljniki in košenice. Steljniki bodo počasi postali le še spomin na preteklost. Letos so pri Dragatušu skultivirali 56 ha steljnikov. V jeseni so ie obirali prvi pridelek koruze s te zemlje, pokosili so deteljišča in podorali lupino, ki bo zemljo okrepila. Dragatuš se lzpreminja. Tz pozabljena belokranjske vas; vstaja nov svet. Hmeljišče, preorani steljnik:, v vetru valujoča Talijanka ln Se nekaj: novi mladi rod, ki raste v aktivu mladih zadružnikov v Dragatušu, ga ustvarja. 63 članov ima ta aktiv, kj pridno dela. Kmetijska zadruga je Pl^n jesenske setve Italijanke izpolnila % 97%, plan pogodbene reje prašičev pa s 135 odstotkov. Namesto 220 pogodb so sklenili do zdaj že 298 po-godib za rejo prašičev, sklepanje pa še vedno poteka. Pri takšnih uspehih zadruge imajo svoj delež tudi mlada zadružniki. Pogovoril sem se s tremi izmed njih, ker ostail.h ni bilo doma. Cvetka Chan je uslužbenka zadruge. Ko sem jo vprašal, zakaj je postala čla>n aktiva mladih zadružnikov, je povedala: — Kot članica mladinske organizacije ln uslužbenka KZ sem se Sutfl« še posebej dolžno postati član aktiva mladih za- OPREMA LES N0VG MEST1 izdeluje Q vsakovrstno pohištvo za domači in tuji trg! Poljske miši — uničevalci nasadov! Pred letom so nam največjo škodo v mladih nasadih sadnega drevja povzročali voluharji, zadnjo zimo, ki še pravzaprav traja, pa so več škode napravile poljske miši. V zadružnem sadovnjaku v Žužemberku so uničile okoli 40 mladih jablan, katerim so popolnoma požrle korenine. Zato je treba tudi v sadovnjakih zatirati miši! družnikov. Ni trni žal. Kot mlada zadružniea sem spoznala marsikaj novega in preživela mnogo prijetnih ur med vaško mladino. Tudi uspehe našega skupnega dela vidim in na te uspehe smo mladi zadruinikd v Dragatušu ponosni- V razgovoru, ki se Je nato razvil, sta sodelovala še Tone Smalcelj in Lojze Deržaj, oba kmečka sinova. Zadnji je predsednik aktiva mladih zadružn kov. »POMAGALI SMO ZADRUGI« — Povejte, kaj ste naredili letos? — Pomagali smo kmetijski zadrugi. Letos smo opravili okoli 1000 prostovoljnih ur. Poleti smo pomagali na hmeljišču. Kultivirani steljniki v Dragatušu so dali letos prvi pridelek koruze. Tudi tu smo pomagali zadrugi. Zličkali smo 20 tom koruze. Zadrugi pa nismo pomagali le s prostovoljnim delom. Naš aktiv šteje 63 članov. Doma načenjamo s starši pogovore o sodobnem načinu obdelave zemlje, o kmetijskih strojih, o novih vrstah semen in novih kulturah. Pogosto preslišimo na *a račun doma kakšno pikro. Mi pa se ne damo, vztrajni smo, saj vemo, da se pripravljamo na novo življenje, ki prihaja na vas. — Gotovo se strokovno izobražujete, povejte kaj tudi o tem! — Pravijo, da z znanjem človek osvaja svet. Tega se zavedamo in Se zat0 pridno učimo. Dekleta iz aktiva so se letos udeležila gospodinjskega tečaja v Dragatušu. imeli smo tudi več kmetijskih strokovnih predavanj. Pri tem nam mnog0 pomagajo strokovnjaki iz Črnomlja. Nekaj več 0 tečajih nam je povedal Tone Smalcelj. — Predavanja Imamo večkrat. Letos smo imeli 4 o kmetijski mehanizaciji. Organizirali sm0 tudi kmetijski tečaj, ki se ga j« udeležilo 16 članov našega aktiva. Predavanja smo imeli 2 do 3 krat na teden. Na tem tečaju smo obdelali predmete s področja kmetijstva ln obenem ponovili tudi nekaj splošnih predmetov. Še dva seminarja smo Imeli. Enega o gospodarstvu v FLRJ, drugega pa 0 delavskem in družbenem samoupravljanju. Doseženo znanje sproti praktično uporabljamo. — Povejte še kaj o tem! NOVI NASADI, NJIVE na NEKDANJIH STELJNIrIH — Na Tanci gori imamo višnjev nasad. Približno 300 dreves smo zasadili pred dvema letoma. Zemljo smo dobili od agrarne reforme. Tam je vča-s.h raslo samo šlbje. Posekali smo ga, zemljo prekopali in posadili višnje. Prihodnje let© bo piv i pridelek in upamo, da bo lep. Na nekdanjem steljrjku si urejamo njivo. Letos spomladi še preden so Pričeli kultivirati dragatuške steljmke, smo mi na našem steljniku izkrčiii breze ga nato kultivirali še s stroji-Pomagala nam je zadruga. Nismo se še odločili, kaj bomo posejali na tej parceli. Ali krompir ali koruzo ali oves; vendar se nam zdi zemlja za oves predobra. Najbrž se bomo odločili za okopavine in posejali oves drugod. Dve parceli sta kar precej za obdelavo, saj mora vsak od vas delati tudi na ctomaoiji, ali ne? Pa tudi drugače pomagamo ^adrugi. V jeseni pri čiščenju sadnega drevja in kadair je na vrsti zaščitno škropljenje, opozarjamo domače ln sosede na to. Ko je zadruga pripravljala akcijo za kultiviranje dragatuš-kih steljnikov, smo pomagali, kolikor smo le mogli. Prepričevali smo svoje domače in sosede, da je kultiviranje steljnikov nekaj dobrega za nas in uspeli smo. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Leioitt novembra dudu v SEDA volitve, na katerih bodo ameriški državljani izvolili novega predsednika ZDA, medtem ko bo sedanjemu predsedniku, Eisenho-werju, mandat potekel januarja prihodnjega leta. Ker združuje položaj predsednika ZDA funkcijo predsednika vlade in predsednika republike in naposled — kar pa ni najmanj važno — vrhovnega poveljnika oboroženih sil, je razumljivo, da je leto predsedniških volitev v ZDA leto živahnih političnih priprav, kandidatur, primarnih volitev in strankarskih konvencij. Letos je takšno leto in trenutno je slika takšna-le: v republikanski stranki, to je tisti stranki, ki ji pripada predsednik Eisenhovver, je trenutno edini kandidat za prihodnjega predsednika sedanji podpredsednik ZDA Richard Nixon. Njegov položaj se je posebno utrdil, ko je v začetku januarja letos izstopil iz »dirke« guverner zvezne države New York Nel-son Rockefeller. Nixon sicer ie ni uradno kandidat republikanske stranke, ker vsaka stranka izbere uradno svojega kandidata za predsednika ln podpredsednika ZDA na tako imenovani konvenciji — p«> navadi julija — toda vse kaže, da bo Nixon tudi uradno potrjen za kandidata. Tako je položaj v republikanski stranki poenostavljen, ker je dejansko že zdaj znano, kdo bo republikanski kandidat. Neprimerno bolj zapleten je položaj v demokratski stranki, ki upa da bo po dveh zaporednih porazih na predsedniških volitvah letos le zmagal njen kandidat. V demokratski »vpregi« dirka več »konj«, če naj uporabimo izraz iz ameriškega političnega besednjaka. Vsaj za glavo pred vsemi je senator John Ken-nedy iz zvezne države Massachusetts, tik -j. njim pa je senator Hubert Humphrev iz zvezne države Minnesote. Upoštevati pa je treba tudi senatorja Stuarta Syming-tona iz Missourija, ki se je prav zdaj v zadnjih dneh odločil, da uradno sporoči svojo kandidaturo. Svmington je namreč ubiral zanimivo taktiko, ki je v ameriškem predvolilnem boju dokaj pogosta. Pustil je glavna dva »konja« — Kenne-dyja in Humphreja — naj se zdivjata in nje volivcev do določenih kandidatov v določenih državah. Glasovi, ki jih dobi kandidat, so samo pokazatelj, koliko članov tiste stranke v določeni zvezni državi je »za« tistega kandidata.) Toda za primarne volitve v Wisconsinu Je značilno to, da so meje med člani ene ali druge stranke zabrisane. Z drugimi besedami, član republikanske stranke lahko — če hoče —- odda svoj glas tudi za demokrat- Volilna dirka v ZDA med seboj »zgrizeta«. Ko bi se to zgodilo, bi Symington stopil naprej in brez težav kandidiral. Ta taktika ima svoje dobre strani (sicer je ne bi uporabljali), a tudi slabe strani. Reže namreč na obe strani. Prav lahko se namreč zgodi, da se prva dva »konja« ne zgrizeta med seboj, tretji konj pa izgublja dragoceni čas, ki bi ga lahko sicer uporabljal bolj koristno. Kaže, da se je senator Symington zdaj pridružil dirki uradno, da ne bi več izgubljal tega časa. Še zmerom v ozadju pa stoji in čaka četrti konj, ki lahko upa, da bo zmagal le, če vsem drugim spodleti. To je demokratski prvak Stevenson, ki je bil sicer že dvakrat uradni kandidat demokratske stranke za predsednika ZDA, a je Se dvakrat podlegel na volitvah močnejšemu kandidatu republikanske stranke — Eisen-howerju. Toda trenutno je najmočnejši kandidat demokratske stranke senator John Ken-nedy, ki je zmagal že na drugih primarnih volitvah v zvezni državi Wisconsin. (Primarne volitve v ZDA so nekakšen politični barometer za trenutno razpolože- skega kandidata, česar na drugih primarnih volitvah ne more storiti. In prav tu se je pokazalo nekaj, kar je vznemirilo nekatoliški del ameriške javnosti. Pokazalo se je namreč, da sj katoličani disciplinirano kot blok glasovali za Kenncdyja, ki je katoličan, da torej niso glasovali po vrednosti ali stranki tega ali onega kandidata, ampak po njegovi verski pripadnosti. Zanimiva je namreč okoliščina, da bi bil senator Kennedy, če bi bil izvoljen za predsednika ZDA, 35. po vrsti predsednik v ameriški zgodovini, toda prvi katoliški predsednik. V vsem predvolilnem boju skuša Kennedy potisniti v ozadje dejstvo, da je katoličan. Poudarja namreč, da je predvsem Američan. Toda ob discipliniranem katoliškem volilnem stroju, ki upošteva dejansko samo versko pripadnost, se je posebno po primarnih volitvah v Wisconsinu zdrznil drugi del ameriške javnosti in že je slišati o protestantskem volilnem bloku, ki naj bi nevtraliziral katoliškega. Vse kaže, da bo letoSnje volilno leto v ZDA selo zanimivo. Zadruga ni socialna ustanova Poročilo upravnega odbora KZ 2užemberk. iki Je bilo podano na zasedanju Zadružnega sveta, je pokazalo mnoge nedoslednosti v izvajanju programa zadruge v 1. 395©. Plan zadružnega sodelovanja v rastlinski proizvodnji je tuli izpolnjen le na 36Vt predvidenih površin. Zaradi neizpolnitve tega plana je bila prikrajšana' rced-vsem skupna količina sena oročilu Je šla mimo vprašanja, kako zastavi bi r,«ro-gram za leto 1960, da bi se povečala blagovna proizvodnja, ki bd zagotovila večje tržne presežke. Nekateri člani zadružnega sveta in celo člani upravnega odbora so v razpravi nastopili proti odškodnini stvarnih stroškov za usluge mlflttlnice; eden je celo deflell: »Saj se ni t.ieba bati, če bi imela zadruga izgubo, saj vendar mi jamčimo!« Drugi je bil mnenja, da je 8°/« marža pri odtrupu živine previsoka. Nepozciavaica razmer v žužembarški zadrugi, ki mu nI znana vedno večja vloga zadruge kot nostlca socialistične politike na vasi, bi prav gotovo taka razprava pripeljala do napačnih zaključkov, predvsem zato, ker so tako mnenje podali celo tisti, ki bi morali skrbeti za krepitev obeh činiteljev v kmetijstvu; zadruge in kmeta. — Zadruga ni socialna ustanova, kU bi na račun nezrelih kalkulacij životarila, temveč gospodarska organizacija, ki naj odptera kmetu — proizvajalcu nove gospodarske možnosti v družbeno organiziranem proizvodnem procesu, s dimer se kr?pi materialna podlaga in dohodek kmeta — proizvajalca. Osnova temu je lahko večja proizvodnja po enoti površine in manjši proizvodni stroški po enoti proizvoda. Da je to lahko doseča, so nam že doka*, zali uspehi v organizirani proiz- vodnji. Stroški kilograma osnov nega proizvoda torej niso odvisn. samo od višine strojnih uslug, temveč od dosežene rcoiizvodnje na določeni površini, čim manjša je proizvodnja po enoti površine, tem dražja sta delovna sila in strojna usluga za proizvajalca. — Cena strojnih uslug je stalna ln se ne more ravnati po visini pridelka. Za slabega proizvajalca z nizko proizvodnjo so strojne usluge zato dražje, čeravno je cena teh uslug enaka za vse. Marža pri živini in marža pri odkupu in v trgovini pa mora biti taka, da bo razen poslovnih stroškov zagotovila nekaj sredstev za sklade zadruge, ki so družbeno premoženje in imajo družbeno gospodarsko vlogo, po kateri ocenjujemo gospodarsko moč in sposobnost zadruge. Zadruga, ki svoje moč* preko naložb skladov ne krepi, ni sposobna razvijati kme-tSJ*(ke pretovodnje. ne more se opremljati za organizacijo sodobne proizvodnje in le životari, zato nima opravsema za obstoj. Kmetijskim proizvajalcem je torej potrebna močna, dobro opremljena zadruga. Jn v tem smislu, kakor z dosego večje proizvodnje zagotoviti nadaljnjo krepitev materialnih osnov zadruge tn vzporedno s tem povečanje dohodka kmeta — proizvajalca, naj bi potekala razprava na zasedanju zadru?ne-sa sveta prt Krnetiijkkl zadrugi 2užemberk. ne pa okoli znežanja realne cene splošnih uslug in znižanja ie tako nizke marže. —ar Dragatuška zadruga zasluži priznanje Pred kratkim je bil redni letni občni zbor Kmetijske zadruge Dragatuš. Razen številnih zadružnikov iz vseh 19 vasi in zaselkov so se občnega zbora udeležili tudi gostje in prosvetni delavci. Obširno poročilo o delu zadruge je osvetlilo njeno pomembno vlogo v lanskem letu in dokazalo, da zadruga res zasluži priznanje. V prihodnje se bo Kmetijska zadruga Dragatuš posvetila agromelioriranju steljnikov, pogodbenemu sodelovanju in osuševanju zamočvirjenih površin okoli potoka Turnščica, ki vsako leto poplavlja več sto hektarov ravninskih površin. Zadružniki so v razpra- Družbena prehrana v »Imperialu« ■ AKRILNE PLOSCE, KI SMO jih DOSLEJ IZKLJUČNO UVAŽALI, le začela pred kratkim izdelovati -Galenika-, zemunsks tovarna farmacevtskih Izdelkov. Akrilne plošče poznamo pri nas tudi pod Imenom pleksl steklo, perpleks Itd. Te plošče uporablja zlasti letalska Industrija ln Industrija motornih vozil. POPRAVEK V zadnji, 14. štev. je pri članku Pravi dolenjski cviček po pomoti lzipadlo irne avtorja. Članek Je napisal nas znani strokovnjak Franc Kafol. Enako je na koncu članka odveč: Nadaljevanje prihodnjič, ker Je bil objavljen ves članek Avtorja tn bralce prosimo, da nam oproste neljubo pomoto! ■ RAZSTAVA JEDRSKE ENERGIJE bo v okviru IV. mednarodnega sejma tehnike v Beogradu od 83. avgusta do 2. septembra letos. Namen razstave bo, da pokaže naši Javnosti, kaj smo doslej dosegli na področju Jedrske energije ln kakšne so možnosti njenega nadaljnjega razvoja pri nas. ■ NOVO TOVARNO OBUTVE gradijo v Knjaževcu Zgradb Jo bodo v dveh etapah. Ko bo dovršena tudi druga etapa, bo lahko tovarna proizvajala letno okoli 630 tisoč parov otroške obutve. 0 PRIPOROČA SE SE NADALJE Opekarna Prečna Ze dalj časa smo v podetju -IMPERIAL-« razpravljali kako bi lahko nudili našemu delavcu topel obrok hrane, kar smo končno rešili s pomočjo upravnega odbora, delavskega sveta in sindikalne podružnice podjetja in ustanovili kuhinjo družbene prehrane, dasiravno šteje celoten kolektiv le 42 članov. Začetek je bil težak, toda Rok za volitve delavskih svetov in upravnih odborov podaljšan V marcu Je bila v Beogradu du seja Zveznega izvršnega sveta-Med drugim Je ZIS sprejel odlok, s katerim Je letos rok za volitve delavskih svetov gospodarskih podjetij ln upravnih odborov podjetij, v katerih je zaposlenih manj kot 30 delavcev, podaljšan od konca marca, kot Je predvideno v predpisih, DO KONCA MAJA LETOS. Rok za volitve delav. svetov gospodarskih podjetij skupnosti jugoslovanskih Železnic in skupnosti jugoslovanskih post, telegrafa in telefona. Je podaljšan do konca Junija. Kmetijska zadruga Šentlovrenc POZDRAVLJA VSE SVOJE ČLANE, KOOPERANTE, OSTALO PREBIVALSTVO IN VSE DELOVNE LJUDI NA SVOJEM OBMOČJU TER JIM ISKRENO ČESTITA ZA 19. APRIL KRAJEVNI PRAZNIK VELIKE LOKE! uresničila se je naša želja že s 1. novembrom 1959. Dnevni obrok stane le 40 dinarjev, kar je dostopno vsakemu delavcu. Ko je čas malice veselo prihajamo v prijazno jedilnico ter tako z užitkom Da bi izpolnili plan — dve izmeni V Industriji motornih vozil Novo mesto so 1. aprila pričeli delad v dveh izmenah. Tovarna ze že osvojila serijsko proizvodnjo v karoser-nlci in v lakirnici. Ker Je proizvodni plan precej napet, bodo kmalu v celoti uvedli Izmeni. Zaradi močnega pomanjkanja strokovnega kadra, dela sedanji kolektiv v dveh izmenah, mojstri pa delavce prlučujejo za vodenje proizvodnje. Pozneje bodo najeli novo delovno silo ln s praktično izlo-lanlm kadrom lahko radostih vsem potrebam ter kar Je najvažnejše, dosegli proizvodni plan. Mojstri, ki delajo zdaj v dveh izmenah hkrati, se morajo odpovedovati marsičemu, zato zaslužijo lavno priznanje. Ovirali so delo komisije 15. septembra je prišla v vas Groblje prt Šentjerneju komisija, ki naj bi ugotovila, kakSno je dejansko stanje grobeljske gmajne in kdo Je njen lastnik. Kmetje so prišli pred komisijo pod vtisom parole »Gmajno nam bodo vzeli« in so zato ovirali njeno delo z razgrajanjem, padale pa so tudi žaljivke in grožnje. Pred okrajnim sodiščem so se zaradi tega zagovarjali kmetje Jože Lekše, Mihae) Gorenc, Janez Gregorčič ln Avgust Jurgalič, vsi iz Grobelj. Sodišče je ugotovilo, dn to dejanje nt globljega organiziranega političnega značaja, ker kaj takega obtoženci niti niso zmožni organizirati, pač pa da izvira njihova zaslepljenost še iz časa vojne. Obtoženci niti nimajo prave predstave o današnll družbeni stvarnosti, o današnjem gospodarskem ln političnem razvoju, saj niti tega ne vedo, kaj Je SZDL. Za dejanja, ki so jih zakrivili obtoženci, je mogoče dosoditl zaporno kazen do treh let. Sodl.';če Je upoštevalo VH olajševalne okolnosti in obsodilo .Toneta Lekfieta na 4 mesece raporn, Mihnola Gorenca na I inr''-t t pora-, ostala dva obto>---fa pa oprostilo. pospravimo toplo malico, ki jo nam pripravi kuharica Urška. Jedilniki so raznovrstni, hrana je domača in pripravljena okusno ter v zadostni količini. S tem smo pripomogli delovnemu človeku, da sj pridobi več moči in ohrani zdravje, da bo tako laže opravljal svoje delo na delovnem mestu. Zlasti je koristen topli obrok delavcem, ki prihajajo iz oddaljenih krajev, ter nam gospodinjam, ki smo zaposlene. Anica Kukovičič vi ugotovili, da je delo zadruge mnoge boljše, odkar deluje zadružni svet. Sklenili so, da bo KZ tesno sodelovala s pionirsko zadrugo »Belokranjsko polje«, ki pridno deluje in se je vključila tudi v zvezno tekmovanje pionirjev zadružnikov. Cenen gradbeni material iz premogovnih ogorkov V Termoelektrarni Brestanica pripravljajo načrte za izdelavo gradbenega materiala iz premogovnih ogorkov. Ko bo steke; še drug'- agregat, bo brestaniška Termoelektrarna Imela vsako leto na razpolago 80 tisoč ton premogovih ogorkov- Posebni obrat, ki je predviden, bo ti teh odpadkov po najnovejšem sistemu (kj ga uporabljajo v Nemčiji) izdeloval gradbeni ma terial. Proizvodnja te vrste J« pri nas še redkost, je pa vseka kor pomembna, ker opekarn-vsak dan teže zadoščajo rasto čim potrebam v gradbeništvu To smo močno občutili že jani. NA NAŠEM KRASU KZ ADLESICI: »S KMETIJSTVOM SO PRI NAS TEŽAVE« Upravnik KZ Adlešlči nam je v razgovoru povedal nekaj o težavah, s katerimi se morajo spopadati dan za dnem. — Svet okoli Adlešičev je kraški, na majhnih njivah so ljudje skozi stoletja izkrčiii kamen. Njive, sadovnjaki, vinogradi, travniki in vrtički okoli hiš obsegajo vsega 854 ha zemlje. To je vsa obdelovalna površina. 