jjf. 1. oktobra 1969 — Številka 39 — Leto XXIII — Cena 60 par JtûNLÎ OTROKA. Vsako leto ob istem času naša družba daje po- jen poudarek hotenju in skrbi za naše najmlajše. Mogoče je celo E, da družba z »uzakonjenim« terminom opozarja na tisto, kar bi з! vsak sam vedeti in česar bi se moral zavedati. Pa se ne. Eni di vse večje težnje po osebnem blagostanju, drugi zaradi eno- Rrnega pehanja za denarjem, tretji zaradi nesposobnosti in dru- ene neprilagojenosti, četrti, pa zaradi nezrelosti. Otroci pa rasejo, bpaj s problemi, katerim prepogosto ne utegnemo prisluhniti. Žive cje življenje, čeprav tu ob nas. 3ŽIDAR ŠROT je eden izmed treh sinov starišev, ki sta »v življenju pela s svojimi rokami«; ona delavka, on nekdanji rudar, in vendar 'njuni otroci vzor po učenju in obnašanju. Vsi trije so bili odličnjaki »lulske šole ... Ni treba biti bogat, da so otroci srečni. Foto: H. PREMZL Ttanku osnov- I^Vnizacije ZK Sni celjskem Siu so komu- r; neposredni Lajalci med " ugotovili, î'go se dobro ett^enili v go- L komuniste, skrbijo le za . avtomobile, Jje itd., na se- p pa jih ni...« u ali so tovari- ^fez teh dobrin jh pondislili, ko- pa aktivnost je tótrebna, da pri- jlovek samo do j^ega avtomobi- I KADAR SO STARŠI STARŠI samo od daleč Med nami živi na stotine zapuščenih otrok. Mnogi poznajo starše samo po pismih. So pa tudi taki, ki srečujejo mater in očeta vsak dan, pa so vendar zapuščeni. Večji zaslužek, sla za lažjim življenjem in ljubezen so trije gospodarji današnjega časa. In veliko sužnjev imajo. Kaj bi skrbeli zaradi otrok?! Saj še ne razu- mejo življenja! * Tako se rodijo zapuščeni otroci. »Socialn^i« pa so samo nekateri med njimi. Elna od oblik družbene pomoči takim otrokom je — rejništvo, čeprav je to ukrep, ki bi moral biti med poslednjimi, je pri nas še precej pogost. Morda zato, ker je preprostejši kot na pri- mer — preskrbeti družini boljše stanovanje, očetu traj- nejšo zaposlitev, obračuna- ti z alkoholom in prostitu- cijo?! Iz kleti prihaja deklica. Velik lonec debelega krom- pirja stiska k telescu, ki je oblečeno v nekoliko pre- majhno obleko. Povprašam po imenu. »Prav ste prišli,« zažgoli. »Kar gor pojdite.« Zavij em -po stopnicah, de- klica pa jo ubira za mencj. Pri vratih me prehiti, posta- vi lonec na tla in mi na ste- žaj odpre svetlo sobo. Za veliko mizo sedita dva otro- ka. Zvezke imata pred se- boj. Pišeta, kar jima nare- kuje žena s pletenjem v ro- kah. »Vadimo za šolo. Otroci so pri nareku včasih prepo- časni,« mi pojasni. »Naj krompir operem?« zapoje iz kiihinje. »To je moja h'či,« pravi žena. Deklica za zvezkom pa je ena od njenih štirih rejenč- kov. XXX Pri centru za sočialno de- lo v Celju imajo na skrbi kakih 180 rejenčkov. To so otroci, ki so jih oddali v rejo ali starši, ali pa jih je socialna služba odvzela pra- vim roditeljem ter jih izro- čila y družine, kjer naj bi poleg boljše vzgoje in ureje nejšega življenja bili deležni tudi še toplega družinske- ga okolja. Vzroki za to, da nek otrok postane rejenček, so zelo različni. Klasični liik trpeče matere, ki s krvave- čim srcem pušča svojega otroka tujim ljudem, v pre- pričanju, da mu bo tam bo- lje, počasi izginja. Med so- dobnimi rejenčki je vse več- otrok, katerih starši so za- posleni v tujini, ali pa sami nepreskrbljeni in nezaintere- sirani za vzgojo svojih otrok. (Nadalj. na 6. strani; FRANCEK FRAKEU "".Mej duš! Kakor sem jaz Franček in moj cucek Fifi, vam povem, da od vseh teli, ki so tule na sejmu razstavljalci, še nikoli nihče ni ^^krpal čevljev, preobrnU obleke, popravil vodovodne pipe in »zaflikal« strehe nad glavo... odkrit je drugi sejem obrti v celju V SLUŽBI POTROŠNIKA Pod geslom »obrt v službi potrošnika in industrije« je v soboto, 27. septembra do- poldne predsednik gospodar- ske zbornice Slovenije, Leo- pold Krese, ki je hkrati pokrovitelj celjske obrtniške prireditve, odprl na stadi- onu Borisa Kidriča drugi se- jem obrti. Poleg številnih predstavni- kov občinskih skupščin, ob- činskih družbeno političnih organizacij, delovnih organiza- cij in drugih, so se svečano- sti udeležili še častni pred- sednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Franc Leskošek-Luka, pred- sednik gospodarskega zbora republiške skupščine Tone Bole, član republiškega iz- vršnega sveta inž. Milovan Zidar, zastopniki bavarske gospodarske zbornice itd. Na celjskem sejmu obrti, ki bo odprt do vključno ne- delje, 5. oktobra, sodeluje 205 razstavljalcev in proda- jalcev iz Slovenije, Hrvatske, Italije i.i Avstrije. Poleg glav- ne razstave in prireditvenega prostora na atletskem stadi- onu je v zlatarni, prav tak« v Kersnikovi ulici, urejena še razstava zlatarskih izdel- kov in kristala. M B. -VREME OD 2. DO 12. OKTOBRA Okrog 8. oktobra pa- davine z ohladitvijo, v ostalem lepo oziroma suho vreme. Dr. V. M. pinjen mopedist Lz Teharja proti Celju se je peljal Anton Zalo- kar, doma iz Prožinske vasi 67 na mopedu z regi- stracijo CE 62—142. Mo- pedist je bil vinjen in brez vozniškega dovolje- nja. Pri hiši št. 40 ga je zaneslo na pločnik, kjer je padel in nato drsel po . cestišču še 25 metrov. Za- radi poškodb po obrazu in rokah so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. otrok pred avto Na cesti I. reda v Levcu v bližini hiše št. 23 se je pripetila prometna nesre- ča, ko je 6-letni Janez Div- jak pritekel na cesto v ča- su, ko se je po njej pri- peljal Mihael Poto^iik, do- ma iz Griž št. 90 z avto- mobilom CE 229—24. Za- radi prekratke razdalje je avtomobilist kljub zavira- nju otroka podrl. Po ne- sreči je voznik otroka pre- peljal v celjsko bolnišni- co. zgorel avtomobil Na kolovozni poti v na- selju Stranice se je pripe- tila nevsakdanja nesreča. Avtomobilistu Jožetu Na- predu, doma iz Nove Do- brave pri SI. Konjicah. Med vožnjo po kolovozni poti se mu je namreč avtomobil GE 101—02 po- kvaril. Ko je hotel voznik spraviti avto ponovno v pc^on, je pri rezervoarju za gorivo izbruhnil požar. Vozmik ga je sicer posku- šal pi^asiti, vendar mu to ni uspelo. Ogenj se je raz- širil na ves avtomobil in ob nemočnem vozniku po- polnoma zgorel. Material- ne škode je za 12.500 Ndin. Avtomobila ni imel zava- rovanega mopedistu zaprl pot Na Ljubljanski cesti pri bencinski črpalki v Ce- lju se je pripetila pro- metna nesreča, ko je vo- znik avtomobila z regi- stracijo KR 111-47 nena- doma zavil v desno in s tem zaprl pot mopedistu Antonu Korošcu, doma iz Gotovelj št. 172. Na mo- pedu CE 66-490 sta bila poleg mopedista še eno- letni sin Bojan ter njego- va žena Marija, ri pad- cu so se poškodovali, vo- znik avtomobila pa je po- b^il. vožnja po sre- dini ceste Na cesti II. reda med Rogaško Slatino in Rogat- cem se je pripetila pro- metna nesreča, ker je vo- zmik Anton Križanec, do- ma iz Sv. Jurija št. 26 vo- zil z vozilom CE 239—67 po sredini cestišča, nas- proti pa mu je prav tiuko po sredini cestišča pripe- ljal kolesar žikica Bizič, doma iz Tržišča pri Rog. Slatini. Prišlo je do trče- nja, kolesarja so s pretre- som možganov prepeljali v bolnišnico. Na vozilili je za 1.500 din škode. Avto- mobil ist na vozilu ni imel ustreznih zavor. trčil je Na šaleški cesti v Vele- nju je IZ celjske strani pripeljal z osebnim avto- mobilom CE 235—68 Jože šturm, doma iz Velenja, šaleška 16. Pri avtobusni postaj»i na šaleški cesti je ustavil, da je izstopila so- potnica. Za njim je pripe- ljal z osebnim avtomobi- lom CE 22&—65 Rudi švaj- ger, doma iz Prešernove ulice v Velenju, ki je spre- gledal ustavljajoče vozilo ter se zaletel vanj. Na vo- zilih je za 6.000 din škode. pijanec na cesti Na cesti III. reda v Lat- kovi vasi se je pripetila prometna nesreča, ker je ležal na cesti Alojz Para- šuh iz Prebolda. Do nesre- če je prišlo po tem, ko je Valentin Ožir, doma iz Radegunde z osebnim av- tomobilom CE 265—57 pre- hiteval tri pešce in nato opazil na cesti ležečega pijanega kolesarja, v ka- terega je kljub zaviranju trčil. Kolesar je bil ranjen po glavi, voznik ga je pre- peljal najprej v ambulan- to v Žalcu, nato pa v celj- sko bolnišnico. podrl pešca Okrog poldneva se je pripetila težja prometna nesreča v Vodnikovi uli- ci v Celju pred hišo št. 9. Pešec Avgust šošter, star 67 let, doma iz Kers- nikove ulice je prečkal ulico izven prehoda za pešce, v trenutku, ko je pripeljal osebni avtomobil CE 281—24, ki ga je up- ravljal Friderik ž^ar, do- ma z Reške ulice. Z avto- mobilom je trčil v pešca in ga zbil po cestišču. Av- gust šošter je utrpel zlom golenice na desni nogi, prepeljali pa so ga v celj- sko bolnišnico. Na avto- mobilu je za 500 din ško- de. Do trčenja, ki ga vidite na sliki je prišlo na kri- žrišču pred II. osnovno šolo. Neprevidnost, ne- spoštovanje prometnih predpisov in izsiljevanje prednosti — rezultat: dva razbita avtomobila in velika maiterialna škoda. komentiramo nesrečo Piše komandir posta. iE prometne milice celje franc štiherl VOZNIKI VPREG Promet vprežnih vozil na cesti 16 (Celje—Vransko) je redek, vendar so tudi tu pro- metne nesreče, kjer so ude- ležena ravno vprežna vozila. Vozmiki se namreč vse pre- malo zavedajo, kakšno oviro predstavljajo in v kakšni ne- varnosti so zaradi številnega motornega prometa. Te ceste bi se morali izogibati in ka- dar je le mogoče, voziti po obvoznih cestah. Vsi tisti vo- zniki pa, ki so prisiljeni upo- rabljati to najbolj prometno cesto, se morajo brezpogojno podrediti sledečim promet- nim določilom: • voznik vprežnega vozila mora voditi vozilo ves čas, dokler se premika po cesti (torej mora biti trezen kot voznik motornega vozila) • voziti mora čim bliže desnega roba vozišča, da se ne izpostavlja in da ne ogro- ža drugih udeležencev pro- meta. Vprežna vozila se ne smejo puščati na cesti brez nadzor- stva! Biti morajo tudi pra- vilno opremljena: voditi jih je treba z uzdami (posebno, če je žival plašljiva), če pa je v.o?nik na vozu, pa z dvoj- nimi križnimi vajetmi; imeti morajo ročno zavoro, ki de- luje na kolesa najmanj ene osi (kadar vleče rogata ži- val, ima lahko zavorno coklo, vezano na nepremični del voza); ob zmanjšani vidljivo- sti (ponoči, megla, snežni metež, nevihta) mora imeti na levi strani dve luči — spredaj belo in zadaj rdečo. Lahko ima le eno luč na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj kot bela, od zadaj pa kot rdeča; luči morajo biti take, da so ponoči vidne na razidaljo najmanj 150 metrov; imeti morajo dva katadiopt- ra (refleksna stekla) rdeče barve in na zadnji strani vozUa, da sta ob asvetlitvi z dolgimi lučmi vidna na raz- daljo najmanj 100 metrov. To so osnovni pogoji, ki so pri številnem prometu nujni. 19. septembra je skozi Pre- kopo vozil proti Celju s hitrostjo 75 km/h voznik oseb- nega avtomobila LJ—630-90 Alojz Jevšenak, 37, iz Ljub- ljane. V bližini gostilne Smer- kolj je z desne strani na ce- sto z dvorišča med hišami pripeljal voznik konjske vpre- ge Ivan Maloprav, 33, iz Pon- dorja. Bil je vinjen in konj je nekontrolirano prišel na glavno cesto, pred katero je za trenutek obstal, kot so povedali očividci. Vprega je zaprla pot vozniku osebne- ga avtomobila, ki je skozi naselje vozU prehitro m kljub 43 metrov dolgi zavami poti se je zaletel v konja in mu zlomil nogo. Voznika nista bila i>oškodoivana, materialne škode pa je za okoli 5.000 din. Voznik vprege je hotel celo pobegniti! Mari,ja žafran, 30. Gorica pri Slivnici, delovna nesreča, poškodovano levo stopalo; Ivan Krsnik, 25, Celje, pri delu mu je samokolnica po škodovala levo nogo Marija Ciaberšek, 18, Konjice, pri de- lu si je poškodovala desni gleženj; Andrej Knez, 40, Be lovo pri Laškem, pri delu v jami mu je voziček poškodo- val prsni koš .Mar,jan Leber, 30, Zadobrova, pri delu si je poškodoval levo stopalo Mi ro Rodič. 