283 kmečkih gospodarstev ima 3725 ha zemlje, vsako gospodarstvo torej povprečno 13 hektarov. Površina je na prvi pogled velika, toda ... Od skupnih površin je 80« ha senožeti, kjer pridelajo le 1000 kg sena na hektar, 1095 ha pašnikov in 1210 ha gozdov. Ker so njive majhne in obdane s kamnitim področjem, tudi z arondacijo ni nič. Pogojev za strojno obdelavo nI, zato nismo kupili traktorja. Poizkusili smo s sadjarstvom. Na svetu, kjer je uspevalo le trnje in brinje, smo zasadili 4 ha orehov in 5 ha visenj Ti nasadi še ne rodijo. Za večje kmetijske proizvodne obrate ni pogojev, manjši so obsojeni na neuspeh, ker je trg oddaljen in nam bodo večji obrati zaradi nižjih stroškov zlahka konkurirali Bodočnost ima pri nas le živinoreja, senožeti bomo pogozdili, saj bo gozd donašal največ. Naši ljudje so uporni. Vajeni so boja z naravo, zato ne lenarijo. Ne čakajo na usmiljenje Plan pogodbene reje prašičev smo lani presegli za 100%. Za letošnjo spomladansko setev smo plan v travništvu izpolnili do zdaj z 87%, na deleljiSčih z 88%. Lani smo prodali kmetom 135.000 kg umetnih gnojil. Prašičereja in gozd sta glavni vir dohodkov, nekaj tudi govedoreja. Senožeti bomo pogozdill, na 1095 ha pašnikov pa bomo uredili nekaj večjih čredinskih pašnikov. Tam se bo paslo naše blago, pravijo naši ljudje. Tako skušamo napredno kmetovot! in v pogojih, ki lih Imamo, pridelati čim več, v korlsrt zadružnikov in skupnosti. M. J. ■ Neki belec Je naredil atentat na predsednika vlade Južnoafriške unije Vcrwoerda ln ga ranil. Premiera so prepeljalfv bolnišnico in je zdaj izven nevarnosti. Napetost v državi i* zmerom traja in vlada Je ras* širila Izredno stanje le na droge pokrajine. 0 V gvinejskem glavnem mjestu Konakriju se Je začela konferenca solidarnosti arijskih ln afriških držav, ki se je udeležuje 300 delegatov. V Alcri, glavnem mestu Gane, pa se je koučala konferenca za mir ln varnost v Afriki, ki je med drugim obsodila drugi francoski poskus z atomsko bombo v Sahari in pozvala vlade neodvisnih afriških držav, naj prekinejo diplomatske odnos« z Južnoafriško unijo. ■ Minister za begunske zadeve v zahodnonemški vladi Oberlander je sklenil oditi na dopust, da bi se tako izognil razpravi o svoji nacistični preteklosti. ■ Ameriški senat je po dvomesečni razpravi sprejel zakon, ki zagotavlja večje volilne pravice črncem. Zakon so v celoti sprejeli z 71 proti 18 glasovom. ■ Po tridnevnem uradnem obisku se je predsednik francoske republike de GauIIe vrnil iz Londona v Pariz. Velika Britanija ga Je sprejela z vsem sijajem ln tudi Britanci so mu izkazaU vse simpatije. Po mnenju tiska je bil obisk največja manifestacija britansko-franco-skega prijateljstva v dolgih letih. Osnovnih nesoglasij med obema državama pa tudi ta obisk nI rešil. b Novi italijanski ministrski predsednik Tambroni Je odstopil. b Ob 15. obletnici zloglasnega nacističnega taborišča BU-chenwald pri Wetmarju Je bilo množično komemoracijsko zborovanje, ki se ga Je udeležilo 60.000 Hudi. Podobno zborovanje je bilo tudi v nekdanjem taborišču Bergen-Belsen. ■ Alžirska vlada Je objavila sporočilo, ki pravi, da Je sklenila sprejrmati tuje prostovoljce ne glede na izvor, predvsem tehnike. Vlada J« tudi ratificirala 2enevsko konvencijo o vojnih ujetnikih. 01 Glavni zagovornik Caryla Cheasmaaa, ki naj bi ga u*m*: till v plinski celici v Jetnisnlcl San Ouentin v Kaliforniji, Je izjavil," da ima pri roki dokaze, ki naj bi dokazovali ob-sojenčevo -nedolžnost-. Nabirajte zdravilna zelišča Cvet: malih marjetic, črnega trna - oparnice. OList: bršljana — br&bna, regrata. Rastlina: krvavega mlečka, plešca. Korenine: bodeče neže — kompava, habata — srdljlvl bezeg, male norice — mala be> ladona, regrata, pekoče koprive, trobentic. Lubje: češminovih korenin, česmi novi h palic. Mah: hrastov. Cene in navodila za nabiranje in sušenje dobite pri svoji zadrugi ali naravnost J>ri GOSAD - sklad sče Novo mesto, Slakova ul. 8. Nabiralci! Crni trn je v naj" lepšem cvetenju, izkoristit« priliko za dober zaslužek. $ PRVOVRSTNE £ PIJACE izdeluje DANA MIRNA IN SE PRIPOROCAI 8tev. 15 (255) DOLENJSKI LIST Stran 3 P* uc prihranili več materiala in objekte pred rokom izgotovili-Delavec se bo zaradi tega vedno bolj zanimal zato, kje bo nabavni oddelek nekaj kupil (da ne bo predrago in preveč oddaljeno), kakšni so administrativni stroški, kako d2la njegov delovni tovariš, kako dela ln funkcionira vse gradbišče Itd. Delavec bo takorekoč vedno bolj postajal nekakšen delničar podjetja. Pri podjetju »Sava« bo ustanovljena še posebna služba priprave dela. Ta bo predložila delavcem planski projekt gradbenega objekta, predračun stro- škov in porabo materiala ter na podlagi vsega tega sklenila z delavci pogodbo. Kar bodo delavci pri gradnji prihranili, se jim bo v obliki nagrad (po učinku obračunske enote) razdelilo. V podjetju bo kmalu končana tudi analitična ocena delovnih mest, saj je komisija za analitično ocen,o končal« že nad 90 odstotkov dela. Razen te komisije ima ćtelavski svet še naslednje, ki so tudi precej delovne: komisijo za delovne odnose, za kompleksno nagrajevanje, za HTZ in modernizacijo delovnega postopka. delajvci. ki niso delali, le 50 jih je stalno delala in doblva-odstotkov plače. Ena tretjina la cele plače. Nekaj objektov, ki jih je zgradila »Sava« »Sava« je gradbeno podjetje za visoke gradnje. Do zdaj je zgradila Že precej objektov. NaStejmo jih le nekaj: železniški postaji Sevnica in Dobova, kopališče v Vidmu-Krškem (ra- zen bazene), filtersko postajo za »Celulozo«, upravno zgradbo »Elektro« Videm-Krško, dve sušilnici za hmelj, več stanovanjskih blokov itd. Lanske težave se letos ne bodo ponovile Železniška postaja v Dobovi spada med zelo lepe postaje. Tudi njo je zgradila »Sava« Uspehi in prizadevanja Nekaj številk Leta 1955 je imela »Sava« 55 milijonov dinarjev realizacije, J*11' Pa 301 milijon in presegla krni plan Za 51 milijonov dinarjev. Leta 1057 je bila vrednost vseh »Savinih« osnovnih sredstev 3.5 milijonov dinarjev, danes pa 23 milijonov. Začeli &o samo z enim mešalcem, da-D*s pa jih imajo 6 ter več vibratorjev in dvigal. Zaslugo za tak napredek je treba pripisati predvsem delavnemu upravljanju ln prizadevnemu direktorju, ki sta sto-"la precej za Izboljšanje delovnih razmer, za povečanje mehanizacije in sploh razširitev podjetja. Kolektiv se je večinoma odrekel nagradam in »o *a denar porabili za vsestran-*i napredek podjetij. Nagrajevanje po učinku obračunske enote Sedanji delavski svet pri-P^vlja nov načln nagrajevanja — po učinku obračunske enote. To obliko nagrajevanja, ki Je od vseh dosedanjih najboljša, ima izmed več kot 350 gradoe-mh podjetii v Jugoslaviji le 7 Obračunsko enoto bo predstavljalo eno delovišče. Delav ci obračunske enote bodo dobili več plače, če bodo imeli z eradnjo manj stroškov, če bo- 22. marca 1947 je bilo v Vidmu-Krškem ustanovljeno »Okrajno gradbeno podjetje Krško« ali kratko »Ograd«, ki ie je leta 1954 preimenovalo v gradbeno podjetje »Sava« in se tako imenuje Se danes. Podjetje Ima od leta 1955 še postransko dejavnost — obrat cementnine, medtem ko se je mizarski oddelek podjetja lani osamosvojil ln s še dvema drugima postal samostojno mizarsko podjetje. Lani so imela vsa gradbena podjetja težave z nabavo gradbenega materiala. To pomanjkanje je zahtevalo mnogo več naporov gradbenikov, povečalo je cene, zmanjšalo dobiček podjetij in ogrožalo dograditve do rokov. Manjkalo je predvsem cementa, stekla, sanitarnih predmetov, opeke itd. Letos je podjetjem vse to zagotovljeno in gradbeni material vsak mesec enakomerno dobivajo. Uvedli bodo tudi dve lz" meni in tako hitreje izvršili vsa dela. Pogodb imajo sklenjenih že za 213 milijonov dinarjev, letni plan pa imajo 320 milijonov. Gradbišče in ljudje »Sava« ima gradbišča v Radečah, Loki pri Zidanem mostu. Sevnici, Šentjanžu, Krme-Iju, Kostanjevici, Senovem in Vidmu-Krškem. V podjetju je zaposlenih že 350 ljudi. Med zimskim dopustom so dobivali V pomanjkanju stanovanj še en prispevek blok v Sevnici »Save«: občinski Mladina tekmuje NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V soboto bodo železničarji proslavljali svoj praznik. Vsako leto se namreč ob tem dnevu spomnimo na veliko stavko železničarjev, ki se je začela v noči med 15. in 16. aprilom leta 1920. Bralcem se bo zdelo morda neobičajno, da se tega praznika spominjamo kar v našem tedenskem pregledu. In tega verjetno ne bi storili, če ne bi letošnje praznovanje združevalo še drugo Pomembno stvar, ki zanima vse naše gospodarstvo. Gre namreč za novo organizacijo, ki bo prav ob desetletnici delavskega samoupravljanja prinesla tudi železničarjem povsem enake pravice in možnosti kot jih imajo že dalj časa delavci drugih gospodarskih dejavnosti. Razumljivo, da tako organizacijo ni moč Pripraviti čez noč. Za to so potrebne velike priprave in prepričani smo, da se bodo železničarji tega lotili s tako vnemo, da bodo načrti. uresničeni že v letošnjem letu. Bodoča organizacija železnice predvideva, f a bi bilo v j^oveniji pet transportnih obratov (sedež enega od obratov bi . " tudi v Novem mestu). Ta, v bistvu povsem samostojna pod-JPUit, ki bodo nastopala kot pravne osebe, bodo zaradi gospodarskih interesov povezana v republiško Železniško transportno Nova organizacija na železnici Podjetje. Taka povezava naj bi zagotovila racionalno izkoriščanje vozov in lokomotiv, podjetje bi opravljalo za posamezne transportne obrate še druge skupne službe itd. Toda decentra-'izacija, ki bo povečala zanimanje železničarjev za gospodarjenje na železnici s tem še ni končana. Ves smisel predloga je prav v tem, da mora biti organizacija grajena tako, da se bo za gospodarjenje zanimal sleherni železničar, ki pa bo imel pri tem seveda tudi svoj Interes, saj bo tudi nagrajevanje po delu zvedeno dosledno. V vsakem obratu bodo še ekonomske enote. To so transportne enote, kurilnice in različne sekcije. Vsaka od teh enot bo >mela najmanj takšne pravice kot jih Imajo gospodarske enote V dobro organiziranih tovarnah. Vse osnovne pravice in dolžnosti bodo imeli poslej delavski sveti posameznih obratov. Veliko materialnih pravic pa bodo imele tudi ekonomske enote, saj bodo gospodarile z vsemi osnovnimi sredstvi, to je s stroji, lokomotivami, orodjem za vzdrževanje prog, amortizacijo Itd. Skratka, predlagana je taka organizacija železnic, ki ne ustvarja le formalnih pogojev za samoupravljanje, marveč daje tudi dejanske osnove za delo, ki bo zagotovilo še večje uspehe temu velikanskemu podjetju. Samo v Sloveniji je namreč okoli 20.000 železničarjev, če štejemo sem tudi tovarne In obrate za izdelavo ter popravilo lokomotiv in vagonov. Prepričani smo, da bo jaka organizacija jugoslovanskih železnic mnogo prispevala tudi k izboljšanju železniškega prometa, čeprav bi bila vsaka neučakanost glede tega povsem neutemeljena. Znano je namreč, da ■o železnice v zadnjih letih močno zaostale za splošnim gospodarskim razvojem In da je edinole zasluga požrtvovalnih železničarjev, da se promet kljub vsemu kolikor toliko v redn opravlja. V današnjem pregledu pa bi želeli opozoriti še na drugo ■tvar. Za nami so prvi trije meseci in' gospodarske organizacije bodo Imele vsak čas, če tega že nimajo, narejene bilance, ki oodo opozorile na uspehe in slabosti v gospodarjenju. Ker po Podjetjih ipripravljajo volitve delavskih svetov, so ponekod Pohabili na te bilance in zaenkrat Je malo podjetij, kjer so o gospodarjenju v prvih treh mesecih razpravljali. Seveda je to močno narobe. 2e zaradi tega je narobe, ker smo ugotovili, di Prvih treh mesecih nismo dosegli velikih gospodarskih uspehov. Nekatere gospodarske organizacije kar preveč zaostajajo ** letnim načrtom, mi pa smo si zadali nalogo da v letošnjem *tu izpolnimo že vse naivažneiSp postavke petletnega gospodarskega načrta. Prav zato ne bo odveč, če bodo sindikalne Podružnice vendarle organizirale sestanke ter skupaj s kolektivom dobro nrpnlle uspehe prvega četrtletja Predsednik delavskega sveta STP ČRNOMELJ JE POVEDAL S Francem Kmetičem, predsednikom delavskega sveta Splošnega trgovskega podjetja Črnomelj, sva se pogovorlla o nekaterih stvareh. Na vsak način sem hotel vedeti, o čem so razpravljali na zadnji ali predzadnji seji delavskega sveta- Nekaj časa se ni mogel spomniti, potem Pa ie le začel: — Bencinsko črpalko bi Imeli že gotovo, Če nas ne bi ovirali načrti in vreme- Sklenili smo, da jI bomo dodali še skladišče, kar prvotno ni bilo predvideno. Gradnja ie v glavnem končana, ko bo skopned sneg. pa bomo z deli nadaljevali. Bencinska črpalka bo imela tri črpalke, stala pa bo 3 milijone dinarjev. Razpravljali smo še o adaptaciji poslovalnic. Naoprei bomo prenovili »2eleznino« — tisto, ki Je spadala včasih pod kmetijsko zadrugo. To bomo prav gotovo preuredili še letos. Tudi »Zeleznino« pri mostu bi radi prenovili!, a verjetno zan'o letos ne bo denarja. — Kako ste plačani? — Po učinku. Kolikor proda posamezna poslovalnica. Včasih primanjkuje kakega blaga (pohištva, cementa, stekla, železnih izdelkov ter še česa drugega) in 1e zato norme teže dosegati. Skrbimo, da imamo veliko Izbiro, vendar se zgodi, da hodijo potrošniki kupovat drugam, se pravi podobno kot v Novem mestu, od koder hodijo kupovat v Ljubljano in Zagreb. — Ka'j pa potrošniški sveti — vas krttlzira.jo ali spijo? — Bolj spijo- Na sestanke jih redno vabimo. Včasih pridejo 'n celo -taksno rečejo. — Kaj so kritizirali? Malo je pomislil: — Premajhno izbiro. — Ste kritiko upoštevali? — Kolikor je bilo v naših močeh. Ne moreš pa navleči sem vsega, ker potrošniki ne bodo pokupili in nam ostane. No, vidite, o takem in podobnem razpravljamo na naših sejah. Investicije, plače, izbira, postrežba, o tem govorimo in tako rinemo počasi naprej. J02E PRIMC V oktobru preteklega leta je bila na pobudo Zveznega odbora Društva prijateljev mladine organizirana akcija pionirjev MZ in ALMS. Akcija je dobila velik razmah po vsej državi. V republiškem, kakor v okrajnem in občinskem merilu, vodijo to akcijo posebni odbori, sestavljeni iz zastopnikov političnih in gospodarskih organizacij. Namen akcije je vključiti čimveč je število pionirjev, šolske in pošolske mladine v neposredno izvajanje nalog občine in kraja pri razvijanju sodobnega kmetijstva in izvajanju gospodarskih nalog. V okviru enoletne akcije je bilo s 1. januarjem letos razpisano tekmovanje, ki je našlo zadovoljiv odziv tudi v našem okraju. Od 143 šol v okraju tekmuje 108 šol po pionirskih odredih, 14 aktivov MZ ir. okrog 60 aktivov LMS. Tekom tekmovanja je bilo ustanovljenih 19 pionirskih zadrug, tako jih imamo sedaj v okraju 45. Pogoji dela teh niso najboljši, zlasti jim primanjkuje denarja za orodje in najosnovnejši material, ki ga potrebujejo za začetek dela zadruge. Kljub temu pa so njihova prizadevanja za izvajanje nalog v redu. Pionirski odredi, kjer še nimajo pogojev za ustanovitev zadruge, delajo v kmetijskih krožkih, ki so ustanovljeni pri 56 šolah. Pionirji so vključili v svoje tekmovanje tudi ostale svobodne dejavnosti na šoli, kakor je delo v bioloških, botaničnih, tehničnih, športnih, lutkovnih, folklornih, šahovskih, gasilskih, prometnih, do- pisniških, PRK, krožkih itd. Prav gotovo je, da bi lahko še več in podrobneje napisali, kako pridni so naši pionirji, mladinci in mladi zadružniki, želimo pa to prepustiti njim, da sami napišejo kaj več o svojem delu in prizadevanjih ter pošljejo prispevke v Dolenjski list. Mi bi jim radi povedali to, da njihov trud ne bo zastonj. Republiški odbor za akcijo predvideva za najboljše tekmovalne skupine podeliti kar 300 nagrad. Tudi okrajni odbor bo podelil najboljšim lepe nagrade in sicer: din 1. nagrada — magnetofon v vrednosU 125.000 2. nagrada — oprema za pionirsko de- lavnico 100.000 3. nagrada - oprema za pionirsko de- lavnico 80.000 4. nagrada — oprema za pionirsko za- drugo 63.000 5. nagrada - oprema za pionirsko za- 6. drugo 55.000 nagrada - oprema za pionirsko za- drugo 50.000 7. nagrada — radio aparat ali foto aparat 36.000 8. nagrada — radio aparat ali foto aparat 34.000 9. nagrada — diaprojektor 30.000 10. nagrada — diaprojektor 30.000 11. nagrada — električni gramofon s priključki 30.000 12. nagrada — električni gramofon brez priključka 14.000 Skupna vrednost nagrad 649.000 Nagrajene bodo tudi vse tekmovalne enote, ki ne bodo dosegi* eno izmed prvih 12 mest, z manjšimi nagradami v skupni vredna sti 500.000 dinarjev. Po končanem tekmovanju nameravamo pripraviti razstavo in slavnostno podelitev nagrad v Novem mestu. Po vsej verjetnosti bo to 29. novembra, da bomo ob srečanju zastopnikov vseh tekmujočih enot skupno proslavili praznik ustanovitve nove Jugoslavije! Okrajni odbor za Akcijo Pionirjev, ALMS in AMZ Novo mesto & Pomladanski odkup krompirja Jeseni je bilo v žužember-ški občini odkupljenega zelo tnalo krompirja — le nekaj vagonov. Kmetovalci so krompir držali v kleteh in ga sedaj nudijo v odkup. Ker povpraševanje ni veliko, je cena približno eciaka kot je bila jeseni. V zadrugah pravijo, da za letošnjo pomlad ni ostalo toliko krompirja za trg kot prejšnje leto, ko so zadruge spomladi odkupile 20 vagonov krompirja. Leta 1959 je več kot 10 vagonov krompirja pobrala krompirjeva plesen. M. S 0 potujoči knjižnici v novomeški občini Bivši zaporniki in internirane! Muzej narodne osvoboditve pri Institutu za zgodovino delavskega gibanja pripravlja v sodelovanju s sekcijo internlrancev pri GO ZB Slovenije za letošnjo Jesen razstavo o okupatorskih internacijskih taboriščih in zaporih. Zato vabimo vse, ki še hranijo kakršnekoli spomine (predmete, dnevnike, fotografije itd.), da to gradivo muzeju odstopijo oziroma ponudijo v odkup ali pa samo posodijo za razstavo. Le tako bo namreč razstava lahko dobila popolnejšo vsebino. Obenem vabimo vse, i so daljše obdobje preživeli v zaporih ali taboriščih, da napišejo spomine, čim temeljiteje opremljene z datumi, Imeni oseb in krajev itd. Skrbno napisane spomine smo pripravljeni odkupiti, 3 najboljše prispevke bomo nagradili. Vsa obvestila in ponudbe pošiljajte na naslov: MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE LRS, Celovška cesta 23, Ljubljana Potujoča knjižndca 7 novomeški ob&.ni Je bUa ustanovljena v letu 1958. Tedaj ie dal občinski ljudski odbor za nakup 600 knjig ln štirih kovčkov katere le Izdelala tovarna v Domžalah 350.000 dinarjev Kovčki so zelo primerni, imajo poliice in vse potrebno za vložitev okoli 150 knjig v vsakega. Kovčki s knjigami so bili doslej že v naslednjih vaseh: Bela cerkev, Birčna vas, Brusnice, Dolž, G. Sušice. Laze, Otočec, Orehovi-oa Podgrad, Poljane. Prečna, Smarjeta, Toplice pri Smarjeti in v Mirni peči. V februarju letos so Jih dobili v Drganjih sellh, Dobravi. Klenovi-ku. a v G. Sušicah so jih želeli še obdržati za nekaj časa zato, da bi lahko prečrtali vse knjige. Iz poročil In razgovorov z mladino smo lahko ugotovtifli, da so povsod sprejeli knjige z veseljem, kar še posebno velja za šolsko mladino ln vascan« iz oddaljenih vfesi. kamor (redko kdaj zaide naša domača knjiga Takšni oddaljeni kraji so Dolž. Klenovik, Toplice pri Smarjeti, Drganja sela, Poljane. Gaberje in Grčevje. Do danes so preči tali 2710 knjig Za lzposojevalnlno Je bilo vplača, nih 5.130 dinarjev. Razveseljivo Je tudi dejstvo, da so r-rečrtali prav vse knjige v vaseh Klenovik. Dolž in Toplicah prt Smarjeti. V teh kovčkih je nad 60 odstotkov mladinske literature. 2e sedaj je potrebno oskrbeti z« izmenjavo zbirk v vseh štirih kovčkih, kar bo oprav. 1 o vodstvo občinske ljudske knjižnice v Novem mestu. Za nabavo knjig bo potrebnih vsaj 50.000 dinarjev kar oo prav gotovo prispeval občinski ljudski odbor. Ta skrbi tudi za redni razvoz kovfkov po vaseh in oaje v ta namen na svoje vozilo. razpolago ■ OD 400.000 TON BODO ZMANJŠALE NA 175.000 TON izvoz cementa Združene tovarne dalmatinske industrije cementa, ki so največji proizvajalec cementa, saj odpade nanje 40 •/• vse Jugoslovanske tovrstne proizvodnje. Razen tega pa bodo tudi povećale proizvodnjo za 50.000 ton letno. Vse to bo nedvomno precej pripomoglo k boljši preskrbi naših gradbenih podjetij. » 2E DRUGO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO, k; s« Imenuje »Lovčen«, je dobil Novi Sad Opremljena Je z najsodobnejšimi pripravami, ki so Jih izdelala naša podjetja. V novem lokalu bodo dobili potrošniki večji del prehranbenih proizvodov sadja in zelenjave pa tudi nekatere Industrijske izdelke - tiste, ki so potrebni v gospodinjstvu. IZ DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Nov stadion - do zleta 11. aprila je pričelo v No-\em mestu na pobudo Socialistične zveze in Sindikata prostovoljno delo za ureditev novega stadiona in mesta ter okolice, '/.let Bratstva in enotnosti bo velika ninniFestacija, 9 Novo mesto bodo prispeli lisoči gostov, zato so pred prireditelji in vsemi Novo meščani velike naloge. Novo mesto in vsa okolica si morata za sprejem gostov nadeti praznično lice. Cas pa beži, zato je treba pohiteti. Ker imajo gostinska pmljet-|u premalo ležišč, bodo morali Novomeščani v dneh zleta nuditi mnogim gostom prenočišče. Pozivu prirediteljev so se Novomeščani odzvali fnko lepo, da jih moramo pohvaliti. Ponudili so dovolj ležišč v svojili domovih. Zdaj nas čakata le še ureditev stadiona in novih objektov na njem ter ureditev mesta in okolice. Mladina in delovni kolektivi so že lani pridno pomagali pri delih na stadionu. Šolski otroci so letos prispevali tam že veliko prostovoljnih de- lovnih ur. Spet so na vrsti člani SZDL iz terenskih organizacij v mestu in delovni kolektivi. PrepričaiTii smo. da se bodo brez oklevanja odzvali pozivu SZDL in sindikata, saj bodo novi stadion še dolgo po zletn uporabljali naši športniki in mladina. Torej, veselo na delo' Kam to pelje? Najbolj nerodno je na javnih mestih kritizirati. Tn sicer rodi največkrat uspehe, je pa nnI juho zaradi tega, ker se ljudje ob tem zamislijo in pravijo: "Ja, zakaj se pa mi tega in tega držimo?« Mislim povzeti nekatere mi- sli iz razprave zadnjega razširjenega plenuma občinskega odbora SZDL v Sevnici. Tam smo slišali na primer take in podobne izjave: -Od 33. organizacij jih je sam') 17 poslalo statistično poročilo; 5 organizacij ni odgovorilo na to in to vprašanje; teč kot notovica organizacij ni poravnala finančni)}, obveznosti do občin-sl:cpa odbora* itd. Zakaj take in podobne reči ne stečejo tako, kot bi bilo potrebno? izgovori so kaj različni. Prvi pravi - Tajnik je bolan, drugi - Tajnik ima dopust, tretji — Nismo prej uspeli sklicati odbora, četrti -Nisem dobil pošte itd. Mar so vse to res sprejemljivi izgovori? Marsikaj od tega drži, toda poročevalska di-"ivlina se ne sme nehati zaradi takih ali podobnih zadržkov. Ce v računu manjka samo ena Številka. je račun nemogoče zaključiti. V verigi naj nam manjka samo en člen nekje v sredini, pa je ne moremo skleniti. Postane neuporabna. Pri vsem tem pa gre po izjavah odgovornih ljudi za zelo enostavna poročila in obrazce, za preproste zadeve, ki jim je kos sleherni človek z osnovnim znanjem in z malo, prav malo dobre volje. Mar te manjka? Največkrat ne, le dregniti je votrebno tega ali onega, pa gre. 16. seštevkov, ki jim manjka še 17 drugih, je res neuporabnih. Kako dolgo ie? Od koga zavisi to, kdo na) "dregne^? Cemu *e pustijo nekateri izvoliti v ta ali oni odbor, če i v naprej vedo, da tam ne bodo delali? Mar ni It-noba kar primeren izraz M takega človeka, ki ne najde pol ure časa, da bi opravil delo, ki qa ie prnstnrnlinr, r>rpn7<>lf NEPOKORJENI BREGOVI ?\%liTMm,$aMrttc: RlSE= Thihe, &Um/ TANOVANJE 01 Mohorček š^ nikoli ni videl toliko ljudi naenkrat. Da se ne bi izgubi], se je *ržal stare mame, ki je počasi hodila ob Jožetu in Anki. Na širni jasi ob gozdu je bilo živo mravljišče, godbe so igrale aa vseh straneh. Ljudje so se prelivali po poteh, peli, vzkl'kali. si segali v roke, se objemali in hrupno pogovarjali. 98. Jc^e ln Anka sta se postavila v vrsto enako oblečenih ljudi ob veliki tribuni. Mohorček pa je s staro mamo sedel ob »tvanl, vendar tako, da staršev nI izgubil izpred oči. — »Vidiš, to so borci, ki so se borili skupaj z atom in mamo, zdaj pa so spet prišl; skupaj,« ga je poučila stara mama. 99. Deček jih je strme občudoval. Vmes m bili taki, ki so imeli le po en' nogo in so se opirali na palice, nekaterim Je manjkala roka. nedaleč stran pa je stala partizanka z obrazom, raz oranim od ran in - slepa. Na drugem koncu je v vozičku sedel nekdo brez nog, prsa pa je imel polna odlikovanj. Ze od nekdaj si je človek Želel čim bolj prijetnih in udobnih bivalnih prostorov. Razvoj kulture in tehničnega napredka pa povzroča tudi čedalje večje zahteve pri urejanju stanovanj in obenem nudi možnosti za uresničenje zamisli, k] bodo ljudem omogočale kar najboljSe stanovanjske pogoje. Namen članka ni podajati podrobna strokovna tu tehnična navodila, temveč le posredovati nekaj ugotovitev, ki naj bodo napotek za razmišljanje posameznikom in Investitorjem, ki si hočejo zgraditi oziroma urediti sodobna, ekonomična in udobna stanovanja. 0 zasnovi sodobnega stanovanja piše Ing. D. Lapajne like, da je dovolj prostora za zgrešeno. Če so ljudje lahka namestitev postelj in da nji- dobri tovariši na delovnih hova prostornina zadošča za mestih, zakaj se ne bi mogli počitek. Omare za garderobo razumeti doma? In končno, so, če je le mogoče, vzidane, saj so sosedje pravtako ljud- NTovf>tra stanovanja si seveda je! Odvrzimo raje svojo ne- PROJEKTIRANJE STANOV AN 1SKIH POVRŠIN Danes gradimo stanovanja /-a določene namene, ki so pogojeni s človeškimi potrebami in ekonomskimi možnostmi. Rreprezentančne sobe, >bogatic saloni in jedilnice — prostori, ki smo jih potrebovali samo nekajkrat na leto, so že zdavnaj preživeli, Čeprav si še marsikje stanovalci s takšnim pojmovanjem niso na čistem. Hladni saloni, skrbno »okrašeni« z raznim kičem, dekorativnimi predmeti in staromodnim pohištvom, kjer mora biti' vsaka stvar točno na svojem mestu, z izključnim namenom uporabe samo ob slavnostnih priložnostih ali razkazovanju redkim obiskom, samo izpri- čujejo konzervativnost. ki škoduje predvsem samim uporabnikom takih stanovanj, posebno še, ker gredo te površine običajno na račun ostalih stanovanjskih prostorov, ki so utesnjeni in zanemarjeni in se zato dostikrat vsa družina stiska v stanovanjski kuhinji. Tudi velike dimenzije tako grajenih stanovanj ne nudijo primerne uporabnosti in udohnosti, saj niso prilagojene človeškim merilom, v katerih bi se stanovalec počutil prijetno in domače. Sodobno stanovanje, čeprav v merah mnogo skromnejše, saj je običajno vezano na finačne pogoje, mora biti tako organizirano, da nudi človeku res najvišjo stanovanjsko raven, ki mu jo današnje tehnične možnosti tu- di omogočajo, z drugimi besedami: udobnost naj dajeta pravilno oblikovanje in urejenost prostorov, praktičnost, čim boljša funkcionalna povezava in tehnična ureditev, ekonomičnost pa pravilno dimenzioniranje prostorov brez nepotrebnih površin. Pri projektiranju stanovanj ločimo prostore po namenu na dnevne in nočne. Stroga uporabnost nam narekuje njihove velikosti, posebno še. ker so za stanovanja, ki se finansirajo iz družbenih skladov, površine normirane. Dnevna soba, kjer se stanovalci največ zadržujejo, je največja (16—20 m1), po možnosti obrnjena proti jugu. Kuhinja naj bo čimbolj mehanizirana, zato je njena površina minimalna (6—S). Jedilni prostor je ali v kuhinji ali pa v dnevni sobi, najbolje pa je. če oba prostora povezuje. Jedilna shramba v posebnem prostoru, kot se je nekoč pojmovala, počasi izginja iz sodobnega stanovanja. Nadomešča jo vzidana omara od tal do stropa, s posebno ventilacijo. Sobe, namenjene spanju, so le tako ve- Iz Sevnice poročajo Preteklo sredo je imela svoj redni letni občni zbor tudi sindikalna podružnica sevni-ške Kopitarne. Po več kot enournem kulturnem sporedu, ki so ga všče vpletli na začetek, v sredino in na konec občnega zbora, se je razvijal pred več kot 430 udeleženci bogaj obračun dela. Kulturni spored so izvajali domači pevci in godbeniki. To je brez dvoma novost na občnih zborih. Sklepi so tehtni in bodo sindikalno delo v tem največjem sevuiškem kolektivu Še poživili. Volitve so izvedli prihodnji dan na dveh voliščih. Kljub velikemu številu žena-kandidatk pa je volilni rezultat sipet slab zanje. V petek je kolektiv Jugo-tanina imel zbor volivcev. Razpravljali so o novem kandidatu za Zbor proizvajalcev sevniškega občinskega ljudskega odbora, te sklenili, da jih bo v bodoče v organu oblasti zastopal Davorin Zupančič, komercialist podjetja. Na redni letni občni zbor so se zbrali v sredo popoldan tudi člani sindikalne podružnice Gospodarske poslovne zveze »Zasavje« v Sevnici. Kot običajno, so člani tega sindikata tudi tn poslušali obsežna poročila in ugotavljali pri tem, da jim poseben položaj gozdnih delavcev onemogoča boli razgibano delo. Nove oblike jim bodo brez dvoma pomagale da se v prihodnje večkrat sestane jo. Prejšnji ponedeljek so o predlogu družbenega plana in proračuna občine Sevnica razpravljali najodgovornejši politični voditelji. Ta razprava je imela namen razčistiti nekatera politična stališča v zvezi z družbenim planom in proračunom za leto 1960. Posveta so se udeležili razen sekretariata obč. komiteja ZK in predsedstva obč. odbora SZDL še predstavniki ZB. LMS ter nekateri drugi politični in javni_ delavci. Seja je bila plodna in je bilo razčiščenih več perečih zadev. Med sklepi zadnjega občnega zbora planincev iz Krškega in Sevnice je brez dvoma pomemben ta, ki govori o neke vrste zletu mladincev in pionirjev dveh sosednjih društev na Lisci. Na občnem zboru je bil sprejet sklep, da se najmlajši planinci sosednjega PD »Sused- N \ 8 OBISK Iz malega raste veliko 100. Med tftnotloc Je završalo kot bi potegnil veter. - -Tito mhaja!« gre od ust du ust. Vrste borcev se poravnavajo. Kdje vstajajo in silijo naprej. Oni zadaj stopajo na prste ln Jfezajo na drevja, da bi ga videli Starš: dvigajo otroke na ramena. On pa gre po poti proti tribuni, dobro razpoloven in široko nasmejan. Nace Zagore je strojevodja papirnega stroja v tovarni celuloze in papirja -Djuro Salaj~ v Vidmu-Krškem. — Najprej povejte kaj o svojem življenju, tovariš Zagore, sem ga zaprosil. O tem, kako ste preživeli mladost, kod ste hodili po svetu. Odpeljal me je v svojo kabino visoko pod stropom, od koder ima pregled čez vso proizvodno dvorano. — Nezakonski sin sem, doma sem iz bližine Le-skovca pri Krškem. Med vojno sem Se skoraj otrok pobegnil pred nemškim izseljevanjem k stricu in tam preživel vojno. Po osvoboditvi, leta 1946, sem odšel v Titovo gardo, kjer sem do leta 1950 služil vojaški rok. Tam sem leta 1948 postal ko:iunist. Od leta 1950 do 1952 sem delal pri UDV. nato pa odšel na okraj Krško, od tam na kmetijsko posestvo Matija Gubec in leta 1954 sem v tovarno. — S kakšnim delom ste pričeli v tovarni? — Bi? sem navaden ročni delavec na lesnem "kladivcu. Prekladal sem celulozni les. Videti ste začudeni? Preden sem postal strojevodja papirnega stroja sem prehodil dolgo pol Kot navaden ročni delavec sem začel, kot vsakdo pa tem si želel postati nekai več in napredoval. Zavedal sem se, da brez zanja ne ire. zato sem se pohlepno 'ičil Nikoli nisem zamudil nobene tudi najma^še pri-'ožnosti za učenje in sem se povsod silil v uk Izpra *eval sem. prebiral knjig? ''udiral doma. hodil ** ve- "erne šole in tečaje ter se >eitrestano učil. Mnogo mladih ljudi prt ■'ojn vsak dan v proizvod no. Vsi bi radi imeli taknt 'obre nlače in položaje Vemalokrat se takšni 'mri je pehajo za vodilna delovna mesta, pri tem po se premalo zavedajo, da prevzame človek z vodilnim delovnim mestom tudi veliko odgovornost za to, kako bo potekala proizvodnja. — To je res. Povejte tova riš Zagore, kako ste napredovali vi? — Leta 1954 sem prišel v tovarno. Eno leto sem delal na lesnem prostoru, nato pa sem pričel delati pri montaži novega papirnega stroja. Ko je stroj stekel sem postal vodja mokre skupine. Leta 1956 sem se pričel privajati za vodj< papirnega stroja. Delal sem na vseh delovnih mestih pri stroju od najulab&eaa do najboljšega. Leta 1951 sem odšel za dva meseca na prakso v Avstrijo. Kr> sem se vrnil, sem delal kot vodja sušilne skupine pri napirnem stroju in lato orofi ko :cu leta postal strojevodja. Vsa delavno mesto voznam, če se zatakne karkoli, vem takoj, kako je treba ukrepati, da bo škoda čim manjša. Zr.to. ker sem se veliko učil in ker me ni bilo nikoli sram nobenega dela, sem uspel. To bi rad. povedal naši mladini, ki prihaja v tovarno. grad« iz Podsuseda in domači srečajo 8. maja na Lisci na velikem shodu. Vsi navzoči so ta predlog z navdušenjem sprejeli, najbolj pa so ga pozdravili predstavniki sosednjega hrvatskega društva. Dvodnevni seminar za mladinske voditelje, ki ga je organiziral občinski komite mladine v Sevnici, je dobro uspel. Mladinci so pridobili in si osvežili znanje z najvažnejših področij dela z mladino. Seminar je bil v soboto in nedeljo v dvorani Jugotanina. V petek in v soboto bo v Sevnici dvodnevni seminar za nove člane ZK. Seminar bo vodila delavska univerza, slušatelji pa se bodo seznanili z vsemi bistvenimi vprašanji o vlogi članov ZK v današnjih pogojih. Predavali bodo vidni javni delavci, udeležencev pa bo nad 30. Tak seminar se je pokazal kot izredno uspešna oblika zn delo z novimi kadri v Zvezi komunistov, ki morajo izredno hitro nadoknaditi zamujeno. Prejšnjo sredo so se zbrali v Sevnici na proračunsko razpravo vsi predsedniki vseh svetov pri ObLO skupaj s svetoma za družbeni plan in finance ter za gospodarstvo. Na tej seji so bili izvršeni zadnji načelni in drugi popravki, nato pa gre družbeni plan in proračun v tisk in v javno obravnavo. Spričo pomanjkanja časa bod-o organizirani zbori volivcev le v osmih večjih krajih in naj bi se bližnji prebivalci udeležili le-teh v čimvečjem številu. Za ponedeljek 18. aprila pa je predvidena seja obeh zborov ObLO, ki naj bi sprejela družbeni plan za leto 1960. ok 0 i* Ing. D. Lapajne: Stanovanjski tloris s petimi stanovanji v eni etaži, ki