37, Celje, pri delu si je ranil desno roko; Franc Hercog, 17, Vodruž pri Šent- jurju, s pločevino se je pore- zal po desni podlehti; Anton Renih, 17, Celje, pri delu si je poškodoval desno roko Franjo Kutnjak, Zg. Hu dinja, pri delu je eksplodiral plin in ga opekel po glavi in ro- kah; Silvo Bačovnik, 19, Bev- če pri Velenju, drog mu je poškodoval desno roko; Zvon- ko Mikek, 18, Velenje, v ja- mi ga je tekoči trak prijel za desno nogo in mu jo poško- doval; Vinko Turnšek, 23, Oj- striška vas, pri delu si je po- škodoval levo roko; Peter Ramšak, 27, Skorno, pri delu si je poškodoval desno roko; Bernard Boršič, 45, Žalec, opeka mu je pri delu padla na nogo; Franc Čajko, 38, Ra- deče, električni kabel mu je poškodoval levo nogo; Ivan Za\'eršek, 44, Gorica pri Sliv- nici, brusilni stroj mu je po- škodoval prste leve roke; Marjan Ramšak, 18, Velenje, plošča mu je poškodovala pr- ste desne roke; Jakob Belčič, 21, Velenje, stojka mu je pri delu poškodovala levo roko; Marica Pajk, 39, Celje, pri delu se je poškodovala v pre- del križa in Ervin Krajne, 25, Celje, pri delu si je po- škodoval desni gleženj. CELJE Poročilo se je 17 parov. HRASNIK Alojz Kušar, ključavničar. Log 20 in Jožica žižek, gospo- dinja, Ljutomer; Janez Fun- gerete, delavec, Hrastnik in Ivana Rusan, delavka, Hrast- nik; Jožef Grmšek, rudar in Slavica Flisek, kuharica, oba iz čeč ter Branko Klančar, študent in Ljubica Knez, pro- dajalka, oba iz dola. LAŠKO Jože Poiane, rudar, Tevče in Karolina Krašovec, polje- delka, škofca; Silvester Pin- ter, delavec, in Štefanija Bol- čina, trg. pomočnica, oba iz Modriča; Janez Nadu, elektri- čar, Brunška gora in Breda Klenovšek, ekonomski tehnik, Njivice. SLOVENSKE KONJICE Oto Ravnjak, 26 in Jožefa Kočar, 28, oba iz Vitanja; Alojz Jerot, 39, Planina na Pohorju in Ljudmila Videč- nik, 32, Lukanja pri Oplotni- ci; Ladislav Adamič, 20, Stra- nice in Marija Kvas, 18, Škal- ce; Bogdan Adamič, 20, Stra- nice in Stanislava Košir, 20, Šoštanj ter Srečko Breznik, 33, Domžale in Kristina Mu- mei, 26, Dobrava. ŠENTJUR PRI CELJU Ferdinand Božič, 22, polje- delec, Planina in Marija Ro- mih, 20, poljedelka, Visoče. ŽALEC Anton Dobrajc. 29. Ložnica in Doroteja četina, 25, Pod- log; Ivan Degen, 23, Marija Gradec in Kristina Gominšek, 23, DreSinja vas; Ivan Oreš- nik, 26, in Ivana Tavčar, 20, oba iz Gotovelj; Martin Kru- iec, 35. Arja vas in Berta Rotar, 27, Dobriša vas, Aloj- zij Kramperšek, 36, Rakovlje in Frančiška Peško, 30, Pol- zela ter Ivan Majerhold, 21, Buje in Milena Dolinšek, 20, Migojnice. celje 28 dečkov, 28 deklic hrastnik 1 deklica laško 1 deklica slovenske konjice 2 dečka, ena deklica šentjur pri celju 1 deklica šmarje pri jelšah 2 deklici žalec 1 deklica CELJE Frančiška Žnidaršič, 81, Ce- lje; Dušan šmalc, 1 dan. Prevrat; Branko Koi Šentjanž na v Franc Krumperger r^^! žinska vas; Uršula'p ' 79, Petrovce; Franci.¿¥S ner, 38, Štore; Шул^ S nak, 67, Slatina v \ ter Julijana Apiene пп H ¡ že. ' Ц I ÍÍORNJI GRAD ) .\ntonija Bezovšek. ß- ® kojenka, Cìornji grad LAŠKO ( Matija Krajne, 79 v valeč, Laško. ' Í SLOVENSKE KONJicp ^ Elizabeta Napotn-Ik, 79' , panje. ' ' • 'I ' ŠMARJE PRI JELŠAH i Marija škrabl, roj. 74, Žagaj pod Bočem- Govedič, 84, Vonarje; ? Založnik, 75, Mestinje' a"* Reberšek, 74, Dol pri p ¡ ju in Terezija Krušif 1 Bač, 67, Predenca. ' ^ ' ŽALEC ä Marija Koražija, roj. p i ro, 81, upokojenka, Celje^ i lica Staroveški, roj. x¿! t 69, gospodinja, Grletinec^ > zabeta Počivalnik, roj. 'r^ šek, 76, upokojenka, Gor? ' vas; Neža Povše, roj. Sala? ® 56, upokojenka, Ljubija; k Rodošek, roj. šerbak, 69,^ ' kojenka, Založe; Mirko šibm ' 59, kmetovalec. Grajska^ ' Stanislav iSIcdvešček, 26, «J Ijedelec, Miklavž pri Tabo^ Franc Bevk, 78, upokojest Polzela in Hedvika Hutla^ roj. Matela, 68, upokojer¿i ^ Maribor. ^ po 43. členu temeljnega zakona o splošnih sodiščih ter 13. členu in 4. odstavku 24. člena zakona o sodiščih splošne pristojno- sti (Uradni list SRS, št. 20/65) in v so- glasju s skupščinama občin Laško in Šen- tjur pri Celju RAZPISUJE SKUPŠČINA OBČINE CELJE prosto mesto občinskega sodišča v Celju Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po 40. členU temeljnega zakona o splošnih sodiščih, se laß- ko priglasijo v 30 dneh po objavi tega razpis^ komisiji za volitve in imenovanja Skupščine op- čine Celje. Priglasitvi naj predložijo življenjepis in dokumente za dokaz o izpolnjevanju pogoje^ ter 1,00 din državne takse. KOMISLIA ZA VOLITVÍ IN IMENOV.'VNJ^ skupščine občine CelJ® pOLSLEPA PRAVICA .r, xkeba, da ja. %nik, (duševno k all zdrav, o strokonjaki jl^ povsem na čl. n^^ol nečistovanju '"nkl enega izmed ^poškoduje, da bo i j!^ zapor. doslej ^ aÍsTOVAL s trinaj. •!otboki in vendar i vedno smehljaje po mestu iš. žrtve. kdo bo ¿van. če si priza. ^ starï^i sami dolo- "sodn'ka ali pa, ce ' •ec v strahu žr- flBlJK-! jnljajoč vsakodnevne ^ o kriminalu na ob- ,^UJV v Celju me že !», ¿asa vznemirja dejstvo. Vez PRAZNIK, star J rojen blizu Mozirja, I živeč v Celju, nekazno- '¡¿če v Celju otroke, da ij¿ostil svojemu spolne- jagonu. gjj dolžnost ni, da bi jjnjeval osebnost J. Praz- niti ne, da bi skušal jfgti v psiho tega dokaj jjga človeka, ki išče ne- jBvano prepovedane sla- To, kar je J. P. doslej ¡dil sodi po mojem laič- 1 mnenju že zdavnaj pred jišici senat. (pričan sem, da pri vsej ¡ morali ne bo nikogar, ji mi zameril, če to mojo (ev podkrepim s krono- tim potekom dogodkov, tem bom obšel eno iz- i njegovih kaznivih de- j, to je požig v Mozirju, katerega je bil obsojen, en pa je prestal na zdrav- (U. 3, 1967. leta je odpeljal Bzd 7 let sta.ro deklico in ђо nečistoval. Dva dni Kje zvabil s ceste 6 let- i fantka in njegovo štiri- 3 sestrico ter vpričo fant- z deklico počenjal nečed- i. 24. 4. 1968. leta je zva- 5 poti 6 letno deklico v bi park, kjer jo je obdr- Ido večera, nato pa jo je jtìjal domov, v barako, jo Ï pri sebi in ... Zjutraj je odpeljal do železniške bje in jo pustil tamkaj. 6. 1968 je zvabil v klet tograjene hiše štiriletno feîce. 17. istega meseca ^abil v grmovje ob Ko- mico dve deklici, stari se- í in pet let. 4. decembra 'r.abil za barako 5 letno pco. Enake starosti je bi- ^di dekletce, ki ga je F-! v grmovje tretjega p letos. Ker se je deklet- pranilo, ji je z rokami usta. 28. avgusta je ^ v klet zopet dve de- obe stari pet let. 6. ^^mbra pa je zvabil v klet dekletce... ^ vsej verjetnosti pa ti ^eri niso vsi, ker je ver- ^t, da nekateri starši de- "J niso prijavili. Pri tem ' zanimivo, da so delavci ^ in UJV storilca takoj in zadevo posredovali ¡^u. Tu pa se je zadeva J'^tla. Janez Praznik je ^ požigu poslan zaradi ^jä strokovnjakov na ^^'Ijenje. Pri tem je büo J® Povedano, da storilec za dejanja ni povsem od- ker ni čisto zdrav. ¿ Ulovih deliktih je tožilec '■eagiral in predložil J. ^In Toda po J. psihiatričnem pregle- nioralo storilca obrav- kot popolnoma odgo- za svoja dejanja. ^ je pritožil zagovor- predlagal ponovni pre- ^ • • Janez Praznik pa je X J. na prostosti in IjJi^j mesecih začel znova ^^^stovanjem. Medtem je tij^ nekaj drugih kazni- ^зћко sprejmemo in ra- Si odločitev sodišča, toj ® niora ravnati po ob- ^ zakonodaji in ustreči zahtevi zagovornikov, nam ni jasno zakaj kljub vsemu zdaj, ko je storilec osum- ljen novih zavrženih dejanj, ni izoliran iz družbe. Kdo namreč lahko jamči, da sto- rilec ne bo žrtev razjarjenega starša, če ga ta zaloti pri dejanju, kdo lahko jamči, da storilec v strahu za osebno varnost ne bo poškodoval otroka? Mar že ni dovolj ve- lik zločin v tem, da ti otrocj po vsej verjetnosti ne bodo ostali brez posledic pri psi- hičnem razvoju?! Drži, da nimamo ustrezne- ga zavoda za osumljence, kot je Janez Praznik. Toda ali naj zato čakamo, in pustimo, da se podobni storilci svo- bodno gibljejo in v nedogled povzročajo kazniva dejanja? Gre namreč za to, da je Ja- nez Praznik osumljen, da je v avgustu in septembru sto- ril enaka kazniva dejanja. Gre tudi zato, da starši in javnost upirajo prst v delav- ce milice in UJV, češ, da ti nočejo ali ne najdejo storil- ca, čeprav ga nemudoma od- krijejo in o tem seznanjajo pristojne forume. Janez Praznik pa se smeh- ljajoč sprehaja po mestu. V žepu nosi vžigalice in vsa- komur, ki ga hoče poslušati razlaga, da ga ne bodo pri- jeli zato, ker preti, da bo za- žgal to ali ono ustanovo, to ali ono tovarno. Nekdo je ob tem primeru dejal tudi tole: lepo prosim boga, naj Ja- nezu vsaj toliko možgane prosvetli, da bi v resnici kjer- koli podkuril. Takrat bi ga namreč po vsej verjetnosti kaj hitro spravili v zanj odgovarjajoč kraj ... Do takrat čakajmo kdo bo naslednja žrtev. Otroci, Janez ali kateri izmed staršev, ki ga bo zalotil. J. SEVER P. s.: pred zaključkom re- dakcije smo izvedeli, da je Janez Praznik pred dnevi zo- pet zvabil dvoje otrok. De- lavci milice in UJV so od preiskovalnega sodnika za- htevali, da ga spravijo v pre- iskovalni zapor. Končno. "kriterij mest Jutri, 2. okt. bo na sta- dionu Borisa Kidriča tek- movanje »Kriterij mest«, na katerem bodo nastopi le mestne reprezentance Ljubljane, Maribora, Nove Gorice, Novega mesta, Kranja in Celja. Pokrovi- telj tekmovanja, ki se za- čne ob 15. uri, je poslovno združenje AGENS, organi- zatorja pa .AD Kladivar in Občinska zveza za telesno kulturo. Na startu bodo vsi najboljši slovenski at leti. Na lanskem tekmova- nju v Novi Gorici je v obeh konkurencah zmagal Kladivar, ki .je tudi letos favorit, vendar bo imel močno konkurenco v mo- ški ekipi Ljubljane in žen- ski ekipi Maribora. (;RAI ICNO PODJETJE CELJSKI TISK CEUE Trg V. koiiRifsa 5 Kvalitetno tiska: knjige, revije, časopise, razglednice, etikete, bančne obrazce, vse vrste ostalih obrazcev v listih ali vezane v bloke, kataloge, prospekte ter ostale tiskovine za ekonomsko propagando v eno ali več barvni izvedbi. Nudi brezplačno strokovne nasvete. Opravlja razne knjigoveške in galanterijske izdelke. 3. oktobra ob 17.00 uri Jur- čič-Inkret: DESETI BRAT za III. šolski abonma in izven. 4. oktobra od 19.30 uri DESETI BRAT izven abon- maja. 5. oktobra ob 15.30 uri prav tako DESETI BRAT izven abonmaja. Vstopnice prodajajo dan pred predstavo in na dan predstave dve uri pred pri- četkom — cene so popular- ne! dežurna lekarna Nova lekarna, na Tomšiče- vem trgu 11 je dežurna do 4. oktobra do 12 dalje, nato pa lekarna center. Vodnikova 1. KONCERT Danes, v sredo, 1. oktobra bodo v narodnem domu na- stopili ob 17. in 21. uri Du- brovački Trubaduri. RAZSTAVE V Likovnem salonu bo do 6. oktobra odprta razstava li- kovnih del Riharda Jakopiča. Razstavo je pripravil Pokra- jinski muzej iz Celja, raz- stavljena pa bodo dela iz zbirk na celjskem področju. V Študijski knjižnici je istočasno odprla razktava li- terature in fotografij iz živ- ljenja in dela Riharda Jako- piča. Oboje je organizirano ob 100-letnici slikar j evega rojstva. ŽIČNA TOV.ARNA ZICMH IZDELKOV CELJE, Ipavčeva ulica 20 izdelujemo: pocinkano in plastificirano žično platno; vibracijska in druga sita iz črne, pocinkane, rjeodporne, kislinoodporne in patentirane ognjeodporne žice; transportne trakove iz vseh vrst žic za vse panoge industrije; »IDEAL«vzmetne vložke; »VAL« vzmeti; peresne trakove; po- hištvene vzmeti; šamirje in sponke za pohištveno vzmete- nje; varjene armaturne mreže; žične košare za regulacijo rek in zaščito cest. Se priporoča kolektiv ZIÒNA. Muzej revolucije je že dru- gič letos (Xiprl razstavo »V. Prekomorska brigada«. Raz- stavo si lahko ogledate od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Ogled priporočajo predvsem .šolski mladini. UNION: Do 3. ameriški barvni film PO STEZI ZLOČINA 4. do 8. ameriški barvni film CENA ZA MAŠČEVA- NJE METROPOL: 1. francoski film BRADATI AGENTI 2. do 5. angleški barvni film LAWRENCE ARABSKI 6. do 9. ameriški barvni film PRERIJA V PLAMENIH DOM: 1. in 2. ameriški film GO- LO REZILO ob 18. in 20. uri, ob 16. uri pa ameriški otro- ški barvni film V DEŽELI PALČKOV 3. do 5. japonski barvni film INVAZIJA IZ VSEMIR- JA tudi samo ob 18. in 20. uri, V DEŽELI PALČKOV pa ob 16. uri. 6. do 9. ameriški barvni film JUNAKI ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri. DOBRNA: 4. ob 20. uri in 5. ob 17. in 20. uri ameriški barvni film PRERIJA V PLAMENIH NOVOSTI s polic študijske knjižnice Ob 50-letnici KPJ—ZKJ. Iz- bor člankov. Ljubljana 1969. 