Imajo eno samo, skupno stopnišče in samo tri instalacijske vozle. Osončenje je maksimalno izkoriščeno, saj sta le dva prostora (kuhinji) obrnjena prot! severu. Skupna površina etaže znaSa 336 m* (21.00 X 16.00 m), število nadstropij poljubno. A. trosobno stanovanje (4—5 ležišč), B. dvosobno stanovanje (3 ležiSča), C. garsoniera (2 ležišči* sploh ni mogoče več zamisliti brez kopalnice, vendar higienski predpisi dopuščajo, da so sanitarni prostori v sredini stavb, brez naravne svetlobe, toda z obvezno, dobro ventilacijo. Sonce, zrak in voda naj bodo upoštevani v čim večji meri, saj so predpogoj za naše zdravje, zato naj imajo stanovanja velike odprtine in vsaj en balkon ali prikrito ložo. V kolikor to terja večje cene stanovanja, se lahko mnogo prihrani pri pametni razporeditvi prostorov s čim manjšimi hodniki in manjšim številom stopnišč. Danes tudi ne projektiramo več prehodnih sob, vsak prostor naj ima svoj lasten vhod iz predsobe. V splošnem so površine novih stanovanj manjše, kot so bile površine vklasičnih. meščanskih« stanovanj nekoč. Povprečno znaša za 3 ležišča med 60 in 70 m*. za 4 ležišča pa med 75 in 83 m*, z všteto površino zidov. Se vedno je slišati mnogo prigovorov proti stanovanjem v blokih. To. kar je v vseh večjih mestih že desetletja normalen pojav, v Novem mestu še vedno zadeva na negativna provincialna gledanja. Načelno stališče že pred vselitvijo, da štiri stranke ne morejo složno živeti ob skupnem stopnišču, je povsem čimrnost, opravljanje in zavist pa bo odpadel vsak prepir, marsikomu pa prihranjena jeza in zagrenjenost. Stanovanja v veČetažnih blokih so najcenejša (spomnimo '(članka >Zakaj omejujemo gradnjo individualnih stanovati jskih hiš«, Dol. list, štev. in. Cinj več stanovanj je vezanih na eno stopnišče, manjši odstotek stroškov zanj odpade na posamezno stanovanje, te še upoštevamo največkrat skupna napeljave raznih instalacij, mora biti vsakemu jasno, da je tako zapostavljanje tako močnih ekonomskih činiteljev nesmiselno, posebno če kvaliteta stanovanj pri tem ne utrpi nobene škode! ((Dalje prihodnjič) KAJ JE Z RAZŠIRITVIJO PI0KIRJEVEGA MIZARSKEGA OBRATA NA GRMU? PreJeU smo nekaj pritožb, češ da namerava SGP Pionir povečati svoj mizarski obrat tn da to predstavlja nevarnost za okolico Tako »e pritožujejo okoliški prebivalci. Ko smo se oglasili v mizarskem obratu ln o zadevi vprašali obratovodjo Jožeta Koširja nam Je zadevo razložil takole: — Tudi ml smo zvedeli za pritožbe okoliških prebivalcev, ki se boje hrupa, nevarnosti eksplozije in še raznih drugih reči Stanovanjsko naselje okoli našega obrata Je nanaglo zraslo v zadnjem desetletju. Poudariti moram, da nameravamo naš obrat prostornlnsko povečati prav zato da bi odpravili nekatere nevarnosti, ki Jih posamezni prebivalo uporabljajo kot argument proti razširitvi. Stavba, v kateri delamo. Je stara, nima prave iw>la-clje, natrpana Je s stroji Strop se je zaradi teže povesil lakirnico Imamo. v leseni baraki ln prav zato Je tam stalna nevar-notrt požara al', eksplozije Zarad' tesnih prostorov ne moremo đela pravilno razdeliti po fazah tn stroje prav razvrstiti Da bi vse te nevšečnosti odprav:li. smo se odločili dograditi novo krilo stav-be na naSem prostoru V njej bomo lahko strole razvrstili pravilno po fazah dela ter ti« ore- n V stanovanjski skupnosti Ih> razen ustana vi janja raz uih servisov, krpalnic. pral nic in kopališč treba razrnis Ijati tudi 0 priročnih delav uicah. Zaradi potnun I kan ju obrtnikov je večkrat težko 'lobiti človeka /.a ra/na drob na popravila Ljudska tehni ka je zato v (Iru-'Mi okraji« te pričela ustanu vi \nU tako zvana društva »Pooravi si sam«. V sodelovanju s stano vanjsko skupnostjo s<» v več jih stanovanjskih blokih opre- namestili tudi vse oddelke, ki so nameščeni zdaj v lesenih barakah na dvorišču Števila delavcev ne bomo povečali, s pravilno raz-vrstitvijo dela bomo pa odpravili dosedanjo nevarnost, ki grozi okolici zaradi nepravilno opremljenih prostorov Hkrati bomo lahko proizvajali več tn skupnosti le koristili Pripomnil bi še, da razni prizori, ko prihajajo posamezniki pred naša okna tn vpijejo ter mahajoč z rokami grozijo »da nam bodo že pokazali«, tem ljudem niso v čast Ml zadeve nismo načeli na svojo roko Spro-1111 smo Jo pri pristojnih organih po legalni poti in čakamo na rešitev Razni prenapetežl, kt so okolico razburili. pa bi lahko na-«1 tudi lep»l način za rešitev zadeve tn uveljavitev svojih pravic v kolikor bi bile res prizadete ' Gasilska organizacija na Bučki I« zapadla v precejšnje mrtvilo, xlkar Je odšel dosedanji tajnik 'me? flfu)« rikoMHe vpok. . ato ljudje upravičeno pričakujejo od gasilcev da bodo spet znž veli i,n bodo nared, če bo treba kje pomagati si sam« mili primeren prostor s potrebnim orodjem. Tam stanovalci od najmlajših pa do najstarejših sami popravljajo razne malenkosti. To je koristno, poučno in zabavno obenem O takšnih delavnicah v našem okraju Ljudska tehnika že razmišlja. V večjih stanovauiskih stavbah stanu jejo ljudje najrazličnejših ooklicev. Vsak zna nekaj, vsi skupaj pa marsikaj. Pri drob n ih popravilih ljudje drup drugemu pomagajo, se zbližujejo in se veliko naučijo V ponedeljek je obiskal Novo mesto dr. Slavko Komar član Zveznega izvršnega sveta, sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo. V spremstvu predsednika OLO Nika Belopavlo-viča, predstavnikov OZZ Toneta Pirca, Lojzeta Pajniča in inž. Janeza Miklavca si je ogledal živinorejsko-veterinarski zavod. Seznanili so ga tudi s problematiko kmetijstva v okraju in razpravljali o razvoju živinoreje in pitanju živine za proizvodnjo mesa. 0 Danes dopoldne bo v sejni dvorani OLO seja okrajnega odbora SZDL. Na seji bodo razpravljali o nalogah, ki jih vsem Jržavljanom zastavlja letošnji okrajni družbeni plan, naredili bodo analizo občinskih konferenc SZDL in se pogovorili o nekaterih organizacijskih vprašanjih. 0 Jutri bo v prostorih ljudske prosvete v Novem mestu 13. skupna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Na seji bodo odborniki obeh zborov poslušali poročilo o gospodarskem stanju in razvoju Industrije motornih vozil, poročilo sveta za telesno vzgojo, poročilo komisije pri Okrajnem odboru SZDL o razdelitvi proračunske dotacije družbenim organizacijam, razpravljali in sklepali bodo o številnih odlokih in premoženjsko pravnih zadevah, izdali nekaj jamstev gospodarskim organizacijam ter razrešili dosedanjega in izvolili novega podpredsednika OLO Po prvi točki dnevnega reda si bodo odborniki obeh zborov ogledali Industrijo mo^rnih vozil. V našem okraju so že v 'eku občni zbori občinskih sindikalnih svetov. Doslej sta bila že v Žužemberku in na Senovem Največ jih bo v nedeljo 24. aprila Končani pa bodo dO konca aprila KULTURA IN PROSVETA Sedemletnim se bodo odprla šolska vrata Starši, ki imajo otroke zrele ta šolo, so pred važnimi pripravami za prvi resni življenjski korak mladih državljanov. Obvestilo o zdravniškem pregledu in času vpisovanja sicer pravočasno objavljajo upraviteljstva šol, vendar morajo skrbniki teh otrok že preje vedeti za nekatere važne činitelje, da so otroci za šolanje vsestransko pripravljeni. Novi zakon o osnovni šoli za LRS določa o vpisu s členoma 43 in 44 naslednje: načelno se vpišejo v prvi razred otroci, ki do konca koledarskega leta dopolnijo sedmo leto starosti. Obvezni vpis se lahko odgodi za eno leto, če po zdravnikovem mnenju otrok še ni telesno in duševno dovolj razvit. Zdravnikovo mnenje in zmogljivost šole moreta dovoliti vpis tudi v primerih, Če otroci do konca koledarskega leta, v katerem bi radi stopili v šolo, dopolnijo šest let in pol. Otroci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju se po posebnih predpisih vpišejo v posebne šole. Učenci se praviloma vpisujejo v tisto osnovno šolo, V katere okolišu stanujejo, iz utemeljenih razlogov pa lahko tudi v kako drugo šolo, četudi je ta na območju druge občine. Še pred vpisovanjem starši pravočasno pripravijo rojstni Ust, da šola o učencu lahko dobi natančne podatke, ki go kasneje važni za verodostoj- nost spričeval. Mnogo neprijetnosti je otroku s tem prihranjenih, ker tako niso možne nobene zamenjave dokumentov! Zelo prav je, da starši z bodočim obiskovanjem šole otroka ne straše in tega tudi ne dovoljujejo ostalim, ki žive v njegovi okolici. Otrok naj se zaveda sicer, da bo imel kot šoiar določene dolžnosti, treba pa mu je vzgojiti tudi ljubezen in veselje do šole, kjer se bo marsičesa naučil, kjer bo mnogo pel in risal, imel vrsto sošolcev in prijateljev. Z njimi bo hodil na izlete, delal bo v raznih krožkih, bolje bo spoznal učitelja in videl razne prireditve. Skratka postal bo podoben svojim starejšim bratom, sestram in prijateljem. Zadnje jim navadno daje mnogo poguma in stremljenja saj je znano, kako radi bi mladi ljudje čim preje postali odrasli. V nasprotnem primeru se taki šolarji v novo življenje vživljajo z neverjetnimi težavami, ki postajajo lahko bolestne. Solo celo zasovražijo in tako odtujene učence tudi najboljši učitelji težko spravijo na pravi tir, na pot vesele in notranje bogate mladosti. Mnogo deljenih mnenj je glede predšolskega učenja v braju, računanju in tudi pisanju. Nekateri starši se popolnoma pravilno zavedajo, da je to nepotrebno in za otroka SODELUJTE Novoustanovljeni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem nadaljuje delo, ki ga je začel Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani, ki je letos izdal I. knjigo II. dela -Zbornika fotografskih dokumentov o boju KPS«. V letu 1960 namerava izdati I. del tega zbornika, ki bo Zajemal delavsko gibanje in dejavnost Komunistične partije v Sloveniji od začetkov delavskega gibanja pri nas (1. 1871) do leta 1941. V njem bodo objavljene vse pomembnejše fotografije, pa tudi faksimHli letakov, časopisov, članskih kart itd., ki jih je doslej zbral in hranil Zgodovinski arhiv CK ZKS, ki se je vključil v inštitut. Muzej narodne osvoboditve, ki se je prav tako vključil v novoustanovljeni inštitut, bo v letu 1960 izdal 2 knjigo II. dela navedenega zbornika, ki bo zajemala razdobje narodnoosvobodilnega boja od novembra 1942 do septembra 1943. Y želji, da bi bilo objavljeno fotografsko-dokumentarno gradivo čimpopolnejše in resnični odraz naše revolucionarne preteklosti, se obračamo na vse tiste, ki so v tem gibanju sodelovali in še hranijo tako gradivo, da ga izroče za objavo in s tem pripomorejo k izpolnitvi naše velike naloge. Dolžnost nas vseh je, da ohranimo potomcem to gradivo s tem, da ga objavimo v reprezentativni knjigi, ki naj bo obenem našim šolam prepotrebni učri pripomoček za vzgojo mladine, tujemu svetu pa naj v dostojni obliki predstavi naš boj za socializem in naš prispevek k mednarodnemu socialističnemu gibanju. Letošnja akcija ob 40-letnici KPJ in SKOJ je pokazala, da hranijo ljudje še mnogo dragocenega zgodovinskega gradiva, zato se ponovno obračamo na vse, ki tako gradivo še imajo, da nam ga proti .nagradi odstopijo ali ga posodijo za preslikan je. Prosimo jih tudi, da nam hkrati s fotografijami pošljejo ustrezne podatke, t j, da kratko opišejo dogodek, ki ga fotografija predstavlja, in posamezne pomembne osebe ali skupine, ki so na fotografiji, in točen čas dogodka ter podatke o avtorju fotografije, v kolikor je znan, da bi z navedbo avtorja fotografije utrdili njeno avtentičnost. Obenem pozivamo tudi vse fotografe (poklicne in amaterje), ki so v predvojnem obdobju spremljali naše napredno gibanje in posneli v .slikah posamezne dogodke v njem ter take posnetke še hranijo, da nam to sporoče. Ker je večina gradiva že zbranega in se obe knjigi pripravljata za izdajo, prosimo, da nam fotografije in pojasnila k njim sporočite čimprej, da bi kakšna pomembna fotografija ne ostala neobjavljena. Vse fotografije in sporočila, ki se nanašajo na obdobje do leta 1941, pošljite na naslov: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem, Ljubljana, Trg revolucije št. 1 ali na telefon št. 23-571, interna 23. Vse tisto, kar spada v obdobje narodnoosvobodilnega boja pa na naslov: Muzej narodne osvoboditve LRS, Ljubljana, Celovška cesta št. 23, telefon 20—393. kvarno. A ker sosedov otrok že mnogo zna, začno s strahom gledati na svojega, ki je še poln igre in še svinčnika ne zna prav prijeti. Pustimo otroku igro in ne učimo ga prezgodnje modrosti sami! Ce otrok sprašuje, mu seveda odgovarjamo, nudimo mu slikanice, naj sedi pri radiu, tudi riše lahko, se na pamet uči pesmic, a vse samo v toliko, kolikor in kadar si želi! Ne bodimo tirani in ne silimo ga, da bi že pred sedmim letom obvladal to, kar mu naj šola da. Tak učenjak se pri pouku potem dolgočasi, dokler mu v šoli posredujejo to, kar smo ga s silo naučili doma. Ne živi v kontaktu z učiteljem in so-učenci ter tako zamuja priložnosti, da bi se privajal na primerno duševno koncentracijo, strokovno metodo in vzgojo za premagovanje prvih šolskih težav. Kaj lahko se zgodi, da tako zamudi redni vlak ter nekje na sredi odpove in postane sčasoma mnogo slabši od tistega, ki je bil prvi dan šole res še brez šolskega znanja, a je bil sicer razgledan v svoji okolici, v pravljicah in povestih, je znal držati v redu svoje igrače in sploh svojo lastnino, je znal ceniti svoje prijatelje, družinske člane in šolo, ki mu je tudi sedaj iz dneva v dan zanimivejša in zato tudi vsestransko koristna, ne da bi se tega zavedal. Otroku bomo nabavili primerno šolsko torbico, mapo za zvezke, prvo čitanko in računico, svinčnik ter zanj škatlico. Za vse drugo pa bomo počakali navodila razrednega učitelja. Tudi novo obleko mu bomo mogoče lahko kupili ali vsaj popravili kaj starega, da bo tudi na zunaj videti, da stopa v nov čas in k novim spoznanjem. N. G. Lado Smrekar: Vlado Lamut: PARIŠKA KAVARNA Ve še. ttovost! študijske knjižnic« Mirana Jarca Kčstler Jcsef: WALDBAU. Hamburg u. Berlin. Paul Parey 1958. Kostler Jo3of: W A L DPFLE GE» Hamburg u. Berjin, F&r*y 195». Schim.tschek Brvvinr Dlt BE-STIMMUNG VON LNSEKTEN-SCHADEN IM WALDE. Hamburg u. Berlin. Paul Parey 1955. Zycha H.: DIE PAPPEL. Ham-curg u. Berl.n, Paul Fa.ney 1969. - Kosch Aiois; V7ELCHER BAUM IST DAS? Strtutgart, Kossnoe 1S68. Gottlich Kari- HOLZ ABC. Ledjk. ^:g F a ohto uc h ver l ZE F UR GARTEN UND LAND-3CHAFT. Berlin. Deutscher Bau-ernverlag 1657. Abetz Kari: BAUERLICHE WALDWIRTSCHAFT. Hamburg U. Beri;m. PaTrey 1965. .., Mrtscherhch E. A.: BODENKTTN-DE. Berlin u Hamburg, P. Farey 1954. Boerner Eranz: TASCHENWOR-TERBUCH DER BOTANISCHBN FFLANZENNAMEN. Beril m und Hamburg. P. Parey Ifi&l. Klapp Ernst: TASCHENBUCM r_>ER GRASER. Berlin und Hamburg — PAREYS LANDWIRT-SCHAFTS-LEXrKON. Berlin und Hamburg, P. Parey 1956-57, z Bde. Keler Štefan- ENTOMOLOGI-SCHES VVORTERBUCH. Berlin. Akademie-Verlag 1956. Stohi Slava: PETRI HJJL! Pra*. Artia 1964. Hajek Karea: WEID-MAJ«#» SCHElLi Prag. Artla 1934. _ Pred nekaj dnevi sem peljal v Ljubljano skupino dijakov. Pot je nanesla, da smo obiskali tudi Trnovo. Stopili SEVNIŠKI FILATELISTI Prejšnjo nedeljo so imeli redni letni občni zbor sevniški filatelisti ob številni udeležbi članstva. Iz poročil je razvidno, da Je društvo v minulem letu delovalo in zadostilo vsem obveznostim do zveze. SedteJ šteje društvo 22 rednih tla. nov ter 12 mladincev in pionirjev. Veako prvo nedeljo v mesecu, razen drveh poletnih, unajo menjalne sestanke, posebne sestanke pa Imajo od časa do časa za mladino ln piicnirje. Pridno se poslužujejo tudi krožne zamenjave. Za tekoče leto imajo v načrtu otošnrno razstavo, ki nai bi bila ob kaki večji krajevni prtrecEtvi. Za novo poslovno leto Je bU izvoljen v glavnem dosedanji odbor Mladina Velike Loke V Veliki Loki imajo že več let mladinsko organizacijo, vendar delo ni bilo vsa leta uspešno in pestro, ker ni bilo sposobnega vodstva. Šele lani so se pokazali prvi vidnejši uspehi dela te organizacije v aktivu mladih zadružnikov, ki so na tekmovanju zasedli tretje mesto. Ves trud, ki so ga mladi zadružniki imeli pri delu na polju, jim je bil poplačan z bogatim pridelkom koruze. Ko je organizacija ZK videla delovno in enotno mladino v vasi, je dala pobudo za ustanovitev mladinskega aktiva. Nekega večera se je mladina zbrala, izvolila svoje vodstvo in sprejela načrt dela za ietošnje leto. Prvi sestanki koma i rojenega aktiva so že pokazali, da bo delo uspešno. Sedaj mladina redno prihaja na sestanke, le nekaj je še takih, ki se nočejo vključiti v naše delo. Na sestankih obravnavamo dogodke doma in y> svetu, obravnavamo nastanek zemlje, življenja in religije. Jedro dela mladinske organizacije je boj proti zaostalosti in prizadevanje za dobre odnose med ljudmi. Mladina Velike Loke je krenila na pravo pot, naloga njenega vod- stva in ZK pa je -krbeti, da s te poti ne krene drugam. Delo mladine ni le v sobi, kjer so sestanki, s- '.elovala je tudi na proslavah državnih praznikov in se vključila v prosvetno društvo, ki se je tudi prebudilo. Tudi aktiv mladih zadružnikov uspešno dela. Ze lt.ni si je napravil načrt za delo v letošnjem letu. Ko bo posijalo prvo pomladansko sonce, bodo mlade roke položile v zemljo dobro pripravljeno seme, iz katerega bo vzklilo bujno rastje. Mladina se bo trudila, da bodo pridelki na njeni zemlji najlepši. Po končanem jesenskem delu pa bodo mladi zadružniki priredili izlet v gore. Skorai vsako soboto je slišati iz dvorane v zadružnem domu prijetne melodije mladinskega gramofona in radia, ki ga i^ mladina kupila z lastnimi sredstvi aktiva mladih zadružnikov. Če nastanejo na aparatu okvare, mladina hitro zbere denar za popravilo in že čez nekaj dni se spet lahko vrti v živahnem ritmu. — To mladino spodbuja k nadaljnjemu dglu, hkrati pa vzgaja in navaja h kolektivnemu de- lu- Štefan KAMIN smo iz avtobusa, se razgledali — bili smo ob Gradaščici. Ta potok mi je znan, znan še iz tistih časov, ko sem sredi vojne kot neroden kmečki deček stopal mimo in mislil, da je ves svet moj, poznal pa sem ga kajpak prav malo. Iz skromne gorske vasi sem prišel in naenkrat so me presadili med velike mestne hiše, ki so se vrstile druga za drugo, druga razkošnejša od prve. Takrat sem poslušal utrip mesta, in ko sem hodil ob bregu Grada-ščice, nisem videl vrbinja In v vodo sklanjajočih vrb in ne čudovitih menjav sončnih žarkov, ki so se kopali v potoku. Kako bi videl, vsega tega sem bil poln od doma, zdaj pa sem hodil v prvo gimnazijo, prišel iz vasi, ki ni dala še nikoli nobenega študenta, iz skromne gorske vasi med palače, ki sklepajo prostrane trge in ulice, katere napaja promet, promet ljudi in motorjev. Spomnil sem se, da sem nedaleč od mesta, na katerem je ustavil naš avtobus, našel dve liri, dve papirnati liri, in ker nisem nikoli imel denarja, vem, da sem dolgo premišljeval, kaj bi kupil zanje. To je bilo takrat ... Pred nami je stala hiša, ki jo že dolgo poznam in je drugačna od vseh drugih hiš na obežju Gradaščice. Iz nje diha Plečnikova mojstrska roka. Tu stanuje pisatelj Franc Šaleški Finžgar, avtor znanega romana »Pod svobodnim soncem* in vrste drugih knjig. Veliko križev mu je naložilo življenje, kmalu se bo srečal z devetim. »Za trenutek stopim v njegovo sobo, morda ga nagovorim, da bo stopil k oknu in se pokazal našim dijakom!