5. 32823. Iz roda v rod duh išče pot. Izbor slovenske mnetne pe- smi od začetkov do današnjih dni. Ljubljana 1969. S. 32826. Financijsko poslovanje ško- la i ostalih obrazovnih usta- nova. Zagreb 1966. S. 32835. Vidojevic M.: Dubrovnik. 6. prerad. i proš. iad. S 32863. Javoršek J.: Kako je mo- goče. Maribor 1969. S. 32825. The World Almanac and Book of Facts. New York 1968. S. 32796. Kolle O.: Ljubezen in spol- nost. Ljubljana 1969. S. 32795. Tepina J.: Zunanjetrgovin- ska menjava in kreditnomo- netarna politika. Ljubljana 1969. S. 32803/3. kaj naj storim? Sem poročen in oče tri- letnega otroka. Stanujem v Partizanski ulici št. 37, zaposlen pa sem od 15. 9. 1967 pri podjetju Žična. V podjetju sem vložil proš- njo za stanovanje, vendar še ni rešena, čeprav sem jo vložil že pred časom. V letu 1965 sem se sporazu- mno s tovarišico Anico Gaber vselil v 4 x 3 m veli- ko sobo v Partizanski uli- ci, ki je tudi njena last in tu staniijem z ženo in otrokom še sedaj. Leta 1968 mi je dala tov. Ga- brova pismeno odpovëd z obrazložitvijo, da celjska občina gradi cesto in bo tako odkupila in poruffla to stanovanje. Ker nisem pri celjskih organih na- šel nobene rešitve, da bi mi dodelili primemo sta- novanje ali vsaj enakovre- dno sobo, se tudi nisem mogel izseliti. Tovarišica Gabrova me je ^dala odvetniku Ludvi- ku Maroši ter Branku Verstovšku, ki sta uspela na celjskem sodišču, da je pravdo dobila tov. Ga- brova. Ker se tudi рк) sod- bi sodišča nisem imel kam preseliti z družino, mi je sodišče dne 1. 9. 1969 po- slalo obvestilo številka I — 350/69—š, po katerem me bodo z družino prisil- no izselili 30. septembra ob 8. uri, če se do takrat celjski pristojni organi ob ne bom izselil sam. Sprašujem se, ali so takšni odločitvi upoštevali in premislili o zaščiti ot- roka, matere in delavke, moža delavca, ki je po za- konu dolžan skrbeti za svojo družino? Sprašunjem se tudi, kako bi se ti ljudje počutili in kaj bi naredili, če bi bili v mo- jem položaju, kot zadnje pa, kdo bo nosil morebit- ne posledice in Ikam naj se obrnem, kot delavec in oče otroka, da bi nas za- konsko zaščitili od tako nepoštenih in neljubüi do- godkov. Pavle Čalasan njihova slava ugaša Odbojko igrajo v Bra- si o včah že leta in leta. Z njo so začeli že pred voj- no in obdržala se je, če- prav i>od t-ež-kimi pogoji, do danes. Igralci sami so si na- pravili igrišče in mnogo prispevali k razvoju špor- ta v Braslovčah sploh. Prva ekipa po vojni, ki je prirejala prijateljska te- kmovanja, je bila sestav- ljena 1950. leta. V njiho- ve vrste so .se vključili mladi in leta 1960. so že bili člani občinske lige. Bilo je težko, saj niso imeli trenerja, pa tudi fi- nančne podpore jim ni nih- če dajal. Vendar so imeli voljo in kmalu so se ix>- kazali uspehi. Leta 19S2 so bili sprejeti v II. republiško ligo z novo, pomlajeno ekipo. Ni- so se ustrašili močnih na- sprotnikov, še bolj so va- dili in to jim je prineslo velike uspehe. Ljudje so jih z veseljem gledali, tudi so zaupali vanje, obču- dovali so jüi, saj so bili kot samorastniki. Niti z-daj, po tolikih le- tih, nimajo trenerja. Le- ta 1967 so postali prvaki II. republiške lige. Tu se je seveda mnogo spreme- nilo; dobili so hujše nas- protnike in še bolj je bilo treba trenirati. Prvo leto so še vadili in izgledalo je, da se bodo uvrstili na boljše mesto, toda kas- neje so prenehali s tre- ningi in letos izgubljajo tekmo za tekmo. Mnogi se sprašujemo kaj je temu vzrok, odgo- vora pa ni. Ali res name- ravajo prenehati igrati ravno sedaj, ko so dosegli lepe uspehe? Spominjam se, kolikokrat so veseli odhajali na tekme, klici domačinov: »Fantje, drži- te se!« so jih spremljali povsod. Vračali so se na- smejani in veseli zmage. Toda sedaj! Nikoli več ne bo uspehov kot nek- daj. Tega se tudi sami zavedajo, škoda le, da so v tako kratkem času opu- stili tisto, za kar so se leta in leta borili. Marinka KLEMEN obe celjski ek1pí v finalu •Na kvalifikacijskem tekmovanju za ekipno državno prvenstvo sta celjski ekipi dosegli cilj. Гако moška kot tudi ženska ekipa sta se uvr- ko zbrala 30.861 točk, ženska pa 16.522 točk. S stili med najboljše šesterico. Moška vrsta je ta- temi rezultati so mo«ki osvojili prvo mesto, ženske pa so morale ponovno priznati premoč Mariborčank. Na tekmovanju, katciega je močno motiJ živ- žav s sejma, so boljše rezultate dosegli: Kocuvan v teku na 100 m — 10,6, Špilar v metu kopja ~ jo,40 m, Urbančičeva v metu kopja 53,85, Vivod v skoku v višino — ;iOO cm ter Urankarjeva v skoku v daljino — i>()() cm. J. KUZMA neodločeno z državnim prvakom Celjski hokejisti na travi so dosegli nov us- peh. Tokrat je za Glazijo gostoval državni pr- vak — Jedinstvo iz Zagreba. Ekipa, ki je bila kar dvanajstkrat državni prvak tokrat ni mogla premagati odličnne obmrabe domačinov. Visoki Jošt, giblijivi Emil Koler.c, vedno pripravljeni in borbeni Lednik in borbeni Bon so v obrambi premagali vse ovire in državni reprezentanti — t,eljak, Stanič in Holzhberger so morali na kon- cu srečeanja čestitati celjskim igralcem za neod- ločen rezultat 0:0. brez ludvigove tesno izgubile Kegijavke Kovinarja iz štor so imele z Bra- nikom prijateljsko srečanje. V precej izenačenem dvoboju so končno zmagale gostje, ki so poru- šile 19 kegljev več. Za Kovinarja so kegljale: Ocvirk 411, Veber 407, Kranjc 383, Perper 377, Meh 376, Kačič 358. vladu ranćigaju srebro Mladi celjski jaliač — Vlado Rančigaj je na balkanskem prvenstvu v preskakovanju ovir s kobilo Kobro dosegel izreden uspeh. Osvojil je srebrno kolajno. S tem je ponovno potrdil, da je najbolj uspešen tekmovalec v tej športni dis- ciplini. J. K. pomembna zmaga nad rudarjem v predzadnjem kolu sloveaske lige so ko- šarkarji Celja doma premagali Rudarja iz Trbo- velj 69:67. Boljši pri domačinih so bili Tomašič, Crpin, Sagadin, Zmago in Novak. Celjani .so na tretjem mestu. kk žalec : kk radenci . . . KK ŽALEC : KK RADENCI 85:57 — V mno- go boljši igri so žalčani zanesljivo premagali goste. Pri domačinih so bili boljši Krušič, Pur, Cerovšek in škerbec. O. HOLZINGER zmaga proti novemu mestu V решт kolu republiške lige so Gaberčani doma igrali z močno ekipo Novega mesta. V prvih dveh setih so bili tako eni kot drugi po-" polnoma izenačeni in šele v tretjem setu se je razigral najboljši igralec sreečanja — Slavko Kajtner, ki je prikazal odlično igro in skupaj s svojimi soigralci, zlasti z Rojcem in Golnerjem dosegel prepričljivo zmago 3:1. solidna igra v brestanici Dekleta Partizana Celje so igrala v Brestanici in premagale so domačega Partizana 3:0 (15:13, 15:5, 15:9), Najboljša v celjski ekipi je bila Kokotova. zadnji poraz ni katastrofa Srečanje s Partizanom iz Bjelovara se je fcončalo tako, kot so realni ljubitelji rokometa tudi pričakovali — s porazom domačinov 21:16. Srečanje je bilo odločeno že v prvih minutah, ko so izvrstni gostje presenetili domačine in povedli s 4:0. Poraz proti Partizanu ni tragedija, tragedija bo šele takrat, ko bodo Celjani začeli floma izgubljati tekme z nasprotniki, ki so naj- resnejši kandidiati za odhod iz zvezne lige. V bodoče pa vse — tako nekaterim igralcem, kot tudi nenkaterim članom upravnega odbora pri- poeročamo pri dajanju izjav več smelosti, za- držanosti in realnosti. V primeru poraza je tudi razočaranje potem manjše. Pogled na del modern stadiona Karaiskakis reju v Atenah, kjer i prejšnji teden končalo ropsko prvenstvo. Xj maforju vidimo гегцц tekmovalk v metu L, kjer se je Nataša iJ čič (slika spodaj (jp. uvrstila na odlično м mesto z metom 55,gj kar je samo deset metrov slabše od njen državnega rekorda. Foto: T. v, nataša urbančič, drago žuntar in miro kocuvan so tudi na evropskem prvenstvu nadaljevali zlato tra- dicijo celjske atletike Ko je zadnji tekmovalec v maratonu pritekel na stadion, kjer so bile leta 1896 prve olimpijske igre modeme do- be, je bilo končano letošnje evropsko prvenstvo v atleti- ki. Tekmovalci so si podali roke, spravili trenirke in dre. se v potovalke ter se razpr- šili kot voda iz tuša na vse strani našega dobrega starega kontinenta. Končano je bilo tekmova- nje, ki je šest dni razburja- lo in žalostilo gledalce, tek- movalce trenerje in sodni- ke na stadionu Karaiskakis ob morju v Pire j ih pri Ate- nah. To je bilo tekmovanje, ki je tako kot mnogo drugih zapustilo veliko veselih in še več žalostnih spominov. Ko se je isti nedeljski ve- čer zadnjič spustilo sonce v morje in ko so zastave zdr- sele — kot listje z drevja v jeseni — z drogov, je v majh. nih ribiških krčmah, večjih gostilnah in barih ter hote- lih postalo veselo. Eni so ob- čudovali medalje, drugi dose, žene rezultate, tretji samo uvrstitve, četrti so bili po- trti, ker jim letošnje prven- stvo ni prineslo tistega, kar so pričakovali. Za marsiko- ga so bile letošnje igre vrhu. nec dosežkov v njegovi šport ni karieri, za druge zadnja priložnost za dosego večjega uspeha, za tretje samo pripra- va za naslednja velika tek- movanja Jugoslovani letos niso ime- li možnosti, da bi bili na ve. likem stadionu slabe volje. To je bilo prvenstvo, ki ie za naše atlete najuspešnejše od vseh, kar jih je do sedaj bi- lo. Celjani smo lahko še po- sebno veseli. Drago Žuntar in Nataša Urbančič sta osvo- jila dve četrti mesti in samo malexikost jima je manjkala, da bi osvojila kolajni. Miro Kocuvan je tekel v štafeti, ki je presenetila tudi tuje poznavalce atletike. Vsem is- krene čestitke; čestitke za do- sežene rezultate, odlične uvr. stitve, športno borbo in za- vidljivo športno obnašanje. Vsi so ponovno potrdili, da so športniki, ki si jih lahko samo še želimo in da z veli- kim uspehom nadaljujejo tra. dicijo celjskih atletskh ve- likanov Lorgerja, Leška, Brod. nika, šikovčeve, Stamejčičeve in driigih. Nataša je po nastopu po- vedala, da z rezultatom ni zadovoljna. Drago je omenil, da je us- peh pričakoval, takšnega pa zopet ne, Miro je bil vesel, da je sku. paj z ostalimi pripomogel k fantastičnemu rezultatu v šta. feti 4x100 metrov — 39,7. Vsaka dežela je imela na letošnjem prvenstvu svoje ve- sele in žalostne junake. Celja- ni smo lahko ponosni, da smo imeli samo vesele. Vsi trije pa so veliko pripomogli k celotnemu uspehu jugoslo- vanske ekipe v Atenah. Potem so se гаг^И. Na vse strani sveta, na stadione, do. move, odmor. Na manjših tekmovanjih bodo skušali po- trditi dosežene rezultate ali se oddolžiti za neuspehe. Na svidenje v Helsinkih 19711 Tam bo namreč naslednje evropsko prvenstvo. Tam bo- do možnosti za nove lepe do. sežke in uspehe. Upamo, da bodo med njimi ponovno Сз Ijani. TONE VRABI Skupščini občine Celje Svètu za družbeni pJan in finance Zadeva: Prošnja za dodelitev dodatnih sredstev iz proračun- ske rezerve. Obračamo se na vas s proš- njo za dodelitev 30.000.—din iz proračunske rezerve. Za- radi tega vas prosimo, da našo prošnjo proučite in oce- nite upravičenost ali neupra- vičenost zahtevka. Razlogi za- radi katerih se obračamo na Svet za družbeni plan in fi- nance so sledeči: 1. Leta 1968, ko se je RK Celje uvrstil v najvišji rang tekmovanja v Jugoslaviji, se takratno vodstvo ni dogovori- lo z ustreznimi dejavniki za financiranje takega tekmova- nja. Klub ni dobil ustrezne javne podpore, tako da bi nabiranje sredstev v delov- nih organizacijah potekalo pod vplivom podpore najviš- jih političnih vodstev v ob- čini. 2. Pri letošnjem razdelje- vanju sredstev za telesno kul- turo smo dobili le 60 % na- šega zahtevka ali 60.000.— din, kar pa je ob klubskem pred- računu 200.000.— din prema- lo. Vodstvo kluba je vložilo velike napore, da z zbiranjem sredstev po delovnih organi- zacijah nadomesti še to raz- liko. Takoj smo začeli iskati primernega pokrovitelja. Po- govarjali smo se s SINALCO, GORENJEM in RIVELLO. S slednjo smo se tudi dogovori- li za ustrezen reklamni aran- žman, ki pa je v mesecu av- gustu propadel zaradi tega, ker je celjski ETOL prenehal biti zastopnik te firme. Dru- gega partnerja, ki bi sodelo- val z znatnejšimi sredstvi pri financiranju kluba, pa v tem času nismo uspeli dobiti. 