« Tako sem mislil in že pritisnil na kljuko. Ko sem prišel v stanovanje, mi je njegova sestrična, ki mu gospodinji, odgovorila, da je šel na sprehod, in da se bo vsak čas vrnil. In res, predno sem prišel iz hiše po vrtu na cesto, sem ga že zagledal, kako stopa proti domu. Povedal sem šolarjem, in ko se jim je pisatelj približal, so mu začeli ploskati, ena od dijakinj pa mu je dala steklenico cvička iz Gadove peči. Srečanje je naredilo nepopisen vtis, zakaj pisatelj se je srečal z mladostjo. Ko jo je videl zbrano okoli sebe, ni mogel zadržati ginjenosti. Začel je jokati. Slednjič je spregovo- o m iti a Z obiska v zloglasnem taborišču Auschwitz tvo poslušam poročila o početju ljudi, ki še niso prenehali verovati v bestialno teorijo o »nadljudeh- in »podlju-deh«, mi spomin vedno znova vsiljuje globoke, nepozabne vtise z obiska v zloglasnem taborišču Auschvvitz. Treba je bilo videti samo ostanke krematorija, edinega izmed petih, ki je po naključju ostal, da bi bil kot prst opomina človeštvu, pa je človek onemel v grozi nad tistim, kar se je tu dogajalo. Toda usoda je bila naklonjena zgodovini in je razen nemih zidov ohranila Pri življenju tudi žive priče, ki ne smejo in tudi ne želijo molčati. »Rjul bom na ves glas, dokler se ne bo zganila vest poslednjega zemljana in bo z menoj vred vpil: Nikoli več!« dejal eden izmed preživelih kandidatov za smrt. Zares: rjuti bi bilo treba, da bi zastale roke tistih, ki •*t rišejo kljukast 'i jra udarita, brutalno du- šita v njem vsak nagib k samostojnemu odločanju, vsak najmanjši prestopek izrabita za izražanje svoje neomejene oblasti nad otrokom. »Dokler ga jaz redim, bo delal, kakor bom jaz ukazal!* >Biti mora tiho in ubogati. — jaz sem oče!« »Mu bom že pokazal!« — Ob takem stališču roditeljev se avtoritativni odnos ne more razviti, saj je za ta odnos značilno, da je otrok nasproti svojemu vzgojitelju »odprt, voljan, mehko podred-Ijiv, željan vzgojitelja,« kakor smo rekli zadnjič. Pa ne le da se ne more razviti avtoritativni odnos: pri takem zmotnem pojmovanju avtoritete delamo v vzgojnem procesu velikansko škodo, saj se razvija večno strahovani otrok v lažnivega, strahopetnega, hinavskega ali nasilnega človeka. Po mnogih družinah srečujemo pojmovanje avtoritete, ki je pravo nasprotje tega, kar smo doslej povedali. Nekateri starši mislijo, da bodo postali otroku avtoriteta, če bodo gradili odnose izključno na tem, da otroka čustveno in po vsi sili vežejo nase. Ce je bil edini motiv prej omenjenega odnosa: >Ubogal bo!< — je edini motiv sedaj omenjenega odnosa: »Rad naj me ima!« Napaka ni v tem motivu samem po sebi. ampak v iz-ključnosti tega motiva. Roditelja se vneto izogibljeta slehernemu položaju, v katerem bi otroka — pa čeprav iz naj- bolj utemeljenih razlogov — kaj prizadelo, ga kaj neprijetnega doletelo. Zato uvajata v družino sladkobne medsebojne odnose, neprestano miluje-ta otroka, ga razvajata z nežnostmi, pohvalami, ga neprestano izzivata k izjavam in dokazom svoje ljubezni: >Ali imaš očka kaj rad?« »Koliko imaš mamico rad?« »Koga imaš najraje?« »Pokaži, kako imaš mamico rad!« »Poglej, kako te ima očka rad — pomarančo ti je prinesel«. »Saj boš pojedel juhico, kajne, ker imaš mamico rad?« — Tudi v takih primerih ni škoda le v tem, da se ne razvije avtoritativen odnos, ampak tudi v tem, da se v otroku razvijajo slabe značajnostne poteze: otrok postaja priliznjen in sebičen, špekulira z ljubeznijo, prične svoje prednosti preračunavati, izkorišča očeta in mater. Pa še druga, morda še usodnejša vzgojna škoda nastaja: otrok ne spoznava, da smo obvezani nasproti družbi, da so merila dobrega in zla v družbi; oče in mati mu utemeljujeta dobro in zlo samo v odnosu do sebe: »Tega ne smeš. ker bo mamica žalostna.« »Stori tako, da bo očka veseli. Gotovo imata oče in mati prav, če vrednotita otrokova dejanja z osebnega vidika; ni pa prav, če samo s tem odnosom utemeljujeta otrokove moralne obveznosti. Otrok mora že v družini spoznati, da ne veljajo merila Iz revije Otrok in družina ■I J idje smo ćudnd« Sam«o po sl j ainevno se nam zdli, dia je u -./no in prav, če se kakega 0 v, ga nismc opravljati, na-preden se ga lotimo, «j s lem izognemo dnetantiz-.i.j. ,n škodi, ki jo slabo delo pov-—k —i Ed.rvole pri vzgojnem delu smo sila širokogrudni in brezskrbni; mnenja smo da se tega dela ni treba učiti, da to delo že vsak oarasel človek zmore in zna. Mirno in zaupno, a brez kakršnega-kolj utemeljenega razloga, se postav.ino na stalšče: »Bo že šilo.« Kaj pa, če ne bo šio? In kar je še huje, kaj pa, če se sploh ne bomo zavedali, da ne gre? Ce bomo v trdni v.;ri, da gre, delali napako za nst^Lko in to na račun otroka?« — takole je povedala dr. Iva Seguia v letošnji l. številki revije Otrok in družina in moramo priznati, da velja to za mnoge starše izmed nas. Vendar se stanje izboljšuje s šolami za starše in v veliki meri tudi s pričujočo vzgojno revijo. Zelo zanimiva ra/n>rava v tej številki revije je o nepo;|ini družini. Pojav različnih oblin nepopolno družme sproža v naš; druž- bi svojevrstne ekonomske, socialne pa tudi vzgojne probleine. Saj je dobro znano da žive ne.^ z polne družine v mnogo težavne j ših oko. liščinah, kakor popolne druiine. O tem Je pisala dr. Milica Bergan-tova in bo svojo razpravo nadaljevala Se y prhodnji številki. Se en d^iadno vzgojni problem, ki je obravnavan v tej številki: Pomagajmo dekletom ki prihajajo s podeželja v mesto! Ore za preventivne naloge družbenih organov tako na vasi, od koder dekleta prihajajo, kot v mestu, ali industrijskem središču, kamor prihajaj^. In nato drobnejšl problemi pr! vzgoji. V pomenku s starši se je neka mati oglasila z vprašanjem: moja dvanajstletna hčerka se večkrat upira, kadar mor« čuvati mlajšega bratca, ko greva z možem v kino, ali kam drugam po opravkih. In druga mato mola štiriletna hči noče jesti rrbja 15 letna hčerka bi pa že rada plesala itd. Na težko vprašanje: skleniti afll ne skleniti zakonsko zvezo z alkoholikom, odgovarja dr. Jo?.e Potrč. r NAŠ PIONIRSKI ODRED V DOBOVI Na osnovni Soli v Dobovi Imamo učenci svoj pionirski odred, ki se imenuje po padlih borcih bratih Gerjevičih. Pionirji smo organizirali razne krožke. Tako imamo tehnični, šahovski, vrtnarski, dramski, lutkovni in pevski krožek. Pri teh krožkih pridno izvršujemo naloge, ki smo jih sprejeli. Pri tehničnem krožku smo Skrobili papir in izdelali mape za Šolske potrebščine. Imamo pa še naslednje naloge: vezanje knjig, opletanje steklenic, Izdelovanje fotogramov in drugih predmetov. Tudi šahovski krožek pridno dela in se pripravlja za občinsko tekmovanje v Brežicah; vrtnarski krožek Ima nalogo, da sodobno uredi šolski vrt, njivo ln okolico. Dramski krožek- je uprizoril igrico Rdeča Kapica, ki je lopo uspela. Lutkovni krožek pridno izdeluje lutke, ob koncu šolskega leta pa bo uprizoril lutkovno igrico. Pevski krožek se pripravlja na tekmovanje, ki bo aprila v Brežicah. Vključili smo se v veliko nagradno tekmovanje mladih zadružnikov. IzvrSili smo že prvo nalogo tekmovanja: izdelali smo krmilnice in valilnice, razobesili smo jih po sadovnjakih, gozdovih In po šolskih oknih. Vso zimo smo pridno krmili stradajoče ptičke. Pred nami je še mnogo nalog, med njimi tudi ta, da priskočimo na pomoč pri pogozdovanju golih površin. Obljubili smo, da bomo pridno izvrševali vse zadane naloge, ker tako pomagamo pri graditvi naše socialistične domovine in si obenem pridobivamo osnovno znanje v naprednem gospodarstvu. Molan Marija, uč. V. a razreda Dobova pri Brežicah Kakor vse doslej, bo revija tudi v letlošnjem letniku pomagala staršem in vsem drugim, ki delajo na neštetih tonščih z otrokom. To nalogo opravlja revija z najboljšim namenom; pomagati. Gotov de razveseljivo dejst\Jj, da se revija zelo siri med naročnike in pridobiva velmko bralcev. 2. številka te zanimive revije prinaša sestavek »Kako žive osnovnošolski otroci brez enega izmed roditeljev«, ki ga Je napisala dr. Miflica Bergant Meta Petkovškova naim v članku »Kaj Je to športni dan« pripoveduje, kako je za otroke koristen kratek sprehod v naravo kjer se igrajo-na čistem zraku in pomladnem sencu. Dalje obravnava revija vprašanje zaskrbljenih > mater o otrocih, ki so začeli Jemati denar, da kupujejo slaščice in še veliko zanimivih sestavkov, o katerh bomo razmišljali in včasih svojim otrokom pomagali. 3. številka te revije govori o tem, kako žiive izvenzakonski otroci, o otrocih, ki se radi zadržujejo ob slikanicah, o večjih otrocih, ki Jih že zanima strip, o poslovanju šolske kuhinje, o prazniku pomladi. Prlobčena pa so tudi r>isima uredništvu, kjer bralci stavljajo najrazličnejša vprašanja iz vzgojnega in družinskega življenja. Revijo Otrok m družina lahko naročite v uoravi revije v LJubljani, Miklošičeva c. 16-11. PD LISCA Dvorano gasilskega doma v Sevnici so naoolnili člani DP Lisca. To društvo šteje letos že 130 mladincev in pionirjev ter 292 odraslih članov. V primeru vz lam se je število članov povečalo za nadaljnjih 60. kar je lap prirastek za ts kraje. Po izčrpnih ln vsebinsko bogatili poročilih odJbomikov, se je razvila živahna razprava. Največ je bilo slišati mnenj o nadaljnjem izboljšanju materialno-uslužnih pogojev na postojanki) na Lisci. — Analiza dela v preteklem letu je pokazala kar lepo aktjvnost društva, saj znaša čisti dohodek nad 143 tisoč dinarjev, za več kot 160 tisoč dinarjev pa je bilo nabavljenega novega inventarja. Znatno povečuje promet tudi nova avtomobilska cesta na Lisco. Zal pa ni sredstev za njeno vzdrževanje in so člani sklenili, da jo bodo sam, vzdrževali. V ta namen bodo več nedelj zaporedoma organiziral; delovne akcije za popravilo ceste. Upravni odbor bc Imel v bodočem letu 15 nadzorni r>a 3 člane. Nalog Je toliko, da bodo morale seje biti resnično pogosteje, dela na postojanki pa Je tudi dovolj. -ok Družbeni plan v številkah £ Industrija motornih vozil Novo mesto t>o izdelala letos 900 dostavnih voz, za 90 milijonov dinarjev nadomestnih delov in opravila za 60 milijonov dinarjev uslug. £ Tovarna zdravil Krka Do letos dosegla v proizvodnji 1 milijardo dinarjev vrednosti, kar je za 25 odst. več kot lani. 93.245 milijonov enot penicilina in 231 ton ostalih zdravil bodD dali na trg. £ Novulcs bo z novimi obrati vezanih plošč furnLrske embalaže in furnirja povečal pro-izvodnio za 75 odst. Novi proizvod bo predstavljal letos -3000 kub. metrov vezanih plošč in 500 kub. metrov ladijskega poda. 0 Opekarni! Zalo« h.i i7r>>-UUq S in pol milijonov kcisov opeke raznih vrst tn povečala proizvodnjo za 17 odst. £ Opremaleg bo letos izdelala 2500 koso/ furnirskega pohištva in 1000 stoječih obešalnikov v skupni vrednosti 104 milijone dinarjev. £ Industrija perila Novo mesto b0 dala na trg 720.000 kv. metrov konfekcijskega perila. Proizvodni plan je nižji kot lani, z novimi stroji pa bodo zato izboljšali kakovost. # Industrija čevljev BOR ✓ Dol. Toplicah bo povećala proizvodnjo za 15 odst. Izdelali bodo 29.000 parov obutve 0 Industrija obutve Novo mesto bo izdelala letos 26.000 parov težke in 91.000 parov na-vac'i.ie obutve ter povečala proizvodnjo za IS odst. £ Elektro Novo mesto bo dobavilo potrošnikom blizu U milijonov kilovatnih ur električne energije in naredilo 9500 električnih instalacij. % Živinoreja v občini Novo mesto bo v pogodbeni proizvodnji dala letos na trg 1700 glav spitanih telet, 320 glav ostalih goved. 4300 prašičev in 1 milijon litrov mleka. ■ Proizvodnja v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bila v Sloveniji za 1-1.8 odstotka višja, kot v istem razdobju lanskega leta. Preskrba I domačimi surovinami in onimi, ki Jih uvažamo, pa še nI povsem v redu. Dve milijardi 835 milijonov dinarjev posojil lz stanovanjskega sklada LKS bodo dobili letos okraji in občine za zidavo stanovanj. Sol ter komunalnih in zdravstvenih objektov. h Motorlzaclja hitro raste. Po zadnjih podatkih ie v Jugoslaviji 35.i;no tovornih ln specialnih avtomobilov, 4960 avtobusov, 30.200 osebnih avtomobilov ln 50.800 motornih koles, v primerjavi z letom 1956 se Je število motornih vozil povečalo za 2 tn pol krat. Domača Industrija avtomobilov bo letos dala na trg 17.213 novih vozil. dobrega in zla samo za odnose v družini, ampak za družbene odnose nasploh. Morda bi omenili ie eno zvrst napačoega pojmovanja avtoritete: nekateri starši mislijo, da si bodo pridobili veljavo s tem, če bodo vsak trenutek pozirali pred otrokom v vlogi vzvišenega in nezmotljivega razsodnika med dobrim in zlom. Prepričani so, da so njihove razsodbe popolne in nedotakljive samo zato, ker so jih dali kot roditelji. Nikoli se ne približajo otroku prisrčno, preprosto in odprto kot ljudje, ki imajo tudi svoje težave, ki so se v življenju tudi kdaj zmotili, ki so v življenju tudi kdaj kaj storili, kar ni bilo prav. Vedno stojijo na odru nekakšne popolnosti in od tam vsak trenutek zasipavajo otroka z nauki. Nenehno stojijo otroku za hrbtom, na vsak otrokov vzgib udarijo uradni pečat svoje avtoritativne razsodbe, vsak trenutek izrabijo, da otroku popridigajo. Otroku ne dajo priti do sape. Ne dajo mu, da bi v miru in sam kdaj kaj premislil, kaj razsodil, izoblikoval kako svoje stališče. Ne dajo in ne pomagajo mu, da bi kdaj sam prehodil kak košček spoznavne poti, da bi se vsaj. v svoji notranji stiski, obrnil na očeta ali na mater s svojim lastnim vprašanjem. Vse vzgojno delo se spremeni v nekakšen birokratski stroj, ki vestno etiketira vsako otrokovo čustvo, misel, dejanje ali hotenje s snažno etiketo »dobro« ali >slabo«, ki pa otroku onemogoča, da bi se zaupljivo in željno, toplo človeško zatekal k očetu in materi po pomoč in ob njima doživljal in spoznaval vso zapletenost, pa tudi vse možnosti človekove notranje rasti. (Iz revije OTROK IN DRUŽINA, št.l, 1960) Letos občinska vodstva LM posvečajo izobraževanju vodstev aktivov veliko skrb. Bilo je že več seminarjev, med njimi v Novem mestu, Trebnjem, Žužemberku, kmalu pa bodo sledili še seminarji v drugih občinskih središčih. Mladinska organizacija mora biti na tekočem o vsem in mora zvesto sodelovati pri reševanju vseh družbenih vprašanj. Na sliki: udeleženci Seminarja v Trebnjem ČIM VEČ EKIP Tradicionalna prireditev v po-■astitev obletnice osvoboditve rlavnega mesta Slovenije — Ljubljane — bo letcs še lepša in ve-.'častnejJa kot prejšnja leta. Ob 15. obletnici osvoboditve se obeta rekordna udeležba ekp h. vse države, v tekmovanju štafet pa bo '.asedba celo mednarodna. Na tek-novanje so namreč letos povabili tudi mestne reprezentance Varšave. Prage. Budimpešte m drugih mest. Priprave za tradicionalni partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« tečejo že več mesecev. Organizacijski odbor, ki vodi priprave, skrbno dela že dalj časa, tako da bo prireditev gotovo v vseh pogledih uspela. Da bi bilo vse v najlepšem redu, so za posamezna področja organizacije sestavili zelo šr.roke komisije. Posebno delavna je propagandna komisija, ki je letos izdala že štiri številke posebnega biltena »Poročevalec«, razen tega pa je rjoskr-bela za učinkovito propagando v vseh krajih naše države, zlasti pa po Sloveniji. Kolesar: na cesti nisi sam! — Pogreba se je udeležilo nad 600 ljudi. Okoli 40 njenih tovarišic iz podjetja se je na pogreb pripeljalo s kolesi. Morda bo ta nesreča vplivala na mlade kolesarje, ki dirkajo po cestah kot blazni, da bodo vozili previdneje. (Nesrečna smrt mladega dekleta. Dol. list 15. oktobra 1959.) Osemnajstletnl kolesar A. M-, vajenec pri nekem novomeškem podjetju, je peljal na dvokolesu lani 18. septembra svojim sodelavcev malico. Nič hudega ni slutil. Vozil je lepo po desni strani in gredoč malical. Kai si je mislil in zakaj je zapeljal na enkrat iz svoje desne strani pred nasprotni vozeči avto, ki se je pravilno držal svoje Oasne strani, ne vemo pa tudi on nam tega ne bo nikoli povedal, ker je mrtev. Komisija, ki je prišla na kraj nesreče, je ugotovila, da j« vozil neprevidno (ker je gredoč malical, ni dovolj pazil na cesto), da je imel v roki štruc0 kruha, ki ga je ovirala pri krmarjenju kolesa ln da zavore kolesa sploh niso prijele. Lahke hude nesreče kolesarjev, smrti ... Zakaj? Večina jih je zavijala na levo, a se ni prepričala, če je cesta prosta, niti niso c)ali pravočasno znaka z roko, da bodo zavili na levo. Pijančki so korajžni in radi sedajo na kolo — seveda če morejo, in nesreča je tu, ker vsa cesta ne more biti samo nj ihova. Marsikdo vozi kolo brez luči. Avtomobil, kolesar ali kdor koli že mu pripelje nasproti, ga ne opazi dovolj hitro in nesreča je tu. Včasih vozijo, predvsem mladi kolesarji, vštric in še ovinek (ali pa tudi ne) in.