3. Precej težav je nastopilo tudi zaradi tega, ker smo morali precej sredstev in tru- da vložiti v ureditev igri- šča (napravljena je razsvet- ljava, nova asfaltna ploskev, kanalizacija, delna ureditev okolja, tekoče vzidrževanje). Zakar smo poleg sredstev Lo- ta zaprosili za pomoč tudi delovne organizacije, ki nam sicer prispevajo največ sred- stev za klubsko dejavnost. 4. V tekmovanju smo v tem letu dosegli zelo lepe uspehe. Ostali smo člani I. zvezne rokometne lige, mladinci* in pionirji so republiški prvaki, B moštvo pa je prvak štajer- ske lige. Osvojili smo zim- sko prvenstvo Slovenije in bili finalisti tekmovanja za pokal maršala Tita. Poleg tega je Mejavšek nastopil za mlado reprezentanco Jugosla- vije. V mesecu septembru pa se je v prvo ekipo Jugosla- vije uvrstil Jure Koren, kar je eden večjih uspehov celj- skega rokometa, saj je do se- daj to uspelo le enemu Slo- vencu — Ačkunu iz Trbovelj. 5. Klub počasi brede v vse večje finančne težave. Vod- stvo kluba računa, da bo primanjkljaj do konca jesen- skega dela znašal približno 60.000 — din.Brez dvoma bi to pomenilo polom trenutno pr- vega celjskega športa. Vodstvo kluba ne more za- gotoviti vseh manjkajočih sredstev. Sekretariat kluba meni, da bi bilo možno rešiti nezaviden položaj s tem, da: Pn'o, zaprosimo Svet za dru- žbeni plan in finance za do- datna sredstva, drugo, da še enkrat zaprosimo delovne or- ganizacije za dodatne prispev- ke in tretje, da gremo v ši- roko akcijo zbiranja podpor- nih članov (ta je že v teku). Ob tem, ko upamo, da smo našo prošnjo zadovoljivo ute- meljili, prosimo vse, ki jim pošljemo prošnjo v vedđ da pošljejo Svetu za dnd ni plan in finance svoje n; ljenje o naši prošnji. S a želimo doseči to, da bo i I ločitev Sveta — kakršnai že, najprimernejša za celj šport. S športnimi pozcir« Sekretar RK C^ Vili Predsednik RK Cel Nace Krumî PRIPIS UREDNIŠTVA , Objavljeni dopis .je ^^^ metni klub Celje vednost naslednjim «Iri^^ političnim delavcem v Olgi VRABIC, predsedj Skupščine občine Celje- fanu KOROŠCU, politif"'-J sekretarju občinske konf^ ce ZKS Celje; Ivanu MEKJU, predsedniku skega sindikalnega svet®' - ku ŽEVARTU, občinske konferenco ^^ Jožetu VOLFANDU. nika ObZTK v Celju- J ZMS; Karlu JUGU, ku sveta za telesno ^u j in Vinku JOVANU, niku ObZTK v smatramo, da je po'^^^'T'l*» ta, kot tudi še posebej ^^ meta v Celju specifičn^ii ^ čaja, smo se odločili ц javo prošn,i€ v žein- jffi tudi širša javnost sez^'.^j» s položajem v enem ^^ nih društev v Celfu- Pred meseci je na letališče pri Levcu priletelo letalo »AN-2«. Močan dvokriiec sovjetske izdelave se je od tistih dni skoraj vsak dan, če je bilo seveda lepo vreme, spreletaval nad našimi glavami zdaj nad Kozjanskim, zdaj nad Savinjsko, pa spet nad Za- savjem ali pa nad Pohorjem. Bili so ljudje, ki so [Tienili, da se je pilot izgubil, pa tudi takšni, ki so pomislili, da je lahko tudi vohunsko letalo. Res ni niti eno, niti drugo - čeprav pa je res, da je »AN-2« res čuden ptič. Pripada »Privredni aviaciji« v Osijeku, je pa izključno v službi znanosti, in sicer takšne, kakršno bi pač ne iskali pod oblaki, saj jo že ime priklepa na zemljo. Ta znanost je geologija. Pojdimo, obiščimo jih! • sumljivo letalo »an.2«, ki že od pomladi leta nad našimi kraji je zares čuden ptič___ • naša predstava o geologu, ki rije vsaj do pasu zakopan po nedrih matere zemlje je zmotna.___ ф in kaj se res skriva v nedrih matere zemlje? kaj približno vemo, koliko, tega pa še ne^_____ Ф O dogodkih na naših tleh iz sivih davnin, v katerih po- meni tisočletje l^bežno minljiv dan.__ • o pilotu, ki trdi, da je med savo in dravo »skrita« za več kot pol zemeljskega obsega dolga letalska steza. Vodja raziskovalne ekipe v Sloveniji dipl. ing. Milan Pet- rovič DOLG NASLOV IN ŠE DALJŠA VSEBINA Segla sva si v roke. — Milan Petrovič. — Tako se mi predstavi in zamolči naslov diplomiranega inženirja geofizi- čarja. Razloži mi najvažnejše o svo- Ijem podjetju. Imenuje se Insti- tut za geološko-rudar&ka razisko. vanja in proučevanja nuklearnih I in drugih mineralnih surovin. Ni kaj reči. Dolg naslov — ' a še mnogo daljša vsebina. Toda I o tem kasneje. Institut, ki pod raznimi imeni, toda z enako vsebino dela, de- I luje že dA-ajseto leto, zelo uspeš- no sodeluje z vsemi podobnimi iristituti v državi, zlasti dobro I Da s slovenskim in makedon- I skim. Institut .i e namreč zvezne- ga značaja s sedežem v Beogra- I du. I Diplomirani inženir Milan Pe- trovič me je prodorno gledal I skozi stekla očal, kot bi hotel zmeriti mojo sposobnost za raa- .?ovor te vrste. Priznam. Bil ie naporen razgo. ТОГ za oba. Zame, ki sem iz kotičkov pozabe navlekel na kup tisto bore znanja fizike in ke- "^ije, za mojega sobesednika pa sT>et naporen, kajti spustiti se ie moral na гал-еп, s katere bo •■^^umljiv nam vsem. še na kratko o institutu. Tre- tjino svojega denarnega prometa i^tvarja z uslugami, ki jih opra- rla v inozemstvu, tretjino z is- kanjem urana, tretjino z drugimi Podobnimi raziskavami za razne odil enega od njenih malih re- jenčkov — češ, to je »socialen« otrok, tjà naj gre, kamor sodi! »In vendar so to prav taki otro- ci kot drugi. Le občutljivejši so — za dobro in slabo. Moji imajo morda celo več ljubezni kot kakšen, ki živi pri svojih starših,« je še dejala. »Čeprav imajo v nekaterih dru- žinah po več rejenčkov, so taki primeri zelo redki,« je pripove- dovala tovarišica špatova. »Toda včasih zelo težko najdemo pri- merno družino. In zgodi se, da sami zaprosimo, da še koga vzamejo.« Tako je bilo tudi z Ivanom. Dokler je živel v rejniški dru- žini, s šolo ni bilo težav. Potem ga je vzela mati in fant je iz- gubil dve leti. Zdaj je spet pri »teti«. Hodi v četrti razred in njegovo zadnje šolsko spričevalo je bilo odlično. »Kje ti je lepše?« sem ga vpra- šala. Zadel me je očitajoč rej- ničin pogled. »Svoje otroke učim, da morajo imeti radi svoje prave starše!« XXX »Ljuba moja punčka! To kar- tico ti pišem zato, da boš videla, da mislim nate. Ko te obiščem. Ti prinesem velik spomin. Po- zdravi gospo ... in bodi pridna. Poljublja Te — Tvoja mamica!« Obrabljena kartica daje slutiti, da jo je otrok imel že veliko- krat v rokah. Toda — poljubi so ostali samo na kartici. Skoraj tako kot pri tisti materi, ki se je pred dnevi pripeljala pogle- dat svojega malčka. Prišla je elegantna, urejena, v avtomo- bilu s tujo registracijo. Vzela je otroka, ga nesla pokazal »gospo- du« v avtu, in ga nasmejana vr- nila rejnici. Potem je oddrobila na visokih petah in izginila iz dosega otrokovega pogleda. Prav tako kot oče, ki je po nekaj pismih za vselej obmolknil. Na vsaki strani krepkega go- spodarja pa sta tisto dopoldne hodila dva otroka — eden nje- gov in drugi »njegov«. Sonce je sijalo na vse tri in vse drugo sploh ni bilo važno. Tokrat je sobesednica mla- do dekle, 20-letna Slavica Ocvirk, prodajalka v oddel- ku za gramofonske plošče, radio in televizijo trgovine Tehnomercator. Skoro bi tr- dili, da je za prodajo plošč potreben mlad človek. Spri- čo dejstva, da je to razme- roma mlada dejavnost, je tu- di razumljivo, da je na me- stîi vodje takšnega oddelka mlad človek. Slavica Ocvirk vrti plošče — čisto službeno namreč — skoro dve leti, vse od priho- da v ta oddelek. Tri leta pred tem je, kajpada, samo na tihem gojila v šolski klo- pi željo, da bi delala v glas- benem oddelku. Nagnje- nje do glasbe in posebno ve- selje do strokovnega dela na tem področju ji je odprlo vrata k ploščam, televizor- jem in radijskim sprejemni- kom. Z glasbo je praktično od jutra do večera, tako da ji za 'zasebno zbirko gramo- fonskih plošč, ki jo premo- re, ostane bore malo časa. Kaj je specifičnega med vami in kupci? — Predvsem moram biti zelo na tekočem o tržišču za- bavne glasbe, narodne glas- be in o najraznovrstnejših hitih. Poslušam posebne od- daje radia, kjer predvajajo najnovejše skladbe, sprem- ljam lestvice v dnevniku in Anteni, precej pa me nepo- sredno v trgovini seznanja- jo mladi kupci. Verjemite, slednji so tako na tekočem v svetu moderne glasbe, da ni primere z nobeno drugo dejavnostjo, razen morda z wgometom. Radio Luxemburg je nedvomno njihov iiajbolj poslušan »učitelj«. — Kdo so predvsem kup- ci plošč? — Največ je vsekakor mla- dih. Mladi od 14. do 20. leta se zanimajo izključno za be- at in razne hite, se pravi za živahno glasbo, drugi za do- mačo zabavno in narodno glasbo. Tudi za klasiko je precej kupcev, vendar jim ne mo- remo postreči zadovoljivo, ker pač ni zadosti tega bla- ga. Uvažamo premalo plošč z resno glasbo. Zelo številni kupci plošč so tudi naši ljudje, ki delajo v tujini K nam prihajajo zlasti ob dopustih in za no- vo leto. Tem je-potrebno na- drobno svetovati, kaj vse je bilo v določenem obdobju na novo izdelanega. Vsekakor zanimivo in hvaležno delo in ne nazadnje tudi donosno. Za plošče ljudje izdajo me- sečno samo v našem oddel- ku do 3,5 milijone S din. F. K. DEL RIHARD JAKOPIČ: Deklica s košaro, 1927. oglje. V soboto zvečer so ob navzo- čnosti številnih kulturnih in jav- nih delavcev, med katerimi je bila tudi slikar j e va hčerka Mir. jam lic, v celjskem Likovnem salonu slovesno odprli razstavo del Riharda Jakopiča, posvečeno 100—letnici njegovega rojstva. Uvodno besedo je imela kusto- sinja Pokrajinskega muzeja Mi- lena Moškon, ki je razstavo iz zasebnih zbirk na celjskem ob- močju tudi pripravila. Kot je dejala, so ji lastniki v naspro- tju s pričakovanjem z razume- vanjem šli na roko, pri čemer se je pokazalo, da gre za kultur- ne ljudi, ki so tudi pravi kustosi Jakopičevega slikarskega dela, saj so z največjim spoštovanjem in ljubeznijo ohranili slike v najtežjih časih med vojno. Na celjskem območju je od 117 del, kolikor jih je bilo doslej znanih, ostalo le 45, kar je posledica odseljevanj, uničenja med vojno in žal tudi nedovoljenih preno- sov v tujino. Milena Moškonova se je med drugim zahvalila vsem lastnikom, ki so rade volje po- sodili slike, hkrati pa dejala, da ta razstava v Celju ni prva, saj je Rihard Jakopič tu razstav- ljal večkrat in so znani zlasti njegovi večeri s predava- nji in koncerti. Tako je bila re- trospektivna razstava, posvečena 70—letnici slikarjevega rojstva 1940 v Celju, zadnja razstava, ki jo je Jakopič doživel v svojem življenju. Razstavo, ki pomeni goto izjemen celjski kulturni dogodi je z razumevanjem podprl I» odbor društva slovenskih № nih umetnikov, medtem ko slike studiozno uredil akadetiï slikar Avgust Lavrenčič, vrtB stvo MedlOig pa je poklonilo đ tje v s^min R. Jakopiču ^ slikarju in ljubitelju rož. Ob otvoritvi je sodeloval « član Slovenskega ljudskega Ž dališča Pavle Jeršin. Prebral govor, ki ga je imel Rihard * kopič v Celju 1931. leta ob Í stavi slovenskega slikarsi Zatem je o življenju in delu ^ DRAGO HRIBAR ; ga naših največjih slikarjev sp' govorila kustosinja ljubija"®^ Moderne galerije Breda Wudl' jeva. Razstava v Likovnem bo žal odprta le do 6. oktoW istočasno pa si bodo lahko skovalci ogledali v prosW^ študijske knjižnice tudi obs^ razstavo literature in fot"^ fij o življenju in delu Rih^^ Jakopiča. Ceilje se je tako dostojno dolžilo velikemu slikarju, razstavi pa pomenita tudi uvod v osrednjo prireditev, ^ jo bo Jakopiču posvetila ^ koncu leta ljubljanska Mode galerija. na drugem sejmu obrti v celju VEČJI IN PESTREJŠI j^ot lani v tem času, tako je ggljski atletski stadion tudi letos sprejel posebne goste. Tu so se 2a dober teden »utaborili« obrtni- j{i, ki so pod okriljem poslovnega ^druženja Agens, Celje—Maribor, pripravili svoj drugi sejem. Lahko rečemo, da je bil zače- tek dober. To ne velja samo za udeležbo, marveč tudi za vreme. Uspeh prireditve — večji del pod jnilim nebom — je namreč še predvsem odvisen od lepega vre- jiiena. Začetek je bil torej dober in naša želja ter želja vseh, ki sodelujejo v tej veliki mednarod- ni prireditvi je, da bi bil takšen tudi konec. Sicer pa prav ta želja načenja staro vprašanje — uredi- stev ustreznega sejemskega pros- tora v mestu ob Savinji. To