-. Velika kangla za mleko na biciklu .Grablje, vile in še druge stvari, ki ovirajo krmarje-nje kolesa, terjajo žrtve. Kolesarji izsiljujejo prednost tam, ker je nimajo in spet je nesreča. Kolo je enosedežno vozilo, zato ne vozimo na njem še druge osebe. Kolesar, predno se odpelješ na vožnjo: poglej, če pravilno delajo zavore, če so vijaki in matice pravilno pritegnjeni, če ie krmilo v redu. če je veriga pravilno napeta in namazana, če kolesi ne delata osmice, če so Splee pravilno naravnane, če sta zračnici pod primernim pritiskom in če so ventili v redu ter če je tudi ostala oprema kolesa v redu. Nikar ne pojdimo na pot s kolesom, ki nI mehanično popolnoma v redu. Razen tega pa moramo seveda poznati še prometne predpise. Vsako okvaro na kolesu je treba takoj odstraniti. Ce je ne moreš sam, oč'.oelji kolo v mehanično delavnico. Tvoje zdravje je najvažnejše. Novice Iz Velikega Podloga V minuli zimski sezoni je bilo zelo delavno prosvetno društvo. Razen proslav, ki jih je organiziralo s pomočjo šole, mladine in množičnih organizacij, je naštudiralo igro »Prevara« in gostovalo z njo na Raki in v Podbočju. Tudi folklorna sekcija društva je pridno delala. Sodelovala je pri vseh proslavah, med katerimi je bila posebno dobra proslava za dan žena. ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * b TEKSTILNEMU KOMBINATU »BORIS KIDRIČ« so bila odobrena investicijska sredstva za, drugo fazo gracrlrtv*. Novi o&jekt naj to* začel obratovati i. julija 1961. V njem bodo proizvajali predvsem boljše vrste tkanin, število zaposlenih pa bo znašalo nekaj nad 400 oseb. ■ Mizarstvo Iztok, Miren pri Gorici, bo z rekonstrukcijo, ki bo veljala 15 milijonov dinarjev povečala svoje zmogljivosti toliko, da bodo izdelovali 1800 pohištvenih garnitur namesto prejšnjih 1100 na leto. Kros, kros, kros Zadnjo nedeljo je izvedlo TVD Partizan v Novem mestu tekmovanje v krosu. Pomladanski krosi naj bi bili uvodna prireditev ob pričetku nove sezone za vse tekmovalce raznih panog in ne samo za atlete Na žalost so nastopili Okrajna rokometna reprezentanca nastopa na Mirni Letošnje tretje srečanje roko-metašev je v organizaciji okrajnega rokometnega odbora Novo mesto. Okrajni rokometni odbor je letošnji dvoboj dodelil organizaciji TVD Partizan Mirna Ljubitelj rokometa v Mi m i se vestno pripravljajo za izvedbo tega dvoboja, ki bo v nedeljo 17. aprila na Mirni. Ženska reprezentanca DOLENJSKE : GORENJSKE ob 14. uri. Moška reprezentanca DOLENJSKE : GORENJSKE ob 15. ari. Za ljubitelje rokometa sporočamo, da si ogledajo to največjo prireditev na Mirni. Ekipa Gorenjske nastopa v najmočnejši rjostavi. jeciro moške ekipe sestavljajo igralci rokometnega kluba Mladosti iz Kranja. Ekipa Mladosti je edini resni tekmec republiškemu prvaku Odredu iz LJubljane, v njem ekipi so igralci, ki so kandidat za reprezentanco Slovenije. V ženski ekipi so v glavnem igralke, ki nastopajo v slovenski republiški ligi. V domači reprezentanci bodo nastopal; najboljši igralci našega okraja. V moški reprezentanci bomo videli Vardijana, Iskro, Sulca BaJda, Satovška, Cimperska. Gor-šeta. Einsidlerja. Zakrajška. Muh. viča m ostale, ki bodo obleki; dres okrajne reevezantance. — V ženski ekiipi bodo nastopile igralke črnomaljskega Partizana, ki se oonaSaJo z naslovom republiškega prvaka za leto 1958. To srečanje Je tudi predvideno v sklopu priprav za VII. zjet bratstva in enotnosti v Novem mestu. M-k samo atlet, in še U ne polno-številno. Hudetova zaradi poškodbe ni mogla nastopiti. Rezultati; mladinke —. 600 m; 1. Marija Žalec 4-10, 2. Štefka Skoi-lanc 4:15, 3. Mira Tome 4:16. Mladinci — 1500 m: l. Jože Ma-cedoni 6:04, 2. Jože Kavšek 6:10, 3. Drago Košele 6:11 ' Člani — 1500 m: l- Vojislav Mair-četić 6:05. Pogreša!!i smo tudi tekmovalce Ljudske milice in člane JLA, katere je zastopal samo Ma-reUč. V nedeljo, 17. aprila, ob 10. url bo na Loki okrajno prvenstvo v krosu. Pričakujemo številna tekmovalce iZ vsega okraja zlasti pa vse novomeške tekmovalce Vabimo tudi občinstvo, da si ogleda to uvodno atletske prireditev: J. G. Kros v Sevnici TVD Partizan Sevnica je prirc-dU v nedeljo. 10. arorija. letošnji pomladanski tek čez drn ln 6trn, na katerem so sodelovali tudi člani TVD Partizana iz Boštanja in gojenci kmetijske šole Radna pri Sevnici. Ob določeni ur, se je zbralo na startu pred domom, kjer je bil tudi oili. 90 tekmovalcev. Pri teku so bili doseženi naslednji rezultati: Rokometne vesti V nedeljo 10. aprila je bilo odigrano drugo kolo okrajnega rokometnega prvenstva. Kvaliteta Iger je v vsakem kolu večja. Tekmam je prisostvovalo okoli 300 gledalcev. TVD PARTIZAN SEVNICA : TVD PARTIZAN BREZICE 9:30 Gledalci so v napetem pričakovanju dočakali goste iz Brežic. Ekipa Iz Brežic je edini kandidat razen Belta tz Črnomlja za okrajnega prvaka v rokometni ligi. Borbeni Igralci Partizana iz Brežic so izpolnili pričakovanje z lepo ln dovršeno igro Domača ekipa se je nekoliko časa držala, nato pa popustila. Najboljši pri Breži-č-anih ie bil Vidmar z 11 zadetki. Soč":i je Vinko Smrekar Iz Črnomlja. TVD PARTIZAN RATEČE : TVD PARTIZAN MIRNA 19:12 Obe ekipi sta se borili za zmago. V spomladanskem delu le v zadnjih minutah zmagala ekipa iz Radeč z rezultatom 25:21. V letošnjem srečanju pa je domača ekipa vodila In ni prepustila vodstva gostom. Najboljši ie bil Mreža.r iz Radeč s 7 zadetki. Sodil je Ilija Klalč Iz Novega mesta. RK CELULOZA : RK BELT 21:14 2e v drugem kolu sta se spopadli dve tovarniški ekipi lz Vidma pri Krškem in Crno-maljčani. Ekipa iz Krškega se je revanžirala za jesenski poraz v Črnomlju. Pri domačih se ]e najbolje izkazal 2ibert pri gostih Sotošek, oba z 8 zadetki. Sodil je Božo Zupančič iz Sevnice. Republiški sodnik France Moljk iz Črnomlja je v nedeljo sodil zelo uspešno moško republiško tekmovanje v malem rokometu, ki je bilo v Kranju Tekmovala sta RK Mladost 1* Kranja in Partizan iz Kopra Rezultat je bil 16:11. M-K Ženska deca — 60 m: l. Milena Jurman 11.3. Mlajše nicnirke — 100 m: 1. Marinka Pare 12.4. Starejše pion.rke — 400 m: I. Ivica Skalar 47,i Mladinke — 1200 m: l. Štefka Dojenšek 5,55,0. Pionirji so imel, malo slabše uspehe kot pionirke. P.onirji — 100 m; 1. Stanko Plazar 20,1. Starejši oionlr-jl — 400 m: Alcjz Horvat 51,0. — Mladinci — 1200 m: 1. Drago Kom-lanc 5,37,4. Člani — 2500 m: 1. Er-nest Lužar 8,31,0. Prvi trije v vsaki skupni so prejeU diplome. Disciiplina tekmovalcev je bUa odlična, orgr.nzn-cija prireditve dobra. Tekmam Je prisostvovalo precej gledalcev, vendar je nerazumljivo, da posveča sevniška javnost šjrertnim prireditvam tako malo pozornosti. NAŠA RAST S Hidrobusi tudi pri nas: Na progi Portorož-Koper-Trst ln na projji Benetke-Portorož bosta pričela v letošnji turistični sezoni voziti hldrobusa, ki ju bomo kupili v inozemstvu. Veliko zanimanje za to vrsto vodnega vozila je tudi v Dubrovniku. V loSinJs-ki ladjedelnici se zato pripravi j njo na proizvodnjo tega vodnega Vozila. ■ Novo veliko pekarno za Bežigradom v Ljubljani so odprli pred nedavnim. Je ena največjih v naši republiki, saj bodo v njej spekli, ko bo popolnoma dograjena, v 16 urah 20.000 kg kruha. Posamezni delovni postopki (sejanje moke, gnetenje testa, oblikovanje kruha ln peciva, tehtanje) so mehanizirani. ■ V januarju letos smo Izvozili za 9 milijard 390 mUijonov din blaga, februarja pa za 11 milijard 50 milijonov dinarjev. To je sicer nekoliko manj kot je bilo predvideno, pa vseeno zn dve milijardi 200 milijonov več kot v januarju ln februarju lani. KEGLJAŠKA LIGA Konec marca se Je pričelo v Novem mestu eno najbolj množično in priljubljeno tekmovanje med kegljači; tekmovanje v borbenih igrah V tem tekmovanju sodeluje 11 moških krožkov l preko 150 članov lz vrst delavcev ln uslužbencev delovnih kolektivov v Novem mestu, kar dokazuje, da Je kegljanje res šport delovnih ljudi. Ze prve tekrne v prvem ko'iu so pokazale izredno borbenost in zanimanje tekmovalcev pa tudi navijačev n: man.ikalo Prvo tekmo sta odigrala kluba imv in Dama. Mlad, kegljači delovnega kolekti va Industrije motornih vozil so se uspešno borili proti že rutiniranlm keglračem Dame ln jim Je zmaga ušls za las, ko le zadn! tekmovalec Dame Lmdič Rafko z devetko rešil svoje moStvo poraza. Zelo zan:miva in borbena Je bila tekma med Zeleničarji in Kovinarji v Bršljinu ter sta oba kluba dosegla visoko števido podrtih kegljev. Najbolj pomebna tekma 1. kola pa je bila med kluboma Vseh devet ln Pionir, favoritoma za prvo mesto, ki sta se po žrebu srečala že v prvem kolu, na kegljišču v Bršljinu. kjer so dve dragoceni točki osvollli kegljači pionirja Tehnični rezultati prvega kol*: KK Dama : KK IMV 296:206 KK Luknja : KK Merkur 308:2G4 KK Železničar : KK Kovinar 188::t75 KK P.onJr ■ KK Vseh devet 398:354 K.K Partizan : KK Novoteks 330:314. R. V Podjetje za vzdrževanje prog Novo mesto čestita ZA 15. APRIL — DAN ŽE! EZMJf^tf^v vsem svojim delavcem in uslužbencem, želeč jim še mnogo uspehov pri delu. DOLENJSKI LIST Stran T Silatove mame ni več Pretekli teden je v Novem mestu in okolici odjeknila Ta tresi. Malo preden je dočakala 75. leto starosti, je zatisnila trudne oči Marija Sila ali Sila-tova mama, kot so ji po domače rekali številni ljudje. Rojena je bila v Vavti vasi pri Novem mestu. Napredni duh, v katerem je bila vzgojena, je prišel Se posebno do izraza med narodnoosvobodilno bor- tudi od vseh, ki so z njo sodelovali. Silatova mama je umrla. Prenekateri partizan, ki mu je v Dolenjskih Toplicah zakrpala obleko, ga lačnega nasitila in ga izčrpanega poživila z spodbudno besedo, se je bo spomnil. Lačni, izčrpani in žejni so odhajali od nje kakor prerojeni, s svojim materinskem čutom, s pogumom in spodbudno besedo jih je krepila. Spet smo izgubili eno od partizanskih mam, ki so 15 let po osvoboditvi že tako redke. Mnoge od njih so že legle v grob. Mladi fantje, sinovi, očetje, ki jih je domovina poklicala v gozdove so pri njih našli tisto, kar pogreša vsakdo, ki je daleč od domačih. Vajeni prečutih noči, spanja med pohodom, naporov in nevarnosti, so bili najsrečnejši, kadar so se oglasili pri »mami« kot so rekli. Ogenj je prasketal v preprostem štedilniku ali kmečki peči, partizanska mama pa jim je šepetala ljubkujoče besede, tople spodbudne in materinske obenem. Bolj kot vse drugo, kar so jim dale, so borci cenili pogled partizanskih mam in njihovo besedo. Spomin na partizanske matere bo v našem ljudstvu zato še dolgo živel. Prav zato tudi Silatove mame ne bomo kmalu pozabili. —c—š Vpisovanje novih članov Krajevni odbor SZDL v Smarjeti je razpravlja) o sprejemu novili članov in podvzel nekaj ukrepov za pritegnitev ljudi v to organizacijo. Ker je se nekaj ljudi, ki niso včlanjeni v Socialistično zvezo, iščejo pa od nje raznih potrdil in izjav, menimo, da bi se morali najprej včlaniti, šele potem zahtevati od nje ugodnosti. Odbor je sklenil, da bodo od 5. aprila dalje vaški poverjeniki pobirali članarino pri dosedanjih članih, obenem pa vpisovali tiste, ki še niso Člani SZDL in se želijo vpisati v to organizacijo. Članarino bodo pobirali do 24. aprila, zato naj ljudje premislijo in se vpišejo. Velika Loka danes Mladi zadružniki so obdelali lani njivo, ki je merila 60 arov. V kooperaciji s kmetijsko zadrugo so zase j ali na njej hibridno koruzo. Zadruga jim je pomagala z omanjem in ji» dala umetni gnoj. Pridelek so bo. Čeprav starejša žena, se je prodali in dobili zanj 50.000 diže leta 1941 aktivno vključila narjev. Ko so plačali kmetijski v narodnoosvobodilno gibanje Y njenem stanovanju na Ljubljanski cesti nasproti lekarne te leta 1941 enega prvih sestankov OF vodil Rudi Avbelj. Mlatova mama se je vključila 0 odporniško gibanje in v zaci.Tugi njene stroške jim je ostalo čistega še 32.000 dinarjev. S tem denarjem so eti kupili radio, gramofon in zvočnik. Letos bodo spet najeli njivo, a večjo, najmanj 1 ha- Sejali in sadili bodo več kultur: tem projektorjem prikazovali, si bodo Izposodili od Vesna filma bi drugod. Prosvetno draštvo »Ivan Cankar« j© uprizorilo v februarju igro »Dve nevesti«. Z denarjem, ki so ga pri tem zaslužili, so opremili oder v dvorani. V Igralski skupini je večina mladih. Dva meseca pred to igro so nastopili z »Domnom«. SZDL pripravlja £kupno z mladimi zadružniki, mladino in ostalimi organizacijami svečano proslavo 1. maja. Proslava bo v bivši dvorani zadružnega cio-ma. To dvorano je odstopila bivša KZ Velika Loka vsem domačim organizacijam. Nastopili bodo s pesmimi, recitacijami in drugim. Proslava bo 30 aprila zvečer, naslednji dan pa bo prosta zabava in veselica. Spet bodo zaslužili in si spet nekaj kupili. Mladi zadružniki so imeli skupno z ostalo mladino več predavanj. Udeležujejo se tudi mladinskih plesov, ki jih priredi mladinska organizacija večkrat Vse organizacije bodo z združenimi sredstvi kupile čb krajevnega praznika ali pa do 1. maja ozkotračni filmski projektor. FIlme, kri jin bedo s njem sodelovala do konca kot krompir, sončnice in še kaj 0rQanizirana delavka. Leta ™43 po bombardiranju Novega Atesta se je pred nemškim Okupatorjem umaknila na ^obojeno področje v Dolenjske Toplice. V času sovražnih "°jfc se je od tu umaknila s tvojimi partizani globlje na osvobojeno ozemlje in se nato *P?t vračala v Dolenjske Toplice. Vedra in odločna žena ni nikdar mirovala. Pri njej v Dolenjskih Toplicah se je ste-toto pomoč za partizanske družine v Novem mestu, ki so Uvele brez sredstev, preganjane od okupatorja. Marsikak dinar prenekatera košara živil *n obleke je z njeno pomočjo odromala skozi blok k družini, ~* ie od te pomoči živela. Si-*atova mama je pomagale, saj Je bila vendar mama v pravem pomenu besede. Leta 1945, malo pred osvoboditvijo, je oila evkuirana iz osvobojenega ozemlja v Dalmacijo. Po osvoboditvi se je vrnila v svoje Novo mesto in delovala v številnih upravnih odborih in organizacijah. Vestna in natančna pri delu, je zahtevala oboje Obiskali smo »Krojaštvo« na Senovem Tudi tu je lokal vse prej kot primeren. Kaj oba povedala poslovodja tn mojstrica šiviljskega oddelka? — Mnogo šoišmarjev iz krojaške ln Šiviljske stroke je pri nas. Naša delavnica je doživela že boljše čase. Včasih se nas je vrtelo tudi devet v tem prostoru. Čedalje slabše je. Vsi vajenci, ki jdh izničimo, ostanejo doma- Zdaj imamo 5 vajenk, ki Za 200 ljudi dela v Mokronogu MALI OGLASI V DOLENJSKEM LISTU: ZANESLJIV USPEH! BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ potrebuje: gradbene tehnike, več zidarjev, pleskarjev, soboslikar jev' in sprejme več zidarskih, pleskarskih, tesarskih in teracerskih vajencev. Ponudbe pošljite podjetdu. Pletarska Industrija Mokronog je pričela z delom 10. februarja letos. Ustanovila sta jo podjetje »Interobrt* Ljubljana ln občinski ljudski odbor Trebnje. Najprej je bilo treba delavce izučiti. Zato »o pričeli s tečaji za kuhanje vr-bovega šib j a in s tečaji za pletenje. Danes dela v proizvodnji že 40 delavk, pri kuhanju šibja in v upravi pa jih dela še 20 . Prostori so že zdaj pretesni, zato .resno- razmišljajo o razširitvi obrata. Okrajni in Re- Mladi zadružniki v Birčni vasi 25. februarja smo v »Dolenjskem l{stu čitali tekmovalni program posameznih Sol v novomeški ob#tai, zdi se nam pa. da tekmovalna Komisija n{ dobro obveščena o delu pionirskih zadrug, ker je bil objavljena program pomanjkljiv. Pri nas smo v zimskih dneh, ko nI dela na vrtu, izdelali lutkovni oder in igrali »Rdečo kapico«, razen tega pa izdelali jadralna letala, razne igraje in miniaturno sobno opremo. Ob koncu Selškega leta bomo vse to razstavili na razstavi tehničnih izdelkov in pridelkov. Ogledali aH bomo kmetijsko posestvo na Ruperč vrhu in nekaj tovarn in večjih obratov v Novem mestu. Razen tega pa oe-mo vzorno skrbeli tudi za higieno telesa, razreda ln našega šolskega okolja. . , . To so naloge šolske pon irske zadruge »Jagoda« v Bdrčni vasi, ki smo si Jih zadali na enem Izmed zadružnih sestankov. G. A. publiški zavod za socialno zavarovanje sta jim obljubila pomoč pri adaptiranju prostorov nekdanje sodnije. Podjetje se bo oddolžilo tako, da bo vzelo v uk 5 invalidov, zaposlilo pa jih bo 15. Tudi o gradnji nove dvorane, v kateri bi delalo 200 ljudi, razmišljajo. Potrebna sredstva jim bo preskrbela »Interobrt* iz republiškega sklada za pospeševanje obrti. Ko bo v obratu zaposlenih 200 ljudi, bodo proizvedli na leto za 100 milijonov bruto- se uče krojaštva m šiviljstva. Predlani nas je delalo 7, plan prometa 1,250.000 smo presegli za 150 tisoč dinarjev- Lani smo imeii plan 1,350.000 din, dosegli smo le 900 tisoč, toda delala sva samo dva. PLankrano pa je bilo za sedem ljudi. Razmdsljiamio o konfekciji, Zn izdelavo 140 delovnih oblek smo se že dogovorili z elektrarno Brestanica. Nato bi nadaljevali z otroško konfekcijo, uslužnost-no obrt pa zadržali. Okoli Senovega je dovoli izučenih šivilj, ki imajo svoje šivalne stroje. Konfekcijske izdelke bi lahko delale doma. Delavnica dobi kmalu 5 novih Šivalnih strojev. Nato se bomo preselili v Brestanico, ker v Senovem ni primernih prostorov za večji obrat. Konfekcija bo mnogo zalegla neeaposloniim ženam ln dekletom, ki jih tj* v okolici dovolj, pa ne morejo najti primerne zaposlitve. Saj dela v rudniku 1200 rudairjev in mnoge Izmed njihovih žena bi se nade zaposlile. To smo zvedeij v Krojastvu. In kaj pravijo Senovoani? Da produkta, pozneje ko se bodo Krojaštvo že dolgo razpravlja priučili pa tudi 400 milijonov, konfekciji, a are« samo razprav S prodajo proizvodov ne bo lja — zato se zadeva ne pre težav, saj je povpraševanje ve- makne . •. liko. —C-l V Podbočju je živahna Novomeška kronika 9 Novi poštni nabiralniki, ki jih je okrajna pošta prn lahko rečemo, ** je prireditev vne*tran«ko Uspela. Vsi nastopajoči s, Pr©jeli nagrade, ki so jih pri-•Pevala novomeška podjetja. Zi v os rebrn o •svotljuvo napeljuje sko-Jttesto podjetje Elektro. Z so pričeli že od kolo- eiektrtfno ju je dvora do Lekarne na Cesti Komandanta Stajieta. Nove žarnice bodo namestili tudi v Kandiji do bolnišnice in do križišča v Žabji vasi. # V torek 12. aprila je gostoval v Novem mestu ansambel Boruta Lesjaka iz Ljubljane s pevkama Betv Jurko-vič in Jelko Cvetežar. Izvajali so popularne povpevke iz festivala v Opatiji in San Re-mu. Za prireditev je bilo veliko zanimanje, zlasti med mladino. 