ni sa. mo želja marveč potreba ne sa- mo organizatorjev tradicional, obrtnega sejma, marveč tudi dru- gih, saj bi lahko tak pokrit pro- stor služil še za druge prireditve in manifestacije. Spričo tega ni naključje, če so se tudi člani sveta za terciarno gospodarstvo pri skupščini občine Celje odločili za začetek akcije; najprej za razgo- vor z vsemi zainteresiranimi in potem za pot, ki naj vodi do prvih ustreznih sejemskih prosto- rov v Celju. Tako bo mesto v re- snici postalo sejemsko. Ltošnji, dmgi sejem obrti v Celju, je neprimerno večji in pe- strejši od prvega. Tudi v sami organizaciji prekaša svojega za- četnika. Na njem sodeluje 205 raz- stavljalcev in prodajalcev iz Slo- venije, Hrvatske, Avstrije in Ita- lije. Po vsem tem celjski sejem obrti ni prireditev regionalnega pomena, marveč je postal po- membno srečanje poslovnih ljudi, obrtnikov in obrtnih delavcev in prav tako predstavnikov tistih industrijskih podjetij, ki so tako ali drugače, predvsem pa s pro- izvodnjo reprodukcijskega mate- riala, vezana na obrt. Izreden de- lež ima tudi trgovina, da ne omenjamo gostinstva, ki je tokrat združeno v Merxu. Ta kolektiv je mreč prevzel skrb za vse gostin- ske usluge. Vsekakor lepa afir- macija, da ne govorimo o zgledu, ki bi ga morali povzeti zlasti ti- sti, ki so bolj poklicani za izvr- ševanje takšnih uslug. Toda, če- mu bi bili konvencionalni? Kaj primer potrdi, da naš čas ne pri- znava statike in mrtvila! Merx pa je v tem dokaz, da gre naprej in da z vso odločnostjo in pogumom razvija in širi svojo dejavnost. Na samem sejmu kaže opozoriti še na nekaj okolnosti. Vtem ko je prostor pod tribuno namenjen glavni razstavi izdelkov in blaga, so vsi drugi paviljoni logično do- polnilo osnovnemu cilju. Lep ko- šček prostora ima prodaja blaga. Ta je zaradi posebnega sejem- skega popusta zelo mikavna, saj je blago za najmanj 5 odstotkov ceneje kot sicer. To znižanje je omogočila celjska pbčinska skup- ščina, ki se je za čas trajanja dru. gega obrtnega sejma odpovedala prispevku od prodaje blaga na drobno. Ta odločitev celjske ob- činske skupščine je dobila poseb- milan božič no priznanje tudi od pokrovitelja letošnje prireditve, od predsed- nika republiške gospodarske zbor- nice Leopolda Kreseta, ki je v otvoritvenem govoru posebej opo. zoril na ta sklep. Razstavni del drugega sejma pa ni omejen samo na prostor pod tribuno, marveč tudi na druge paviljone, ki so razporejeni na pomožnih površinah atletskega stadiona. Posebno pozornost zasluži raz- stava cvetic. To je v bistvu med- narodna razstava, saj na njej so- delujejo ljubitelji lepega cvetja tudi iz Avstrije in Trsta. S to razstavo je sejem obrti samo veliko pridobil in or- ganizator je storil prav, ko se je zanjo odločil. Je vsekakor izreden prispevek! Podobno bi lahko za- pisali za razstavo gob. To tudi zavoljo tega, ker so jo pripravili neumorni člani celjske gobarske sekcije. In tudi ta razstava priva, bija veliko gledalcev. In če smo že pri razstavah v okviru enotne prireditve, ne sme izostati razstava kmetijske me- hanizacije in predvsem še razsta- va zlatarskih izdelkov in kristala. Kolektiv celjske zlatarne se je tu letos lepo izkazal. Nekateri ali skoraj vsi razstavljeni predmeti so takšni, da se oči težko ločijo od njih. Koliko želja se ob takš- nem gledanju prepleta v glavi? In četudi so mnogi izdelki za po- vprečnega kupca zelo, zelo daleč, smo veseli, da so jih napravile domače roke. Nai bo cenjeno tudi domače delo! Razstava zasluži izredno pozor- nost, čeprav ... pogrešamo tiste, ki so dali prvotni obrtni dejavno- sti svoj pečat. Pogrešamo majlme- ga in prav tako pomembnega in iskanega obrtnega delavca. Njego- va udeležba je preskromna ob številu delavnic, ki močno preka. ša družbeni sektor. Odgovor na vprašanje, zakaj so izostali v večji meri, sicer ne sodi v ta okvir, na vsak način pa zasluži posebno obravnavo. Začetek drugega sejma obrti v Celju je bil združen s slavnost- no sejo članov upravnega odbora poslovnega združenja Agens, Ce- lje—Maribor, na kateri je pred- sednik upravnega odbora Fedor Gradišnik orisal ne samo pomen celjskega sejma obrti, marveč opozoril tudi na nekatera nere- šena vprašanja, ki zadevajo obrt- no panogo, četudi je seja imela slavnostno obeležje, se je končala v delovnem vzdušju, saj so na koncu sprejeli nekatere sklepe, ki nakazujejo smer bodočega dela in prizadevanja za čim večjo uve- ljavitev obrti v gospodarstvu in poslovnem življenju. Gre namreč za ugotovitev, da je tudi razvita obrt zrcalo splošnega gospodar- skega razvoja in da v tem močno zaostajamo za tistim, kar bi mo- rali imeti in kar potrebujemo. Zato ni naključje, če je med sklepi na prvem mestu zahteva po razvojnih programih za obrt, po odločitvah posameznih občin- skih skupščin, po kakšnih tirni- cah naj se razvija obrt na nji- hovih območjih. Seveda pa gre v tej zvezi še za nekatere druge probleme, kot za kreditno po- litiko, za vzgojo strokovnih ka- drov, izvoz, za nadalnje delo po- slovnega združenja itd. končano srečanje revmatologov innSšeni v Dobrni je bil minuli teden drugi strokovni sestanek sloven- skih in hrvaških revmatologov. Zanimiv strokovni del sestanka, ki je obsegal simpozij o boleznih stopala, farmakoterapevtično popol- dne, predvajanje medicinskih filmov in razpravo o sodobnih tera- pevtičnih postopkih ter metodah pri revmatičnih boleznih, je v celo- ti uspel. K lepim vtisom številnih udeležencev sestanka pa je pri- pomogel tudi drugi del srečanja, ki je vključeval nekaj odličnih kulturnih in zabavnih prireditev Da bi zvedeli kaj več o namenu sestanka in o vtisih, ki so jih udeleženci dobili med svojim tridnevnim bivanjem v Dobrni, smo zaprosili organizatorje — predstavnike sekcije revmatologov sloven- skega in hrvaškega zdravniškega društva — za razgovor, ki so se ga udeležili tudi mnogi drugi udeleženci dobrnskega srečanja. Docent dr. Teodor Dürrigl, predsednik revmaiološke sekcije zbora zdravnikov Hrvatske: »Simpozij revmatologov ima dvojni namen. Prvi je v tem, da vsakokrat, kadar se srečamo, obdelamo enega od važnih po- glavij patologije lokomotornega sistema in drugi, da v vrsti re- ferentov in razprav pregledamo moderne terapevtske ukrepe pri zdravljenju revmatičnih obolenj in kritično ocenimo dosedanje metode tega zdravljenja. Zadnji •sestanek v Dobrni je to v celoti opravil, še prav posebej pa je bilo zanimivo farmakoterapevt- sko popoldne, v katerem so pred- stavniki naše farmacevtske in- dustrije prezentirali nekatere najnovejše podatke o zdravilih, ki jih pri zdravljenju revmati- čnih obolenjih uporabljamo tudi v praksi. Docent dr. Veljko Mandič, ZAgreb: »Pomen dobrnskega se- stanka je zlasti v tem, da zaje- ma zdravnike, specialiste razli- čnih specializacij pri obravnavi teme, ki je skupno delovno po- dročje vsem. Tokratno srečanje slovenskih in hrvaških revmato- logov v Dobrni je v celoti uspelo tudi zato, ker okrepljuje sode- lovanje med zdravniško dejav- nostjo in farmacevtsko indu- strijo. Posebnega pomena pa je tudi knjiga, ki izide ob vsako- kratnem srečanju in vključuje najpomembnejše materiale iz referatov in debate.« Akademik, prof. Arsov^ Skopje: »Strokovni del dobrnskega se- stanka je na zavidljivi višini, odlična pa je tudi vsakokratna organizacija. Sestanek pomeni korak naprej v smislu sodelo- vanja najrazličnejših strokovnja- kov pri zdravljenju revmatičnih obolenj, — torej bolezni, ki je težka tako za bolnika, kakor tudi za družbo.« Primarij dr. Ivan Krampač: »Sestanke, kakršen je ta v Dobr- ni, omogoča gostoljubna streha zdravilišča, farmacevtska indu- strija, ki najde dovolj sredstev, da taka srečanja tudi materialno podpre, kot ne nazadnje želja udeležencev, da izmenjamo svoje izkušnje pri zdravljenju revmatičnih bolnikov. Vendar pri tem ne moremo mimo želje, da bi to zdravljenje vendarle narekovali zdravniki in ne fondi, ki so vedno premajhni. Naš cilj ivica burnik ni, da revmatičnega bolnika in- validsko upokojimo, temveč, da pa ozdravimo, vrnemo življenju in omogočimo, da od življenja tudi še kaj ima!« Dobrna se je torej poslovila od svojih gostov, ki so tri dni preživeli v njeni sredini. Odšli so v upanju, da bo dobrnski se- stanek poslej tradicionalna obli- ka dela obeh republiških sekcij. BELEŽKE S POTOVANJA PO EVROPI Avtobus ki jo je »kuril« kar je mogel, je prehitevalo na poti vse. Tudi spački, ki sodijo med počasna vozila. To me je pre- senečalo, saj je pri nas nešteto pritožb, da avtobusi drve tako, da so od njih počasnejša celo osebna vozila. No, to nas ni skrbelo, saj smo še spačkom le inalo časa gledali v zadnjico, tako so JO švigali mimo. Ko smo se pripeljali do Vaduza, tam ne- kje bi naj bil celo knežji dvorec, ga k sreči nismo videli, ker so eni trdili, da je na desni strani, drugi, da na levi. Ustav- ljati se, ne bi imelo (baje) smi- sla, ker bi drugače zamudili ve- čerjo v Ziirichu. Kljub temu, da eni vneto trdili, da se vozimo prelepem jezeru, ni bilo moč 'J.ič videti, ker je bila tema. Ve- ^ria potnikov se je predala snu. ^udi jaz. Nenadoma sem se Webudil. Prednji del avtobusa je ^li na nogah, eni so na vozpika Pili naj zavije v levo, drugi ^^ravnost, vodič pa je vztrajal P''! desni. Baje smo se vozili v ^''ogu. Bili sm.o v Ziirichu. že več kot uro, centra pa nikjer. Kar v krog. Bilo je malo pred polnočjo. Mi pa kar v krog. Glede na to, da smo prve in najtežavnejše carinske pregrade srečno prekrmarili_ te tudi pri- hodnje meje ne predramijo to- liko, da ne bi v miru spal. še danes mi ni jasno, zakaj se še tako pošteni izletniki muzajo in presedajo praviloma le na naših prehodih. Mogoče bi razumel ta strah, če bi bili višek naše de- lovne sile, ki odhaja v zamejst- vo. Si lahko predstavljate, kak- šen občutek imaš v želodcu, ko meter za metrom ostaja za tabo tvoja domovina? Takšna, kakrš- na je, z vsemi tistimi reorgani- zacijami, z vsem_ tudi z neraz- vitimi Halozami! Grd občutek je to! Nenadoma sem .se zbudil. To vem Po tem, ker ,sem odprl le eno oko. Mimo nas so brzele hi- še, morala je biti ulica. Spredaj so se zopet kregali. Vodič je tr- dil, da moramo v levo, šofer je peljal naravnost, publikum pa vpil, da moramo v desno. To se je ponavljalo od križišča do kri- žišča. Moralo je trajati že dol- go, ker je bilo nekaj žensk že čisto zariplih v obraze. Smola pri tovrstnih potovanjih je le ta, da niso mesta tako majhna, kot denimo Celje, kjer lahko v' nekaj minutah peš obre- deš mesto in pri tem srečaš vse znane obraze. Ko sem še z dru- gim očesom ocenil situacijo, sem zaprl obe. Mirne vesti lahko še spim, kajti ta vožnja bo trajala se nekaj ur. In je. V Zürich smo prispeli le nekaj minut pred polnočjo, v ve- liko veselje hotelskega osebja, ki je čakalo z večerjo. O, ne, ne. Niso bili stoli na mizi, kot pri nas v »Evropi« ali »Celei« nekaj minut po zapiralnem času ... Da ne bom pozabil povedati, zakaj smo končno le našli v naš hotel. Med vožnjo in ustavlja- njem ter povpraševanjem so vo- dilni naletel- na državljana, ki je bil portir bližnjega hotela! Ta nas je pripeljal v naš hotel. V nasprotnem bi namesto večerje dobili zajtrk ali kar malico. Po večerji, ki je bila dokaj obilna s »pomes frites«, verjetno pozabljajo, da Slovenci že dolgo nismo več pod nemško vladavi- no, smo se končno lahko iztegnili v svojih sobah. Moja je bila po- leg sobe neke »javne delavke«, ki je venomer loputala z vrati. Ali pa morda njene stranke? Mogoče je bila le ona, opravlja- la pa je svojo toaleto, ki je mo- rala biti obilna, sodeč po debeli- ni prahu in maž na obrazu. Nak, spali pa zdaj še ne bo- mo. Sicer So nam sporočili, da bi si jutri ogledali muzej, izlož- be, vendar bi za vsak prinier ne- koliko preje krenili na pot, kot je bilo predvideno. Osebno sem se sploh čudil еткај bi naj sploh še spali v hotelih, zakaj se ne bi kar vozili? Dva, trije smo se odpravili na ulice. Hotel je v središču mesta, obkrožen z ozkimi ulicami, ki me spominjajo na obmorska pri- staniška mesta. To tembolj, ker je tudi življenje na teh ulicah dokaj podobno. Srečuješ skupi- ne bradatih, pošvedranih hipijev, mladino, ki se poljtiblja v avto- mobilih,' mimo pa vozijo zele- njadarji in začudo, ne pozabite, da je bilo okrog enih ponoči, neverjetno mnogo deklet. Naj- prej sicer nisem razumel zp.kaj večina teh deklet stoji posamič le nekaj metrov druga od druge in se tako pogovarjajo. Pozneje snio se tavajoč vračali proti na- šemu hotelu, s spoznanjem, da ob tej uri ne dobiš v nobenem lokalu pijače, ker so vsi javni lokali odprti le do polnoči. Ne- verjetno, mar ne?! Pa je res. Ne glede na turizem, ne glede na debeiino tvoje denarnice, ostaja osebje mrtvo hladno za zaprtimi vrati. Toda, če je tvoja denar- nica le dovolj mikavna, ti pristo- pi dekle in brez zadrege pove, da ve za prostor, kjer je še pi- jače in zabave. Za neko hotelsko sobo. Takoj, ko tj pristopi de- kle, se približa tudi taksist. Za- kaj bi hodili peš ... Po jugoslovanski navadi smo ob dejstvu; da ni noben lokal odprt, mi pa še vedno ne bi šli spat, stopili, kot se to pri nas dela, v krog in začeli z razpra- vo.. Glasno razpravo. Nek možakar, bil je dokaj okrogel, je kot vešča obletaval dekleta. Ena izmed njih mu je nenadoma prisolila eno okrog ušes. Nakar so najbližja dekleta privirela, kot podgane iz lukenj in se spravile na dedca, da je bi- lo veselje. Mlatile so ga z vsem, tudi s torbicami in čevlji. Bil je najlepši prizor kar sem jih s podobno vsebino kdajkoli videl. Pri tem sem bil nekoliko tudi ponosen, ker je bilo med to ba- bilonsko zmedo slišati tudi našo besedo. »Asti gospe. Udri ga u slabine, poliaži mu ...« Začuda ni ob tem dogodku na- vrlo gledalcev, kot je to običaj pri nas, pred Evropo ob manj- ših priložnostih. Nič. Edina zi- jala smo bili mi. Stari se je ku- štravkam iztrgal, pljuvaje nao- koli sikal in jo potegnil. Pohitel sem, da bi čestital predstavnici naših logov in ji priznal, da mi je osebno všeč njen »marš na Drino«, vendar me dekle ni pov sem razumelo. Prihodnjič: V PARIZ ^ VE?OLADKEGÄ... »Kaj praviš, ta dedec kar dobro pritiska to babo. ..«, je dejal in se odpravil iskat leščerbo ali nekaj podobnega, kar sveti. »Baba se mi smili,« sem dejal in se ozrl za otroki. »Kako bi se ti šele potem, če bi dedca zamenjala . ,.«, je zavpil. Hvala lepa. Najlepša. Na dolino je začel padati mrak. Tone, piše se Ojsteršek, pravijo pa mu po hiši Kinkov Tone, je fejst fant. že od šestnaj- stega leta rudari. Tkičel je tu v Pečovniku, zdaj je v Dolu. Bajto pa ima ob hudour. niku v Zagradu. Ko se je vrnil, se je v sedel poleg mene rta bukov panj in po- tegnil iz žepa cigareto. Odstopil sem mu steklenico, ki sem jo držai med nogama. Napravil je dolg poširek. Po cesti so ho- dili ljudje. Vračali so se iz mesta ali od- hajali v mesto. Praznično nališpana dekleta so drdrala z mini kolesi in frfotala z mini krili. Odkar je sem v Zagrad asfalt je na- predek z neverjetno hitrostjo prodrl v ta doslej dokaj pozabljeni predel. Tonctoi:>a teta s Polul je prinesla vrečo sadja na ramenu in ga vsula v leseni za- boj. Tone se mi je nasmehnil in dregnil. »Tako je, letos bo pijače, da ho veselje. Ha. kamer ad? « »Bo«. Spomnil sem se, da smo pred dnevi za- čeli zbirati podatke o letošnjem pridelku sadja. Pa tudi o tem. kako bo s prodajo. Kaže slabo. To je pri nas že tako, da je prodaja ob pridelku slaba, če pa pridel- kov ni, pa kar dobra. Tudi Tonetovi otroci imajo ddnj veliko veselje. Na tistih drevesih, ki rasejo ob potoku in okrog hiše je toliko sadja, da ga Tonetova žena Ivanka vsako jutro na- bere po tleh za košaro. Tone je prižgal vžigalico in se odpravil v kaščo, »Kaj boš zamenjal dedca.« sem zavpil za njim. »Tako je, kamerad.« »Pa ga daj. Rabiš mar pomoč?« »Nak. Pri teh letih še ne.« To bi mu verjel, čeprav ni previsoke rasti, pa tudi v ramerm ga je manj kot mene, je ena sama kita. Kot struna. Na dlaneh pa nima kože temveč gobo. Od krampa v rudniku. Dlani ima takšne, da bo skoraj rabil podkev, pa še ta ga ne bi bolela. Odpravil sem se vseeno za njim, ker mi 'je to opravilo všeč. Ne, ne, ne mi- slim na menjavo dedca. Rad gledam, ka. ko se vrti kamen in sveča vse bolj raste, če bova res zamenjala dedca, bova prešo obesila, da bo čez noč mir. Zjutraj pa pol- na posoda pijače. Od določenih kmečkih opravil imam prešanje rad. Ko se je letos Tonetu zlomila sveča in je možakar štiri dni tesal in z dletom oblikoval novo, sem bil venomer poleg. Staro, odlomljeno sem spravil, ker mi je všeč. Odvil sem kamen, koš je v zaâovoljstvu pokal, Tone pa osvobajal babo, da se ne bi premaknila. Zamenjal je dedca z dalj. šim, da bi spravila po obešanju kamen višje, nato sva z verigo priklenili ročaj. Da se ne bi kamen odvil in vsedel. Zunaj je bila že tema. V škaf je tekla pijača in prijetno žuborela. OBISK РШ üiEUÄRSICEi STAREŠINI Prve dni septembra je no- vo izvoljena, hmeljarska princesa izpolnila svojo ob- ljubo in obiskala v družbi s svojimi domačimi hmeljar- skega starešino Franca Les- jaka. Ker je takrat šlo obi- ranje hmelja že proti kon- cu, si je tudi starešina laliko vzel čas za kratek in pri- srčen razgovor. Pridružil sem se jim in zvedel precej zani- mivega o novi iimeljarski princesi Ankici Jeraj in sta- rešinu Francu Lesjaku. Ankica je povedala, da je zelo srečna, ker so jo izvolili za hmeljarsko priceso. Nova princesa pa ni le lepa, tem- več tudi izobražena. Tako se je z delegati na EH kon- gresu pogovarjala kar v an- gleščini, kar je tujce precej začudilo. Na hmeljarskem prazniku sta morala po »službeni dolžnosti« nova princesa in starešina biti pre- cej skupaj, zato smo v šali pobarali ženo Franca Lesja- ka, če se je kaj bala za mo- ža, ko se je vrtel okrog tako lepega dekleta kot je Ankica Jeraj. Namesto žene je od- govoril kar Franc in povedal, da bi se žena že bala, če bi on imel 30 let, pri sedemde- setih pa za strah skoraj ni več vzroka. Povedal pa nam je, da se kljub letom še kar dobro počuti in je tudi vse dolžnosti na hmeljarskem prazniku kar dobro prenesel, čeprav je bilo vse skupaj precej naporno. V prijetnem pogovoru smo zvedeli še, da je starešina prav zadovo- ljen zaradi vedno večje po- pularnosti hmeljarskega prav- nika. Letos vreme ni bilo naklonjeno obiralcem hmelja, vendar so vse težave skušali premagati s skupnimi priza- devanji obiralcev in tistih, ki so skrbeli, zanje. Po tem pogovora sta stare- šina in princesa odšla v hmeljišče ter skupaj ob- rala eno vrv hmelja. Po- zneje so vsi gostje odšli na kosilo k starešini, po kosilu pa so si ogledali še sušilnico v Taboru. FRANC URANJEK i bkasi/hčh: i Vodovod v Braslovčah so v dolžini dveh kilometrov povezali z vodovodom v Ta- boru. Cilj te povezave je v tem, da se zagotovi pitna vo- da naselju Spodnje Gorče in Braslovčam, ki trpijo po- manjkanje pitrje vode v suš- nih dneh. Za izgradnjo tega vodovoda so porabili 125 ti- soč din. СЕ1ЛЕ ČEDALJE VEČ ZAPOSLENIH Po statističnih podatkih se število zaposlenih v industri- ji v celjski občini stalno po- večuje. Ob koncu avgusta je bilo to število za 5.2 odst. višje kot v istem mesecu la- ni. V primerjavi z lanskimi rezultati pa je letos v indu- striji za 4.4 odst. več zapo- slenih. LEPI PROIZVODNI REZULTATI v avgustu je industrijska proizvodnja v celjski občini znova oživela in presegla ju- lijsko v letošnjem letu za 13.5 odst., proizvodnjo v istem mesecu lani pa za 12.6 odst. Razen tega je bil fizič- ni obseg industrijske proiz- | vodnje v avgustu za 14.7 odst. I večji od povprečne mesečne ' proizvodnje lani. j Rezultate prvih osmih me- ' secev lani presegajo vse in- dustrijske panoge, razen v tekstilni in grafični industri. ! ji. RUDI JAKHEL PRESENEČENJE DVOBOJA v odlični organizaciji celj- skega Karate kluba je bilo v nedeljo v Celju odprto repu- bliško prvenstvo v karateju. Na tem prvenst\-u so sodelo- vali predstavniki karate or- ganizacije »Budokai« in to iz Brežic, Krškega, Žalca in Celja. Med Celjani so največji uspeh dosegli: Keršinar, ki je osvojil drugo mesto izza Vukčeviča iz Krškega, Jak- hel in Maruša, ki sta bila tretja oziroma četrta, Veber (Žalec) pa si deli 5. do 8. me- sto. Posebno prijetno pa je presenetil Celjan — Jakhel v dvoboju Slovenija : Hrvat- ska. Premagal je namreč oba svoja nasprotnika Sika- vičeva in Donatoviča in s tem prispeval, da so Sloven- ci izgubili v tem prvem dvo- boju samo 6:12. Od drugih Celjanov je točko za Sloveni- jo dosegel tudi Keršimr. V celoti pa so mladi celj- ski tekmovacli dosegli na tem prvem pr\'enstvu več kot uspeh. J. Kuzma NOVA PRODAJALNA ČEVLJEV V Savinovi ulici, poleg celjske tržnice, so te dni od- prli novo prodajalno čevljev. Tokrat si je to lokacijo iz- bral kolektiv »Koštane«. CELJSKI PEVCI V GORICI Tokrat se je prvič zgodi- lo, da so se velikega in tradi- cionalnega pevskega tekmo- vanja v Gorici od 19. do 21. septembra udeležili člani kar dveh celjskih pevskih zbo- rov. Medtem ko je bila le- tošnjia udeležba za komorni moški zbor že tretji nastop v Gorici, so člani mešanega pevskega zbora France Pre- šeren nastopili prvič in s tem prestali tudi debut v mednarodni tekmovalni are- ni. Kot smo pričakovali se je bolje uveljavil komorni mo ški zbor pod vodstvom Ego- na Kuneja, ki je v skupini narodnih pesmi zasedel dru- go, v skupini politone glasbe pa peto mesto, člani Prešer- novega zbora pod vodstvom Eda Goršiča pa so bili v sku- pini narodnih pesmi deseti, v skupini polifonije pa osmi. Ob povratku domov so se člani komornega zbora usta- vili še v Trstu in posneli na tamkajšnji radijski postaji zahteven program pesmi ju- goslovanski avtorjev. OBČNI ZBOR v soboto je imelo društvo Partizana Polule občni zbor. Društvo se že več let ni se- stalo pa tudi vsa dejavnost je zamrla. Letos pa so spet začeli aktivneje delati. Na prvem zboru so določili nov odbor in ustanovili nekaj sekcij Tako bodo sedaj v sklopu društva 3 sekcije: ro- kometna, smučarska in sek- cija za smučarske skoke. V društvo pa bodo uvrstili tu- di karate klub, ki je do se- daj delal samostojno, ölani Partizana bodo lahko vadili v telovadnici osnovne šole Frana Kranjca na Polulah in pa igrišču, ki ga prav zdaj urejajo in računajo, da bo letos gotov. sš laško ' ^ £ IE Pñiíí Minuli teden je buldožer, ki ga je poslala vodna skup- nost, odstranil ruševine pla- zu, ki je pregradii potok La- homnico v Lahomnem pri Laškem. Buldožer je odse- kal konico plazu in skopal potoku novo strugo, da ne bo več ogrožal poslopij Hra- stnikove domačije. Po stari strugi potok seveda ne bo nikoli več tekel, kajti nad njim je breg kamenja, skal in zemlje, zato je kmet Za- hrastnik za vedno ob pre- cejšen kos obdelovalne zean- Ije. NAU INÏERVJU Vprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Drago žuntar Kdor bo v teh dneh zašel na celjski atletski stadion, bo na njem lahko videl tudi Draga žuntarja, atleta, ki je na letošnjem evropskem pr- venstvu v Atenah dosegel svoj največji uspeh in ki je trenutno v Sloveniji na red- nem vojaškem dopustu. Za nekaj časa je vojaško uni- formo zamenjal s civilno ob- leko, ni pa zamenjal tudi šprinteric in dresa, ki ga z velikim uspehom nosi prav v letošnji sezoni, ki je mno- gi ne imenujejo brez vzroka tudi »Žuntarjeva sezona«. Pogovor jii potekal v Ce- lju, temveč v hotelu v Ate- nah, kjer so med prven- stvom prebivali naši atleti. Na verando hotela je prišel od pravkar končane večerje, pri kateri je dobil tudi sim- bolično priznanje vodstva ekipe za dosežen uspeh — 4 mesto v teku na 10 tisoč metrov, za osebni in sloven- ski rekord ter za veliko bor- benost. Tvoji občutki pred star- tom v evropski eliti? »Pred tekom sem se odlič- no počutil in po tihem pri- čakoval uspeh.« Je to tvoj največji uspeh? »Zame je največji uspeh, da sem s pomočjo odličnih pogojev za vadbo uspel pre- broditi vse osebne krize.« Z zadnjim uspehom si do kazal, da si sposoben za še večje podvige ... »Vsekakor sem letos spo- soben doseči v teku na 10 ti- soč metrov čas okoli 28:40, z rednim in sistematičnim treningom pa se v prihod- njem letu približati meji 28- tih minut.