0 Na živilskem trgu je bilo v ponedeljek II. aprila zelo živahno. Največ je bilo jajc, zii katere so ženske zahtevale U—lo din, nato radića (30 din, merica), berivke (30 din, merica), špinače (30 din. merica), orehov (160 din, »ftrklc), smetane (60 din, skodelica) in razne jušne zelenjave. Razen tega so prodajali tudi rože, semena, pletenine in okrasne predmete iz m h \ ca. f. Gibanj* prebivalstva: Rodili sta: Jožefa Femec iz Kettejeva drevoreda 42-dekli-co, in Marija ?.ngar iz Ceste komandanta Staneta 28 — deklico. Porok ni bilo. I'mrli so: Stanko Falkner, uslužbenec OLO iz Jerebove ulice 6. star 4°- let. Marija Sila, gOH-poxHn,ja i/. Kasteličeve ulice 3, Staro 7" let. in Simon Meže.ur, u,p..kojenoo iz. Kristanove ulice 24, star 82 let. V soboto 19. marca je gostovalo v Podbočju Prosvetno društvo iz Velikega Podloga. Predstavili so se z igro »Prevara«. Obisk je bil še kar zadovoljiv. * V nedeljo 20. marca smo imeli zbor volivcev celotnega območja krajevnega urada Podbočje. Udeležilo se ga je lepo število volivcev, ki so se živo zanimali za družbeni plan in proračun občine. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora Jože Jurečič je podal izčrpno poročilo o razširitvi Da bo prej luč Elektrifikacija naselij je doslej v žužemberški občini še kar dobro tekla. Da bi območje občine kar najhitreje elektrificirali, je občinski ljudski odbor že minulo leto naročil načrte za ureditev vseh ne-elektrificiranih naselij. Tako so zdaj pripravljeni načrti elektrifikacije območij Ratje-Hinje, Lipja, Sela-Hinj in Kri-žev. Pri tem pa moramo grajati prebivalstvo, ki za pridobitev elektrike ne kaže dovolj zanimanja. To je predvsem značilno za območje Lipja, Sela-Hinj in Križev. Prebivalci bi namreč morali čimbolj pomagati, da bi načrte kar najhitreje uresničili in ne bi smeli stati ob strani in čakati, da jim bo vse kdo drug napravil. Spominsko ploSčo gasilcem Na letošnjem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva v Smarjeti so sklenili, da bodo odkrili spominsko ploščo padlim članom: Francu Kar-lovšku iz Smarjete, ki je bil predsednik PGD, Francu Me-dletu iz Smarjete, Antonu Ju-vančiču iz Gorenje vasi in Tonetu Blatniku iz Dolenje vasi. Spominska plošča bo odkrita 1. maja na gasilskem domu v Smarjeti. Po odkritju spomenika bo kulturni spored, nato pa družabna prireditev s sre-čolovom. Pri odkritju bodo sodelovali šolska mladina, množične organizacije in mestna godba. Na odkritje in proslavo vabimo vsa sosednja društva In vaščane, kakor tudi vse borce in aktiviste iz NOV. industrijskih in obrtniških objektov in o razvoju kmetijstva v naši občini. Letos bo imela občina sicer manjšo možnost komunalne dejavnosti, vendar se bodo investicije v industrijo in obrt kaj kmalu bogato obrestovale v korist delovnega ljudstva. V razpravi so volivci dali več predlogov: dopolnitev elektrifikacije gorskega predela, izboljšanje občinskih poti, melioracije zemlje itd. * 20. marca zvečer nas je obiskal Bohinjski kvintet s pevcema in humoristom. Spored je bil pester in gledalci so bili zelo zadovoljni z godbo, humorjem in petjem, ki so ga poslušali polni dve uri. -ski Ljudska tehnika dela V trebanjski občini delujejo razen občinskega odbora Ljudske tehnike še tri organizacije LT v Trebnjem, v Mokronogu in na Mirni. Doslej so vse organizacije LT precej naredile pri usposabljanju voznikov motornih vozil, pri organiziranju tečajev za traktoriste, zlasti pa so pomagale tehničnim krožkom na šolah. V prihodnje nameravajo svoje delo usmeriti še v ustanavljanje raznih sekcij kot kino- in foto amaterske in podobno. Prav tako nameravajo posvetiti vso skrb tudi delavcem pri kmetijskih organizacijah In jih preko raznih tečajev usposobiti za čim boljše upravljanje s kmetijskimi stroji. Nekaj TopliSkih Pred kratkim je goetevalo v Do. lenjskiih Toplicah DPD Svoboda iz Ljubljane-Sentvid z baletno-glatbemiim sporedom. Gledalce so najbolj navdušili »Veseli Sentvid-čani«, baletni par in harmonikar-skl orkester. • t Tudi pri nas J« zelo oživela šolska telovadba. Pionirji in mladinke se že resno pripravljajo in vadijo za Zlet bratstva in enotnosti. Zbrala se je tudi vrsta mladincev, ki so že začeli redno vaditi, a zal brez vaditelja. Na sestanku čebelarjev, kil Je bi 12. marca, so sklenili, da se bodo vključili! v KZ. da se bodo vsi ns>rcčiU na »Slovenskega čebelarja«, da bodo pripravile strokovno predavanje o življenju čebel. Najdlle pa so razpravljali o čebelji pasi in boleznih čebel. Izvolili bo tudi nov odbor odseka. VTEM TEDNU VAS ZANIMA Ogled uomu Četrtek. 14. aprila — Valer.jan Petek, le. aprila — Helena Sobota. 16. apnla — Bo*i-:uv-Nedelja. 17. aprila — Rudolf Ponedeljek, l«. aprila — Mirt Torek, 19. aprila — Tihorad Sreda, 20. aprila — Ustanovitev KPJ ČESTITKA 75-letnico je obhajala v torek Helena Merhar iz Novega mesta. Ju-bilantk: nase iskrene cestitike. (Helena Merhar) sfA, italijanska, v PreČnL Sachs motorno lu>lo, 93 cem — Phanomen, odlično ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista (326-60) »Panonia«, 250 cem, ugodno prodam. Prevoženih 7000 km. Vprašati na Odpadu. Novo mesto. Prodani manjše posestvo v Ru-četni vasi prt Črnomlju. Polzve se prs Kukman, Ručetna vas 5. Prodam Fiat 60« v odličnem stanju, prevoženih 29.000 km. — Na ogled v soiboto in nedeljo. Berko-V.c Kari, Bizeljsko 10. Na pot] od Ločne do Tovarne motornih vozil sem 10. aprila izgubila rdečo žensko denarnico. — Poštenega naidtelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na upravo Usta (330-60). 9. aprila se Je izgubil dveletod Silvi Rofih na Rateiu is, p. Bruav ndce. Oblečen je v sive žabe Hi rdeče hlafike. je gologlav. Obut je v visoke črne čevlje, govori razločno. Kdor ga Je nadel ali k*8 ve o nJem, naj javi najbližj, pq> staji LM ali sporoči staršem na gornji naslov. I&čem an »sobno s: m o vanje v Novem mes-tu ali najbližji okolici Za uslugo naredim razna mzarska detla. Naslov v iv.v.-avi Usta (3lMMW>. Čevljarstvo Semič takoj zapoaU dva kvalificirana čevljarja za fl-nejša splošna dela. Delavnica Jae mehaniz rana. Ponudbe nosljate Čevljarstvu Semič. Črnomelj: 15. :n 17. IV. amer.sk; barvni film »Kralj in jaz«. 20. IV. Jugoslovana ki barvni tim »Zvezda potuje na Jug«. Dol. Toplice: 15. :n 17. IV. ameriški barvni fijm »Piknik«. 20, IV, ameriški barvni' film »Demonska žena«. Kostanjevica: 17. IV. ameriški barvni film »Princ študent«. 20. IV. madžarsk! film »Mala čaša piva«. Metlika: 16. in 17. rv. rus'.« film »Brez družine«. 20. IV. švedski film »Nasmeh poletne noči«. Mokronctfr 16. in 17. IV. jugoslovanski tim »V soboto zvečer«. Novo mesto »Krka«; od 15. do 18. IV. angleški barvni film »Nepričakovana viubezen«. Od 19. do 21. IV. ameriški barvni film »Človek, ki je delal dež«. Semič: 17. IV. franoosk f;Hm »Llubimec lad.v Chaieri<: n iv. ameri*ki OBVESTILO Namesto venca na grob pokojne Marije Sila, večletne odfoorndlce Društva pnijateljev mladine, poklanjamo 5000 dm D'jaskl kuhinji v Novem mestu. — Društvo prijateljev mlad'ne. Novo mesto. RAZPIS KMETIJSKA ZADRUGA GRADAC v Beli krajini razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji; vsaj 5-lotna praksa v zadružnem knjigovodstvu. Plača po tarifnem pra\Hniku. Stanovanje zagotovljeno tud5 za coročene kakor tudi službeno mesto za oba zakonca. V zadrugi mesto računovodje. y Pečariji Gradac pa mesto knjigovodje. Prijave pošljite do 1. maja 1960. Br" Gasilsko društvo Prečna proda po ugodni cen, avtomobil znamke NOVO MESTO V času od 4. do 11. aprila je bilo rojenih 16 dečkov in 18 deklic Porok in smrt! ni bilo. SEVNICA Marca sta bila rojena drva dečka in 3 deklice. Porotni so »e: Kari Rad'č, delavec iz Lončarjevega dola, in Slava Primožič, delavka itt PeCja. Alojz Span, Student, !n Magdalena Stois. študentka oba te LJubljane. Leo K Ink elektrotehnik ta Malega Ksrnna, in Vanda Kola-rič iz Sevnice. Umrli so: Agsta Skrblnc, gospodinja iz Brezovega, stara 70 let. Prane Jarmvkar. uookolenec iz Ssvn'ce star 86 let. Marija Kragl. jtosr^d'nja lz Sevnice, stana 43 let. Terearja S^vi-5, gospodinja ta Ledine, stara 76 let. Anton Krsnlc, prevžitkpr iz Leđ'ne. star 68 let. VIDEM—KRŠKO Marca je bil rojen 1 deček in ena deklica. Poročili so se: Franjo Ra-bič. tesar iz Pavlovca. in Zlata Duh. uslužbenka iz Vidma—Krškega. Karel Guček elektrotehnik, in Dora Kuž-nik. uslužbenka, oba iz Vidma—Krškega. Umrli so: Janez Bahač, posestnik iz Zdol. star 87 let. Janez Krevelj, posestnik iz Dolenje vasi. star 79 le»t. Ana Lanuh. upokojenka z Vidma— Krško, stara 68 let. Jakob Medved, učitelj v pokoju z Vidma—Krško, star 92 let. Franc Tvančič, upokojenec z Vidma—Krško, star 85 let. Ana Stenrar. ?o-spodiin.ta z Vidma—Krško, stara 76 let. ČRNOMELJ Marca sta bili rojeni dve deklici in dva dečka. Poročili so se: Jožef Bahor, traktorist iz Zorane, in Olga Stariha, delavka iz Črnomlja. Mirko Stojnovič. delavec iz Črnomlja, in Marija Breznr. delavka iz Jx>kev. Umrli so: Janez Papež, upokojence iz Črnomlja, star 67 let. Jurij Vranešič, kmet is Tribuč, star 81 let. Ana Kralj, upokojenka iz Tribuč, starta 82 let. Pretekli teden so v novomeški •orodjiIs;lici rodile: Ivanka Skopo rc z Maikovca — dečka. Milka Stancar iz Cužnje vasi — dečka; Milena Plantan ir Ptraproč — dečka, Ana Stefamc iz Gračaca — dečka, Martina Gricar ie Ruma-nje vasi — deklico, Jožefa LeSofe* lz O&terca — dečka, Albina Bere-t.c iz Smarjete — dečka. Ida Ber-gant iz Metlike — deklico, Ivanka Strucelj ta Omote r- dečka. Manja Petan iz Dol. Mraševega — dečka, Frančiška Gasperič iz Dol. G lobod o! a — dečka, Antonija Sercetj s Sel pri Otoveu — dečka. Marija 2alec s Hriba — dečka, Zofiija Šinkovec s Sel pri Raki — dečka, Emilija Grubar ta Zatoordta — dečka. Antonija Kočman iz Družinske vasi — dečka, M. Stroj ln iz Sp. Mladetičev — deklico, Katica Kapele iz Velikih Sel — dečka, Jožica Hrovat iz Zg. Voda! — dečka, Leopoidina Vrečko ta Vidma-Kr-škega — dečka, Anica Papič iz Radovi ce — dečka, Alojzija Crv im Sem-ča — dečka, Tončka Luzar lz Dol. Maharovca — deklico, Kristina Saje :e Otočca — dečka, Zofija Lindlč H JedmSčice — deklico, Jožefa Vene s Travnega dola — deklico, Alolzija Virant s Polja — dečka, Elizabeta Rudman & Grabelj — dečka ln Ljudmila Zeljko s Sel — dečka. KRON IKAC 2N ESRf C Pretekli teden so se ponesrečili in lsk*ii pomoči v novomeški bol» nišmci: i;.in.i..-.j Kovačevlč, vojak iz Bršljina, si je pri igranju no» g omet a poškodoval desno nogo. Janez Hablnc. posestnik s Sel., st je s slamorezniico poškodoval kazalec desne roke. Uršk Mrhar. žena zidarja iz Koblerjev. je padi* s kolesa tn si oškodovala levo nogo. Helena Hočevar, hči posestnika iz Gor. Lakovnlc. Je padla pol metra globoko in poškodoval« levo roko. Peter Dular, sin delavca iz Vavte vasi. Je padel t vrbe ,n si požkodoval glavo. Marija Turk, žena posestnik« iz PodU grada. 1e padla pod voz ln si poškodovala prsni koš. Prezgodaj nas je zapustil Pretresla nas je žalostna vest, da nas je za vedno zapustil po dolgotrajni in mučni bolezni tovariš Stanko Falkner Niče iz Novega mesta, šef Uprave za dohodke pri OLO Novo mesto. Zapustil nas je v neizpolnjenem 49. letu starosti poštenjak, strokovnjak, dober mož in skrben družinski oče. Po dovršeni gimnaziji je študiral na juridični fakulteti v Ljubljani, nato pa nastopil davkarsko službo v Dolnji Lendavi. Leta 1938 se je vrnil v svojo Dolenjsko, v rojstni kraj in nastopil službo pri novomeški davčni upravi. Po osvoboditvi je bil do leta 1949 pomočnik poverjenika za finance pri okrajnem ljudskem odboru, hkrati pa je delal kot voljeni organ tudi kot poverjenik za finance pri mestnem odboru. Od leta 1949 do leta 1952 je bil član Izvršnega odbora in poverjenik za finance, zatem šef Uprave za dohodke, po ustanovitvi Tajništva za fi- nance pa načelnik tega tajništva. Opravljal je tudi poslt direktorja Uprave za dohodke, Razen vsega tega je sodeloval v raznih komisijah, ki so urov-navale in usmerjale naše gospodarstvo. Bil je dober tovariš, s svojo prirojeno sposobnostjo je vzgajal mlade kadre, zato je za njim ostala obučtna vrzel. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Znanci, prijatelji in njegovi sodelavci so ga spremili na zadnji poti v četrtek 7. aprila in mu s pomladanskim cvetjem posuli prerani grob. I. 3. Kratka je bila njegova življenjska pot. Rodil se je v Novem mestu kot sin puškarskega mojstra, ki pa se je s pridnostjo in vztrajnostjo povzpel do uradnika. Tudi Niče je povzel te lastnosti in je prav tako bil za časa službovanja zelo vztrajen in marljiv. TRGOVSKO PODJETJE »PETR0L« Ljubljana poslovalnica NOVO MESTO sprejme v službo: administrativno moč ■ primerno prakso v administraciji in strojepisju. Pogoj: nepopolna srednja iola dva trgovska pomočnika aii pomočnici za bencinski servis v Novem mestu in Otočca, z nekaj prakse v trgovini. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve, šolske in strokovne izobrazbe, pošljite PETROLU, NOVO MESTO. VSEM, KI SO POZNALI NAŠEGA MARLJIVEGA IN SPOSOBNEGA USLUŽBENCA, DOBREGA TOVARIŠA Stanka Falknerja * \ieeta SEFA ODSEKA ZA DOHODKE OLO SPOROČAMO, DA GA JE KRUTA BOLEZEN IZTRGALA IZ NAŠE SREDE. NA ZADNJO POT SMO GA SPREMILI V ČETRTEK, 7. APRILA IN MU PRERANI GROB POSULI S CVETJEM. OHRANILI GA BOMO V NAJLEPŠEM SPOMINU! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO ŽIVEL JE IHOŽ, Ml JE PSA... Pravzaprav je vsa zadeva malce nerodna, za kogarkoli. Vzlic temu pa sem se odločil, da bom napisal to šaljivo, pa vendar žalostno in resnično zgodbo. In spet: žalostno za kogarkoli. Prava, pravcata klošmerlovsko - birokratska* dogodivščina. Sodelujejo: Jaz oziroma, živel je mož — imel je psa... Psička Luci, ki je ni več že nekaj let in še Nekdo. Seveda ni zgodbe brez kraja ln časa. Kraj: Brežice (moj rojstni kraj). In čas: preteklost in sedanjost. Ce želi kdo dugače, lahko čaz zamenja. Poglejmo torej to žalostno basen. (Basen — zgodba, v kateri nastopajo živali. Skrivnost nauka te basni pa naj poišče bralec sam!). Takole je bilo. Pred petimi leti, če se prav spominjam, se je skotilo na dvorišču (središče mesta), nekaj ščenet, lepše povedano — kužkov. In ker sva bila z lastnikom le-teh prijatelja, sem se zgovoril za enega, kužka namreč. Mimogrede povedano, doma niso bili nič kaj navdušeni nad pasjim nebogljenč-kom. Vendarle pa smo se po posvetovanju odločili za ime: Luci. Kot vidite je bila psička. Da, bila je to ljubka in prijazna psička. Poznala je šalo, kadar pa je šlo zares, je šlo pač zares. Lepo se je razvijala in zrasla v psico. Takrat pa so nastale seveda tudi prve težave z birokracijo, in te trajajo še danes, ko psa že štiri leta ni več. In spet: takole je bilo! Po vseh pravilih sem želel, potem ko je dobila psička ime, vpisati jo v pristojnem uradu: njeno ime, lastnika in kraj prebivanja. Pošiljali so me s kljuke na kljuko. Pa vendar je bila stvar v redu opravljena. Nastopile so nove težave. Na domačem dvorišču so prebivali trije psi. Ker so se ponoči preglasno »pogovarjali«, so morali vsi trije od hiše. Tudi Luci je odšla, Na kmete — v Bukošek. Ker so Brežice mesto (ta pravica jim je priznana men- da že iz XIV. stoletja, če se ne motim) sem imel kot meščan seveda vso pravico, da sem plačeval za luksuznega psa-ču-vaja tudi mestno pasjo takso. S preselitvijo na kmete pa sva se z novim gospodarjem zmenila, da Luci prepiševa na novega lastnika in točen kraj bivanja. Zal se je tu zataknilo, in vse kaže, da so me imeli za špekulanta. Jok, so dejali. Mestno takso boš plačal, četudi je psička na kmetih. Rotil sem jih in prosil, da ima pes novega gospodarja. Pa nič. Prepisa ni bilo mogoče narediti, so si pa stvar zabeležili za naslednje leto... Potem so prišli, pred štirimi leti, v Bukošek cigani in zjutraj ni bilo več psičke. Gospodar je menil, da se je vrnila nazaj v mesto. Pa je ni bilo. Sel jo-je odjaviti. Odjave niso sprejeli. Sel sem jo odjaviti jaz, bivši gospodar. So zabeležili, niso je pa odpisali oziroma zbrisali ali prepisali na seznam pogrešanih. Bilo je pred štirimi leti... Jaz pa še zmerom, vsako leto po nekajkrat, dobivam položnico za plačilo mestne pasje takse za psa, ki ga nimam, ki sem ga podaril, ki je zginil neznano kam, skratka, za psa, ki ga ni. In da je vsa zadeva še bolj norčavo tragična, zlasti kar se evidence tiče, moram zapisati tudi naslednje. Pred dnevi se je oglasil na mojem domu v Brežicah kurir občinskega ljudskega odbora Brežice (jaz sem namreč že 2 leti v Ljubljani), in zahteval od očeta (piševa se enako in enako nama je tudi ime), naj plača... na položnici je bilo natisnjeno — za hibridno vinsko trto. Potem so ugotovili pomoto in tako sem dobil v uredništvo v Ljubljani pred dnevi, s polnim imenom in funkcijo (žal pa brez cene) položnico, ki kaže, da zahteva Obč. LO Brežice, da znova zapojem pesmico: Živel je mož, imel je psa ... Sicer pa ne gre toliko za zgodbo samo. Osebno sem javil, da psa ni več. Pred štirimi leti. Tudi ne gre za tisočaka. Gre za tisto drugo — za birokracijo in evidenco, pa čeprav pasjo. Ce umreš ali te pogrešajo — te zbrišejo. So mar pasji zakoni drugačni? Naj mi Brežičani te zgodbe, ki je resnična, ne zamerijo. Ivo Graul ZAKAJ MOLK? (Umišljena zgodba) Smo na vaškem sestanku. Obiskal ga je tudi prizadevni aktivist z namenom, da pove kmetom nekaj o preobrazbi naše vasi, o dvigu kmetlsJske proizvodnje in podobnem. Predsedujoči Je otvoril sestanek. Na dnevnem redu so sicer tuneli ie nekatera druga vprašanja, vendar je predsediujoćj zaradi pri-sotnosti aktivima pozabil na dnevni rde m dal besedo prizadevnemu aktivistu. Le-ta Je bil strogo načelen. Močno je uporabljal nerazumljive besede, ker je mislili, da Je to moderno in da bo s tem . . . Govoril Je približno takole: »Tovariši, prišel sem med vas, da vam povem nekaj o socializaciji nase vasi. Nasa vas je zaostala on se mora čjmprej izkopati iz starega načina kmetovanja. Da bomo to dosegli, je treba do maksimuma izkoristiti vso najmodernejšo agrotehniko. Pr,- tem ne smemo izgubiti iz vida tudi možnosti najrazličnejsh faktorjev, ki lahko precej vplivajo na sociali-zacijo nase vasi kot so arondacija, komasacija, rajonizaclja in kooperacija. — To so faktorji, ki nam lahko pomagajo, da najhitreje dvignemo kmetijsko proizvodnjo na baai najmodernejše produkcije, za katero pa so seveda potrebn, veliki kompleksi. Centralni faktor pri vsem tem pa je zadruga, ki J-i Je treba pomagati. PRAV RES »Tone, bomo šli letos tudi na morje?