« Pravijo, da si ss v vojski občutno spremenil? »Ostal sem isti človek, kot sem bil. Stvar spremembe je v delu, ki je name delovalo osvežujoče.« Se še ustavljaš pred pro- blemi? »Velikokrat so mi nekate- ri problemi izgledali nereš- ljivi, zdaj pa vidim da ni ta- ko.« Kaj ,је za tebe najlepši ob- čutek? »Ko vidim, da je nekdo ob meni, da na mene misli in ko ti v trenutkih, ki niso vezani na uspeh, pomaga. Po- moči ob osvojenih trofejah človek ne potrebuje.« Spomladi boš dokončno slekel vojaško obleko. Bo to tudi trenutek, ko se boš vr- nil na celjski stadion? »Možno je tudi, da atletiko opustim.« Misliš to resno? »Vrsta faktorjev je, ki bo odločala o poti, ko se vrnem domov.« Poslovil se je in odšel spat. Dolgo že poznam Draga žun- tarja, »pesniško dušo v sprin- tar icah«. še nikoli pa ga ni- sem videl tako resnega in preudarnega, kot . dneh ob morju v Pravijo, da se je sprgN Verjamem jim. Ta sp^.^^ ba pa bo pozitivna i^ samo za njega. In tako f di prav. Takšnih treJ> kot nam jih je pripravi vi večer na evropsket¿^ k venstvu v atletiki, pa J, Pi- še veliko. Za njeg¿ in za vse, ki ljubijo atletik^^^ njene heroje. Tudi Drag ^ dokazal, da je heroj. Л ŠENTJUR MARTIN AViNER ODLIKOVAN Predsednik šentjurske л činske gasilske zveze Mat^ Avžner je znan po svoja delu na področju gasilst« poleg tega pa je izredno ^ tiven tudi na drugih pckím jih družbenopolitičnega d^ Te dni, ko šentjursko gasj sko društvo praznuje 95.¡J5 nico obstoja, je za tovarij Avžner j a prispelo še ргјглј nje posebne vrste. Predasi nik republike ga je odlikova z medaljo dela. Odlikovaaj je izročil predsednik občim Franc Svetina. GASILSKA VAJA V «BOHORJU« Ob zaključku gasilskegi tedna je LI »Bohor« 26. s» tembra organiziral gasilski vajo večjega obsega, a kateri je, poleg matične? gasilskega društva, sodelOTj lo gasilsko društvo šentjia gasilci iz celjske poklici gasilske čete ter zdravstva ekipa civilne zaščite iz »Ä horja«. PREDLOG ZA Ш KOMITE ZKS 30. septembra je v šentjd ju bila seja kadrovske to misije pri občinskem kod teju ZKS. Razpravljali so! predlogu sestava novega ^ činskega komiteja, ki bo з voljen na občinski partijsl konferenci meseca novefl bra letos. ubel crn- Duhovnih VvDUšiL ' ijvarteta »New i^'J« (kvartet, ki ''ling in .lack Stars« (Crne Çtjurju je pred- f dogodek. Mla- ''tatorji črnskih '^smi in melodij .Ugođaj popoldne osnovnošolce na so ga imeli po- ЈјЛ^ zvečer pa se ^jjo občinstvo z ^plavžem zahvaii- glasbenikom za J, večer, ki so ga Li preživeli v iz- " svetu črnskih oesmi in ritma.' Mič UONJIt'K SOVORi ETOVALCI pni seji izvršnega jiinske konference sekcije za kmetij- pzdarstvo v Slov. so sklenili, da bo- rili javne razprave (sjih o novih pred- ^)isov, ki urejajo Dje z gozdovi. Raz- 0 v krajih, kjer je tnikov gozdov. vi kastnih IBLEMI ¡TROKOV- DSTJO liški občini je tre- f zaposlenih. Od I ima le 40 visoko- obrazbo, 47 višjo, äönjo. Z nižjo stro- kovno izobrazbo je 136 de- lavcev, s kvalifikacijo 1.508, nekvahficiranih pa kar 1.680 občanov. Pri tem je značUno še to, da je med vsemi za- poslenimi kar nekaj nad 1.800 ljudi, ki nimajo popolne osemletke, čeprav tem de- lavcem družba omogoča šo- lanje z raznimi večernimi šo- lami, se je za tako šolanje od vseh letos prijavilo le 8! pripravualnost gasslcev Ob tednu požarne varnosti je občinska gasilska zveza v Hrastniku ob sodelovanju prostovoljnih gasilskih dru- štev organizirala nekaj za- nimivih akcij in vaj. Akcijo so podprli tudi prosvetarji saj so v šolah malčki pisali naloge s temo o požarni var- nosti. Ob zaključku pa je občinska gasilska zveza po- delila najprizadevnejšim čla- nom priznanja in diplome. ' mv VELEN.IE Rudnik Lignita Veler.je je v prvih osmih mesecih le- tošnjega leta dosegel zelo le- pe uspehe. Nakopali so dva milijona 172 tisoč ton ligni- ta in tako presegli proizvod- njo za 14,3 procente. Nako- pani premog, so v celoti pro- dali že v avgustu. prekop bratov letonja Dvanajstega oktobra bo na pokopališču v šmartnem ob Paki svečanost ob prekopu bratov Janeza in Jožeta Le- tonja, znanih borcev, katerih eden je zdaj pokopan v že- lezni Kaplji, drugi pa v Rad- mirju. jh obisk iz zahodne nemčije Pred dnevi je obiskala Ve- lenje deset članska mladin- ska delegacija iz Zahodne Nemčije in si med obiskom ogledala mesto, tovarno go- spodinjske opreme Gorenje in Rudnik lignita. Delegaci- jo je sprejel sekretar občin- skega komiteja ZMS Vele- nje, sicer pa je bila gost Mestnega sveta ZMS Ljub- ljana. Predstavniki mladine so se z gosti pogovarjali o izmenjavi mladih med Jugo- slavijo in Zahodno Nemčijo. 20 let planinske- ga društva Letos poteka dvajset iet od ustanovitve planinskega diuštva. V soboto se je v do- mu na Paškem Kozjaku se- stal na slavnostni seji uprav, ni odbor društva, v nedeljo pa je bilo pri domu sreča- nje planincev iz Velenja. nova šola Praznik šaleške doline, 8. Okt., bodo tudi letos proslavi, li s številnimi prireditvami, ki bodo v Velenju, šoštanju in šmartnem ob Paki. Osre- dnja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku bo 11. oktobra dopoldne v Šenti- lju pri Velenju, kjer bodo odprli novo osnovno šolo. mladi rudar Kot priloga šaleškega ru- darja izhaja občasno tudi Mladi rudar, glasilo dijakov Gimnazije in Rudarskega šol- skega centra. Objavljeni pri- spevki so zelo dobri in za- služijo vso pohvalo. Prizna- nje pa je treba izreči tudi uredništvu šaleškega rudar- ja, ki kaže razumevanje za besedno umetnost nadarje- nih dijakov. 50-letnica rudarske godbe Velenjska rudarska godba se pripravlja na 50. jubilej. Osrednja svečanost bo v so- boto, ko se bo v Velenju zbralo kar lepo število pihal- nih godb iz vse Slovenije. Ob 50-letnici bodo izdali brošu- ro v dva tisoč izvodih, v ka- teri bo prikazan razvoj god- be pred drugo svetovno voj- no in po njej, ter delavsko gibanje velenjskih rudarjev v stari Jugoslaviji. prodaja sadja Kmètij&ka zadruga šoštanj, proizvodni okoliš Velenje, je obvestila stranke, da bodo kakor vsako leto, tako tudi letos prodajali sadje za ozi- mnico na sadni plantaži Tič- nica-Turec. Prodaja je že bi- la, lahko pa ga bodo kupci kupili še v soboto. Sadje je kvalitetno in zdravo, dobi pa se tudi na Golovcu. Ra- zen sadja za ozimnico nudi zadruga potrošnikom tudi ja- bolka za predelavo, ki jih prodajajo po dnevni ceni. Mi)ZlR.IE ZAÜUDO Z GRADNJO ŠOLE Kolektiv Gradbenika z Ljubnega, ki je na licitaciji dobil gradnjo nove šole pod Brdcami je z delom nekoliko zaostal za pogodbenimi ro- ki. Pri gradnji te šole je zanimivo, da je dela dobilo to podjetje, čeprav so se li- citacije udeležUi tudi drugi kolektivi z nižjimi pogodba- mi in daljšo prakso pri reali- zaciji tovrstnih projektov. dopolnitev statuta Zaradi vse večjega sodelo- vanja med občinsko in re- publiško skupščino in nje- nimi organi, so odborniki na zadnji seji vnesli v statut občine razširitev tistega čle- na, ki govori o sodelovanju z občinami in dodali še so- delovanje z republiko. To bi naj bilo preko posebej za- to imenovanih predstavnikov pri reševanju komunalnega sistema in javne varnosti, pri financiranju družbeno-politič- nih skupnosti in planiranju, pri izobraževanju, v zdrav- stvu in socialnem varstvu ter pri prostorskem planira- nju. an za urbanizacijo naselij Na zadnji seji skupščine občine so odborniki med drugim razpravljali tudi o odloku o zazidalnih načrtih stanovanjskih con za naselja Gornji grad, Rečica ob Sa- vinji. Luče in o urbanistič- nem načrtu Mozirja. Po iz- delanih načrtih, ki predvide- vajo nove kompleksne zazi- dave in z njimi reševanje in ureditev prometa, komunal- nih naprav kot so vodovod, kanalizacija in elektrika, bo- do lahko lastniki izvedeli pred gradnjo tudi za naved- be profilov posameznih na- prav in pa za vrednost po- sameznih komunalnih na- prav. 2ALEC VSE ZA PITNO VODO Letos in prihodnje leto bo- do na območju žalske O'bči- ne zgradili več vodovodov in tako rešili vprašanje pitne vode, ki • je zdaj primanjku- je. Tako bodo dogradili vo- dovod Griže—Zabukovica, po- tegnili odcep proti Gotov- Ijam in Podlogu ter zgradili novo zajetje v Marija Reki za vodovod Prebold—Tabor. Zgradili bodo tudi nov re- zervoar na Polzeli. Za izved- bo vseh del pa bodo morali zbrati še dodatna sredstva, ker denar zbran s pomočjo povišane vodarine v znesku 30-tih milijonov ne zadošča. prostori za po- sebno šolo z adaptacijo osnovne šok v Žalcu bo rešenih več pro- blemov. Predvsem bodo lah- ko uredili prostore za po- sebno šolo, ki zdaj deluje v nemogočih razmerah, saj ima šola svoje učilnice v žal. cu, Petrovčah, Gotovljah in Grižah, obiskujejo pa jo du- ševno zaostali otroci iz sko- raj vseh krajev žalske obči- ne. seja skupščine Včeraj je bila v Žalcu pe- ta redna seja obeh zborov občinske skupščine. Poleg te- kočih problemov so največ razpravljali o komunalnih problemih v občini. Več o se- ji, ki je bila prva po počit- nicah, bomo poročali v na- ši naslednji številki. mladi in zveza komunistov Občinska konferenca ZMS v Žalcu je pripravila razgo- vor »Mladi in zveza komu- nistov«. Poleg mladine so se razgovora udeležili številni družbeno-politični delavci iz Žalca in (Telja ter predsed- nik OK ZMS Mitja Gorjup. ŠOŠTANJ V prostorih glasbene šole v šoštanju bodo 7. oktobra odprli razstavo slik ш pla- stik. Razstava bo odprta v počastitev občinskega praz- nika. Na njej sodelujejo ama- terji šoštanj ske likovne sek- cije: Jože Svetina, Mišo škornšek, Vlado Valenčak, Mirko Modrijani, Anton Her- man, Aristid Zornik in Tine Kumer. TEDNiKOVA PLOŠČA Novi dobitnik Tednikove plošče je Franc Plešnik, čre- šnjevec 1, Vojnik, izmed sta- rih naročnikov pa je izžre- bana tudi Julijana Mernik, Sv. Tomaž 7, Vojnik. MALA ANKETA Ritem življenja je vsak dan hitrejši in ljudje imajo ved- no manj prostega časa. Kljub temu pa se najdejo tudi tak- šni, ki si prosti čas enostavno vzamejo in ga preživijo v družbi s knjigo, to veliko človekovo prijateljico. Spoznava- jo tuje kulture, življenje drugih narodov, skupaj s svojimi junaki doživljajo tisto, za kar jih je morda življenje oropa- lo. Vživijo se v zgodbo in tako vsaj za nekaj trenutkov po- begnejo času. Leta pri tem niso prav nič važna. Mladi se iz knjig učijo modrosti za življenje, starejši dopolnjujejo lastne izkušnje. Poglejmo, kaj nam je povedalo nekaj zve- stih bralcev, ki smo jih prekinili pri izbiranju knjig v celj- ski mestni knjižnici. ALOJZ TURJAK »Najraje berem potopise, zgodovinske romane, biografi, je in spomine slabih ljudi. Seveda spremljam tudi dnev- no časopisje, vendar tega ne moremo primerjati s knjigo. Kadar berem knjigo, skupaj z junaki doživljam zanimive zgodbe, skratka, vživim se, medtem ko mi niti časopisi niti televizija tega ne morejo dati. Sem pač že starejši in le knjiga lahko druguje mo- jemu počasnejšemu ritmu življenja.« IVICA OŠTIR »Kljub temu, da sem hodi- la v šolo, sem si vedno vzela tudi čas za branje ter tako spoznala in doživela mnogo lepega, kar mi življenje ver- jetno ne bi nikoli dalo. Be- rem л-se in se nisem usmeri- la posebej na nobeno področ- je. Morda so mi najbolj pri srou knjige s socialno tema- tiko. Časopisje in televizija pa sta zame le stredstvo ob- veščanja in mi ne nudita no- benega kulturnega užitka.