« »Ne vem,'žena: misliti morava malo na dolgove.-« »Hm, saj to lahko misliva tudi tam!« MED GOSTILNIČARJI »No, dobro vino imaš. Kako mu je pa ime?« »Ne vem, ga še nisem krstil.*1 LOVSKA »Ali verjameš, da so za lov veliko pripravnejši majhni psi.« »Zakaj pa?« »Teže jih zadeneš.« NAPREDEK »Ali veš, da se v naši vasi kmetje več . ne zmerjajo z »gnojem« in »govnom«!« »Kako pa?« »Ti »superfosfat«, ti »Toma-sova žlindra«« PRI ZDRAVNIKU »Apsolutno vam prepovedujem alkohol, tobak in razburjenje!« »Kako naj se pa ne razburjam, če mi prepovedujete tobak in vino?!« T A P E T N 1 K NOVO MESTO CESTA TALCEV • opravlja VSA TAPETNIŠKA IN DEKORATERSKA DELA ter se priporoča za nakup. Plačljivo tudi s čeki! da bo okrepila svoje fonde in da bo na tej podlagi lahko nabavila vso potrebno mehanizacijo in prek nje uspešno stopala v kooperacijo. Kmetje tega ne smejo izgubiti izpred oči, kajti zadruga je vaša in bo edino le ona lahko pomagala, da si boste dvignili standard. Skratka: socjiaOizirali svojo vas...« Končal Je. Njegov govor je trajal poldrugo uro. Ko sede], si je z robcem Obrisal potno čelo in in zadovgljno pogledal po dvoran; čes: »Ce ste me poslušak, ste lahko razumeli za kaj gre in kad je treba storiti,« Delovni predsednik je bil malce zbegan, kakor bu slutil, kaj bo sledilo na moč učenemu predavanj u. »No. tovariši. Je dedal in pomilovalno pogledal aktivista, zdaj pa dajmo diskutirati. Tovariš iz okraja nam je dal dovolj snovi za diskusijo.« Molk molk in zopet molk — Kmetje so sedeli kot kipi. Predsedujoči je mahal z roko, čes: Dajmo, dajmo ... Prizadevni aktivist sd Je še enkrat obrisal cotno čelo, misli pa so mu začele mrzlično delovati. Zakaj ni diskusije? Saj sem Jim vendar dobro in Jasno povedal. Pripravljal sem se dva dni. Prebrati sem vrsto brošur o kmetijstvu, predelatt Kardeljev referat in .,. »Aha, zavest, zavest.. . Več političnega dela bo treba.c se je spomnil. Predsedujoči se ni mogel izkopati dz zagate. Njegovo spodbujanje ni in ni roditto sadov. Potem se je dvignil Franceflj. Mlad kmečki fant. Nedoigo tega je bil sprejet v Zvezo komunistov. »Tovariši, veste stvar Je v tem, da najbrž niste vsega razumeli. Tovariš aktivist nam je hote] tole povedati- V nasi vasi smo napredovali. Življenje se je precej spremenilo. Ali Je imel kdo pred vojno radijski spred emnik? Nćnče! Ljudje se nosijo kot v mestu, jco gredo v nedeljo k masi, bi človek dejal, da so to mestni ljudje. Lahko pa bi bito še boj je. Ne morem reči, da ne delamo. Saj smo pridni. Garamo od zore do mraka. Vendar t» garanje ne rodi sadov. Vse hočemo pridelatj doma. Vse, od koruze do korenčka, pa če uspeva ali ne. Preveč smo nezaupljivi do novega. Zakaj ne bi uporabljan več umetnega gnojila, če nam to vrže enkrat ali dvaltrat večji pridelek? Zakal ne bi poslušali ljudi, ktl so hodili v šole vedo, kako je treba to in ono? Zakaj ne bi uporabljali traktorja, če nam lahko zorjte v eni uri, za kar bi rabili s plugom ves dan? Vidite, to nam je hotel povedati tovariš aktivist. Seveda vsak pa ne more imeti svojega traktorja. Zato moramo delam z ramo ob rami z zadrugo. Ona je naša. Mi smo njeni člani. Ves dohodek, ki ga bo ustvarila ie naš trud. Zato bo kupila stroje, z njimti pa nam olajšala delo. S tem denarjem bo Izšolala agronoma, ker vsaka hiša., bogme ne more imet; svojega agronoma. Pa nam bo ta dal nasvete. Seveda tudi naši kmetje, naši stara ljudje veliko vedo. vsega pa ne! Svet se suče naprej, vedno je kaj novega. Zakaj bi se tega otepali, če nam lahko koristi? Ce bomo tako delali se nam ne bo treba ozirati na mestne ljudi, čes oni imajo to in to, ker bomo tudi mi lahko vse to imeli, če bomo hoteli; in se ne bomo tako oklepali starega, vidite, to nam Je hotel povedati tovariš aktivist. Prizadevni aktivist je zadovoljno mencal na stolu in pritrjeval, res je. to sem hotel povedati. Bil je hvaležen Franceljnu da ga je tako lepo prevedel na ragjumljiv slovenski jezik. Kmetje so prtčeli drug za drugim vstajati. Vsak je kad povedal. Mlolk je bil premagan. Sestanek je dosegel svoj namen .. t -r Danea pa mailo drugače; skočimo izven okrajnih meja. Odgovorite nam na dve vprašanji: 1. Kad predstavlja današnja slika? 2. Naštejte imena vsaj 3 hribov ali vrhov nad tem jezerom. Kratek, jerdnat odgovor nam hkrati s kuponom, ki je tiskan na tej stranL. pošljite vsaj do torka dopoldne, da se bose udeležili nagradnega žrebanja. Odgovorov na 4. sliikovno uganko smo do torka prejeli 201. Pravilno je bilo tokrat odgovoriti: Slika predstavlja most v Škocjanu, občina Novo mesto. Izmed pravilnih rešitev so bili izžrebani: 1. nagrada 1000 dan: Selak Betka, Luterško sek>13 p. Otočec ob Krki; 2. in 3. nagrada — knjižna darila: Anica Stopar, Mali Slatnik p. Novo mesto, in Jože Nov-šak, Zbure 21 p. Šmarjeta. Zbolel je človek Nekaj bolj žalostnih kot veselih is naših čakalnic OB SEDMIH ZJUTRAJ Ob sedmih zjutraj. Pred okencem novomeškega zdravstvenega doma je tak naval, da se uslužbenci občine in družbenih organizacij, ki imajo pisarne v prvem, drugem nadstropju in podstrešju, z muko prebijejo skozi živi zid. — Moje nogavice! — Zdrobili me boste! — Nogo mi boste zlomili! — Zadušili boste otroka! — Zdravniiika!!! Nekdo, ki je vse skupaj opazoval od strani, je pripomnil: — Stavim, da v tej gneči ni niti pet bolnih. Najstarejši prebivalec žužemberške občine V Dolenjem kotu pri Dvoru živi oče, stari oče tn praded Franc Koncilija. Letos 9. marca je dopolnil 96 let Naš najstarejši občan je že z dvanajstimi leti začel delati. Izučil se je za železolivarja v takratni Auerspergovi livarni na Dvoru, kjer je delal vse do prenehanja obratovanja žele-zolivarne. Takrat je imel že V DROGERIJI: »Zaupno vam povem, da jih noben parfum ne pritegne tako kot duh po dobrem zrezku!« SVOJE PRVOVRSTNE IZDELKE # PRIPOROČA » E L A « OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO pol ducata otrok, potreba po zaslužku pa ga je silila v svet. Odšel je v Ameriko, kjer je tudi delal kot železolivar, toda vezi z družino so ga pripeljale nazaj v Dolenji kot, kjer je nato kmetoval. Bil je dober gospodar, preuredil si je hišo, popravil hlev, skedenj in kozolec ter dokupil zemljo. Največje veselje je imel z vinogradom, ki ga je sam obnovil in v njem trte ocepil. Poleg ostalega dela se je ukvarjal z žganjekuho: kuhal je brinjevec, brinje pa kupoval v Ljubljani. V Ljubljano in nazaj je kar pešačil; za hojo v eno stran je porabil 10 ur. 96-letni Franc Koncilija je še sedaj trdo korenina, zdravnika sploh ne pozna. Letos je imel gripo, pa jo je kar doma prebolel. Staro korenino vam predstavljamo na sliki s tremi Franceti Iz njegovega rodu — s sinom, vnukom in pravnu-kom. Našemu najstarejšemu Francetu želimo, da bi v zadovoljstvu in krepkem zdravju preživel stoletnico življenja. M. S. PRI ZDRAVNIKU Popoldne, nekaj minut pred zaključkom pregledov v čakalnici. Čakalnica je kljub temu, da bodo pregledi zdaj zdaj končani, še vedno polna Nekateri stoje, drugi molče sede in pri sebi kolnejo, ' nekaj jih na hodniku kadi. nekdo razlaga: — Rešiitev je v atomski bombi. Vržeš jo in fc — nič več bolnikov, nič več dohtar-jev. Glas iz ordinacije: — Jakže! V ordinacijo vdero trije moški in dve ženski. Zdravnik jih začudeno gleda. Morda je to napad. Končno se stvar pojasni — vseh pet se piše Jak-še. Nekdo računa na glas: — V sedmih minutah so bili štirje pregledani. Glas iz ordinacije: — Za danes smo končali, ostali pridite jutri. PRI SPECIALISTU — Vzemite mene naprej, jaz se vozim z avtobusom — Zadnji vlak imam ob štirih. — Jaz moram 10 kilometrov peš, No, listki so končno pobrani. Začnejo se pogovori in čakanje. — Jaz sem Stajerc, iz Sevnice, pojasnjuje suh možak naši dolenjski kmečki mamici. Ta ga pozorno posluša, potem pa resno vpraša: — Ja, kaj pri vas nimate dohtarjev? Vprašanje niti ni bilo tako neumno. OKOLI POL DEVETIH NASLEDNJI DAN V AMBULANTI BOLNICE Neka bolničarka ali kaj že je, ki je bolj živčna, kot tisti, ki so ga poslali na pregled zaradi živcev, zadirčno sprašuje: — Imate bolniško!? — Ne, nimam. — Potem ste samoplačnik? — ?? — No, povejte že nekaj' — Doktor mi ni dal bolniške, pač Pa imam zdravstveno izkaznico, zato nisem samoplačnik. Z naslednjim se je spoprijela zato, ker je on trdil, da je prišel zaradi srca, ona pa da zaradi golše. Zmagala je seveda ona, on pa je neumno zijal, ker pač ni še nikoli slišal, da ima lahko težave s srcem zaradi golše, verjetno pa tudi zato, ker mu zdravnik tega ni povedal. Zena je prinesla sina, starega kakih pet let. 2e od osmih je stala pri mizi, na kateri je ležal sinček z zlomljeno nogo in jokal: — Mama pojdiva domov ... Mama pojdiva domov ... — Kdaj bo prišel zdravnik? — Ob enajstih. Ura je bila šele pol devetih. Sinko je spet zajokal... Zajokala je tudi mamica ... J. P. Kupon št. 5 Sprehod v Belo krajino Bela krajina, dežela vitkih brez, samotnih hramov in pristne slovenske ljudske govorice, dežela pisanic in belih oblek, pod katerimi se ko-šatijo belokranjska dekleta, dežela prečudno lepih narodnih običajev, Bela krajina ... Vse to smo imeli pred očmi, ko smo se odpravljali tjakaj. Se več: mislili smo na tisti veliki delež, ki da je dala ta dežela v zadnji vojni, mislili na vse tiste, ki jih ni... Mislili pa smo tudi na ljudi, ki gradijo, ki ustvarjajo tisto, za kar so nešteti padli, mislili na tiste, ki ustvarjajo novo podobo Bele krajine tako podobo, kot jo ta čudovita dežela s svojimi ljudmi v polni meri zasluži. ODHAJAMO! Odhajamo, in to natanko ob dvanajstih in na soboto! S temi besedami je režiser metal bob ob steno, zakaj ob enih še nikogar ni bilo in ob pol dveh prav tako ne. Nešteti opravki ta naročila in rekviziti in še fc»5» vse to ni dalo našim igral- cem na pot. Potem ni bilo kamiona, in ko je bil kamion, ni bilo ljudi. Čakali smo drug drugega in se vrteli v sklenjenem krogu, prav tako, kakor bi se maček lovil za svoj rep. Končno je bilo vendarl- vse nared in bil je že prav iidnj' ČBS ČRNOMELJ Naša prva postaja je bil Črnomelj. Nastopali smo v tisti lepi dvorani, kjer je bilo nekoč zgodovinsko zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Zgodovinsko poslopje in v zgodovinskem kraju. Dvorana ima menda okoli sedem sto sedežev in v taki dvorani človek nastopa s tesnobo v srcu. V Črnomelj smo prišli dobro razpoloženi, za kar je poskrbel Bombica, naš prvi igralec, ki je imel s seboj zelo brezalkoholno steklenico. Ože-mali smo jo, ko smo se vozili čez Gorjance. Bili smo skoraj pri vrhu, ko nas nenadoma ustavi skupina otrok. Imeli so polne roke pomladanskega cvetja In ml si nismo mogli kaj, da ne bi kupili vsaj šopek. »Koliko stane, otroci?« -Sto dinarjev!« Igralci so prasnili v smeh, toda vzeli in plačali. Brez cvetja ne gremo v Belo krajino, saj smo se vendar zmenili, da gremo po belokranjsko pomlad, ki da jo bomo pripeljali čez goro! In vračali smo se natanko na prvi pomladanski dan. V Črnomlju je bilo že vse pripravljeno, kar je uredil občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Tovariš Kramarič je prav lepo poskrbel za nas in tovariš ravnatelj Petek prav tako. Po predstavi smo hoteli skromno povečerjati, morda popiti kako kavo In oditi k počitku v internat. Naslednji dan smo morali namreč obiskati še Vinico, potem pa Semič in Metliko. Bili smo utrujeni in smo se namenili kar v prvo gostilno. »Zapiramo!« Morali smo dalje. Oglasili smo se v kavarni. Nekaj \\\ d* je bilo v točilnici, veliko sobo so že pometali. »Zapiramo!« »Ne bo dolgo, samo kavo bi popili!« smo prepričevali. »Zapiramo!« »Pa bi vendar, vsaj kavo...« »Zapiramo!« Hočeš nočeš smo šli iz kavarne in nekdo je prav neprizanesljivo zaloputnil vrata za nami, tako da bi človek take udarce štel za kaljenje nočnega miru. Zdaj smo dobili tudi slušno predstavo, da namreč zapirajo. Pa vendar bo še kaka gostilna. Na cesti srečamo ljudi in ti so nam povedali, naj gremo naprej in čez most ln še naprej. Tam je gostilna in boste postreženi. Nismo imeli namena krepko večerjati ali popivati, ker tega nikoli ne delamo. Pot se je vlekla in slednjič smo le prišli. Toda tudi v tej gostilni so že pometali prag in morali smo se vrniti. Spali smo v internatu prav udobno in sprejeli so nas prijazno, tako da ni nikomur prišlo na pamet, da bi se jezil zaradi tistega večernega »zapiramo«! VINICA Nekaj dni pred smrtjo pesnika Zupančiča sem bil pr( njem. Jezil se je, ker so tiskarji stavili napačen predlog pred njegovo rojstno vas. To je bilo v uvodu v Prežihove »Solzice« — labodji spev obeh velikanov. Obiskali smo Zupančičevo rojstno hišo in dali kratek spored. Nepopisno lepo je slišati Zupančičevo pesem »Prihod« ob njegovi rojstni postelji. Slišali smo jo. In potem je ena izmed igralk povedala pesem »Veš, poet, svoj dolg?« in slednjič še »V brez-glasje«. Prireditev je na vse člane Prosvetnega društva »Lojze Košak« iz Kostanjevice naredila močan vtis !n preden smo se prav razgledali, je bilo med nami že nekaj domačinov. Zupančičeva Vinica nam bo ostala vsem v najlepšem spominu. Za hip smo se ustavili še na bregovih reke, potem pa smo se vračali mimo velikanskega spomenika našega kiparja Jakoba Savin-ška, ki ga je izklesal iz več tonske žive skale. Grozljiva apokalipsa strmi po polju, kjer je bilo kmalu po nastopu okupacije pobitih nad sto tujih zavojevalcev. SEMIČ V ta ljubki belokranjski krai smr. prišli okoli poldne Na •-••< ni bilo žive duše. Slednjič smo le dobili nekoga, da nam je pokazal dvorano. Tudi tod živijo ljubeznivi ljudje. Pripravljali smo oder in strmeli nad vsem, kar so v tej dvorani naredili. Dom je dobil res kulturno lice, ki ga prebivalci ljubosumno čuvajo. Sprejel nas je Zvonko Pusta-vrh, ki je uslužbenec Kmetijske zadruge, se pa, kot kaže, zelo zanima za kulturni napredek tega kraja. Tovariš Novak, ki tudi sam pripravlja v Semiču razne gledališke prireditve, nam je prodal precej vstopnic. Organizacija je bila dobra. Pred predstavo smo se oglasili tudi v gostilni. Prijazna krčmarica je bila takoj popravljena, da nas • ostreže. »Cisto sama sem, zrezke b? vam lahko pripravila, kaj več pa ne bo časa!« »O, malo krompirčka pa bo zraven, vam bomo pa mi po magali!« Tako je rekla tajnica društva Jelka Globevnikova in ročno začela pripravljati kosilo, ki je bilo bliskovito ns mizi. Predstava te bila ob treh. in ker smo ob osmih imeli nastop že v Metliki, smo se po predstavi takoj poslovili od prijaznih Semičanov in se odpeljali dalje. METLIKA Ravnatelj muzeja v tem starodavnem mestecu, Jože Dular, nam je že marsikaj pripravil, poleg tega pa nam je takoj prišel na pomoč še ravnatelj osemletke tov. Zele. Scena je bila hitro postavljena in predstavo smo pravočasno začeli. Doslej smo gostovali že na številnih odiih po našem okraju, toda tako resne publike zlepa nismo naleteli. V dvorani je bil tak mir, da se za odrom skoraj nismo upali premakniti. V imenu Metličanov nas je na odru pozdravil tovariš Svigelj, mlada tovarišica pa nam je prinesla cvetja. Gostovanje po Beli krajini smo zaključili prav v Metliki, zato smo se po predstavi nekoliko dalj zadržali v tem mestu. Hoteli smo počakati pomladi. Kosta-njevičanom smo obljubili, da jo bomo prinesli 'z Bele krajine. V gostišču smo bili zelo prijazno sprejeti in predstavniki prosvetnega življenja v Metliki so šli z r.ami in nam tovariško delali družbo, dokler nismo odšli. Potovanje po Beli krajini nam bo ostalo v najlepšem spominu. Naša poprejšnja podoba o tej deželici se nam jf samo polepSnhi latln Smrek«*