« DR. JANEZ LOVŠIN »Čeprav mi poklic vzame precej časa, rad berem in imam tudi doma precej knjig. Kaj najraje berem, bi težko rekel. To je odvisno pač od razpoloženja ш se včasih zgodi, da imam nače- tih tudi več knjig hkrati. Po- tem pa izbiram po trenutnem počutju. Dosti berem biogra- fije in zgodovinska dela. Ča sopisi in televizija pa so prav tako potrebni za hitro spo- znavanje tekočih zadev. BORIS VRHAR »V knjižnico hodim že od- kar sem se naučil brat:. Mi- slim, da ni naš čas prav nič nenaklonjen branju, le ljud- je so postali drugačni. Meni osebno so najbolj všeč reali- stični in naturalistični pisa- telji, zelo rad pa beiem tudi poezijo. Od domačih pisate- ljev najraje berem tiste, ki opisujejo kmečko življenje. Tako skušam spoznati radi življenje sredine, ki je vedno maloštevilnejša. VANDA HRASTNIK »Za branje so me navduši- li starši, ki so mi najprej sa- mi brali, nato pa mi nosili knjige iz knjižnice. Zame je knjiga bolj sredstvo za uče- nje kot pa za kulturno iz- življanje, vendar tudi za za- bavo rada berem kakšen lju- bezenski roman. Izredno pa me zanimajo knjige, ki opi- sujejo življenje zdravnikov. Fiav rada gledam tud. tele- vizijo in mislim, da tudi ta lahko človeka marsikaj na- uči. Videli smo, kaj pomeni knijiga nekaterim ljudem. Pove- dali so, da je človek lahko srečen tudi v svetu fantazije, srečen med ljudmi, ki živijo le v knjigah, žalostno je, da je takih ljudi vedno manj. Vzrokov za to ne bomo iskali, res pa je, da nas tempo časa večkrat oropa za resničen užitek pri branju knjig. Morda vsemu ni kriv čas, morda je nekaj narobe tudi v nas samih. I. S. TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - ТЕЛАД Cilji izobraževanja staršev so laJiko zelo različni. Zna- nje potrebujejo za uspešnej- še opravljanje svojega dela in zadovoljno življenje, boljše odnose do soljudi, bolj us- tvarjalne medsebojne odnose v družini in pa predvsem za vzgojo svojih otrok. V našem izobraževanju staršev, katerih otroci obi- skujejo osnovno šolo, misli- mo predvsem na ustvarjalne odnose v družini in na vzgo- jo otrok. Vzgoja otroka je najtežje opravilo, ki čaka starše in družbo. Od vzgoje v družini in celotnega sistema vzgoje ter izobraževanja nekega si- stema je odvisno, kakšna bo naslednja generacija Takrat, ko bomo stari in obnemogli, nam sigurno ne bo vseeno, če bo mlajša generacija negi- rala vse naše dosežke in za- čela spet od začetka, da bi prišla ob koncu svoje poti na enako stopnjo kot mi. Pra. vilno bi bilo, da bi nada- 1јел-а1а tam, kjer smo mi ne- hali — seveda z manjšimi ko. rekturami. Večina družb po svetu in tudi naša so dokaj dobro iz- delale sistem in program splošnega in poklicnega izo- braževanja. Za dosego pokli- ca mora človek obiskovati šolo in na koncu opraviti iz- pit, le za najbolj važne stva- ri v življenju in človeških odnosov ni nobene šole. člo- vek prihaja na izpite iz živ- ljenja brez vsake priprave, brez vsakega znanja. Nabira- mo si izkušnje, toda kaj, ko te pridejo vedno prepozno in smo obsojeni na ponavljanje. Res je, da se vseh stvari v življenju ne moremo nau- čiti in da se jih tudi nikoli ne bomo mogli. Življenje je vedno polno majhnih in ve- likih presenečenj. Toda uči- mo se tisto, kar se lahko, kar nam bo pomagalo v živ- ljenju, kar nam bo olajšalo trpljenje. Takega znanja je veliko. Ljudje se že dolgo zaveda- jo, da bi morali storiti ne- kaj v tej smeri, da je eno samo dejanje več vredno kot milijon besed, vendar je pot od iDesede do dejanja dolga. Vzrokov, ki pogojujejo iz- obraževanje v zvezi z odno- si, ne samo staršev, ampak tudi otrok, je več. Ni dolgo, kar je prišlo v naši družbi do korenitih sprememb v družbenih odnosih. SpremenL la se je struktura družine. Položaj otroka je drugačen, žena je postala emancipira- na. Uvajamo samoupravlja- nje, kar zahteva od nas viso- ko stopnjo poznavanja člove- ka, pri čemer pa nismo na zavidni višini. To dokazuje naše vsakdanje življenje. Naj spregovorim samo o nekate- rih najbolj značilnih spre- membah v družini, ki otežu- jejo vzgojo. Nekatere značilnosti sodobne družine Moderni tehnološki social- ni razvoj ie povzročil precej sprememb v družini. Te spre. membe niso znižale pomemb- nost družinske vzgoje, temveč so le prilagodile vrsto vpli- vov, ki so bili vneseni v dru. žino. Industrializacija pogo- juje preseljevanje ljudi iz va. si v mesta in s tem vklju- čevanje iz izoliranih vasi (do- mov) v širšo komuno. Iz hiš z vrtovi so prišli v majhna stanovanja ali pa majhne so- be. Posledica načina življenja v mestu je, da otroci preživ- ljajo precej časa izven doma: šola, rekreacija, delo. Tako je otrok v mestu veliko časa brez kontrole staršev iii de- ležen številnih izkustev, ki dostikrat niso primerna п.је- govi starosti. Rezultat tega je, da otroci odkrijejo kon- flikte sveta odraslih, predno so sposobni, da bi jüi razu- meli. Kmalu spoznajo, da svet ni skoncentriran na nji- hov dom in da je družbena praksa velikokrat v konflik- tu s standardi staršev. Sredstva obveščanja (TV, radio, kino, časopis) so pri- nesla zunanji svet v notra- njost doma. Zgodbe, ki jih otroci vidijo na TV ali v kinu, poslušajo v radiu ali berejo v časopisu, včasih komplicirajo odnose v druži- ni (odnosi do staršev in ob- ratno). Progresivna emancipacija žena ima direkten in vedno večji vpliv na strukturo dru- žine. Spreminjajo se odnosi med moškim in žensko. Do- življanje ekonomske in oseb- ne neodvisnosti prek dela, je pripeljalo ženo v konflikt med željo po neodvisnosti in zahtevami družine ter mate- rinstva. Vsiljujejo se moški ideali in zapostavljajo ženski. Vlo- ga v družini in materinska vloga je nekako manj vred- na. Večina žensk je zaposle- nih. Otroci so v vrtcu, v var. stvenilì oddelkih, pri varuhih ali pa na cesti. Postavlja se vprašanje, ali se zavedamo, kako življenjsko važna je prL sotnost matere v prvih letih otrokove rasti. Spremenil se je tudi sestav družine. Včasih so v družini živeli še stari starši ali pa še drugi sorodniki, danes pa so v večini družin le starši in otroci. V takih velikih družinah je imel otrok prili- ko, da se veže na kakega drugega člana, če mu prvi ni odgovarjal. Modema družina ne nudi otroku širokih mož- nosti za vzpostavitve čustve- nih odnosov. Vsi našteti vzroki so star- šem odvzeli možnost popolne kontrole nad razvojem oseb- nosti svojega otroka, ki so jo včasih imeli, življenje v sodobni družini ne nudi otro- ku več tiste sigurnosti in za- ščite. Zato starši niso odgo- vorni za vse, kar njihovi otroci narede. Na vzgojo v družini vplivajo tudi nova spoznanja o vzgoji. Veliko se govori, kako je treba vzgajati. Mnogo je nasprotujočih se mnenj, tako da starši ne ve- do, koga in katere naj ркз- slušajo. Zadnja stvar, ki vpliva na strukturo in življenje v dru- žini in ki jo hočem omeni- ti. je stalno daljša doba, ki jo potrebujejo otroci, da se poklicno osposobijo. Zaradi vseh teh okoiisi so starši v življenju w kdaj v težkih dilemah, šg, ko dober oče oziroma n,.'^ bo ob določenem ravn^' svojega otroka v zadregj ' ne bo vedel, kaj naj ne, da bo otroku lahko > magai in koristno svetti. Zato se je potrebno izo^! ževati "tudi kot stariš. PKOCiR.^M IZ()BRAŽEVA\i, STARŠEV ' je v Celju sestavila Vzgo, na posvetovalnica na рођцЈ Društva prijateljev mladij^ I V program smo med dj^ | gim vključili sledeče teme; i Ф predavanje in razgovori, s medsebojnih odnosih v đfj i žini i • otrok in učenje i • avtoriteta staršev in otn| i • disciplina v družini i • spolna vzgoja in več po I sebnih tem, ki se nanašaj i na otroke spsobeni eseb ( i na otroke s posebnimi m« i njami. I Upam, da bo kmalu vsak družina na območju celj^i občine dobila celoten pn gram, na osnovi katerega i bodo starši lažje opredeu in odločili, pri katerih pn davanjih in razgovorih bod sodelovali. Pokroviteljstvo nad izobn ževanjem staršev bo imei Vzgojna posvetovalnica, tiè nično-organizacij.ska dela a bo prevzelo DPM. Upamo, da bomo s svojini predavanji posredovali staf šem sodobne poglede in spo znanja o medsebojnih odiM sih v družini in vzgoji o; rok. Prof. MIRKO GALEŠI SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VA Morda boste presenečeni, ko vas že danes, sredi lepe in tople jeseni, opozarjamo na zimsko rekreacijo in na tiste rekvizite, ki lih niorate imeti, če se boste hcceii za- peljati po gladkem ledi) ded je vedno gladek in nevaren) v mestnem parkii v Celju ali vijugati, samo nikar s pre- več pikami, po belih, zasneže. nih poljanah. S tem zapisom tudi ne kli- čemo zime, da oi prišla pre- hitro. Naj oride t;.la j, ko ^e njen čas, ne prej in ne po- zneje. Nekoliko drugače pa je z ledom v celjskem mestnem parku. Tu so se pred tremi leti odločili za umetno pro- izvodnjo in zato ledena po- vršina pol Aljaževim hribom ni v tolikšni :ntri odvisna od mizlih dn., temveč vehko boli od moči kompresorjev v strojnici lepega objekta. Kot vse kaže in če bodo držale napovedi Ho^îojsko dr- salnega kluba, nolcm se bo »zima« v Darku -ačela že v prvi polovici otîtobra. To pa je seveda dosti prej kot prej- šnja leta. In orav zaradi tega je nujno, da ste na to spre- membo pripravljeni, saj naj- brž ne bo lepš9ga in prijet- nejšega, kv)t drsanje v pri- jetnih jesenskih večerih in tistih popoldnevih, ko si bo- ste lahko u ivasoi'i še lažja oblačila in ko b )do kar na sosednjem igrišču vihteli te- niške loparje. Tenis in drsa- nje v istem času To je vse- kakor Dosebnost, ki si jo tež- ko zamišljamo Letos bo, kot vse kaže, postala resnič- nost. Najprej to: pri hokejsko dr. salnem klubu se pripravljajo, da bodo rekreaciji še bolj odprli vrata in da bodo na led povabili zlasti člane celj- skih in drugih delovnih ko- lektivov. Drsališče je že v teh letih postalo najbolj množič- no zbirališče mladih in ne- koliko starejših drsalcev in drsalk. Samo v minuli sezoni je ta objekt v devetdesetih dneh obiskalo nad 45.000 dr- salcev. Letos bi se naj ta številka povečala. Zato raču- najo zagotoviti več ur drsa- nja zlasti za starejše; mladi- na ima namreč dovolj prilož. nosti, da se tu naužije sve- žega zraka; povabiti na obisk člane delovnih kolektivov, jih uvajati v osnovne elemente drsanja in pripraviti še kaj zanimivega in privlačnega. Za. to bodo letos tudi posebne ure, ki bodo rezervirane sa- mo za nekoliko starejše dr- salce obe spolov. To je vse- kakor novost, na katero kaže biti pripravljen zlasti še, ker bo uvedena takoj z začetkom drsalne sezone. To hkrati pomeni, da bi morali že zdaj, rajši danes kot jutri, pregledati, kako je z drsalkami, kako s hlačami in svitri ter vsem drugim. Drsalke s čevlji, zlasti pa čevlji, naj ne bodo preveli- ki. Naj bodo tolik.šni, da si boste lahko obuli toplejše volnene nogavice, toda samo en par, ne več. če bodo čev- lji preveliki, potem se tudi noga ne bo počutila najbo- lje. V velikih čevljih ne bo stabilna drža in težko boste stopili na led in se po njem zapeljali. Zato nakup preve- likih čevljev ni izraz štednje. temveč kvečjemu škode, zla- sti za užitek in za noge. V celjski poslovalnici Slove, nijašport bodo imeli letos ve- liko izbiro čevljev z drsalka- mi, za posebne želje pa tu- di čevlje in drsalke posebej. Kot so nam zagotovili, bo izbira tolikšna, da ne bo. manjkalo niti najmanjših, ni. ti največjih številk. Čevlji bo. do izdelek Planike po licen- ci Adidas. Torej, kvaliteta! Razen tega bodo imeli okoli 70 parov čevljev z drsalka- mi, ki bodo znatno cenejši. Kaj pomeni v Celju drsal- ni šport, pove tudi številka, da so samo lani v tej poslo- valnici prodali blizu 1.000 pa. rov čevljev z drsalkami. To- krat pa računajo, da se bo povpraševanje nekoliko zmanjšalo. Sicer pa tudi pre- dvidena številka okoli 700 pa. rov pove dovolj in vse! Prav tako bo v tej trgovi- ni na voljo velika izbira športne konfekcije. Sicer pa velja omeniti še eno ugod- nost — možnost nakupa na enoletni oziroma dveletni kre. dit brez porokov. Polog v vi- šini 20 odst. skupnega kredi- ta je tu potreben. Pa ven- dar, je tO ugodnost, ki je ne kaže zamuditi, sicer pa pri nabavi drsalk in čevijev sko- raj ne pride v poštev, saj ce- ne za te rekvizite letos ne bodo bistveno drugačne od lanskih Zato pa bo kredit kazalo izkoristiti pri naku- pu smučarske opreme. Toliko za danes o drsalkah in drsanju. Prihodnjič pa kaj več o smučanju in opremi za šport bele opojnosti. — m PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: DIVJA JAGA Pjjpovedoval mi je osem- ^letni sosed; zgodilo pa je njegovemu očetu, ko jgl zjutraj zarana na kva- K, nedeljo na lov. Seveda jjl k jutranji maši, ker je íTiet lovec in je dosti jj ljubil divjad in mirno uvo kot cerkev in pri- Џ. Џ je čakat srnjaka na ЈЈПО jaso blizu doma. Se Џ svitalo, ko se je od- od doma. Pot je bila ^ in zarasla s trnjem in Iprotjo, vedel pa je, da ne [zgrešil, ker jo je dobro Nenadoma se močno [fcka, da mu je kar po- li vželo. Močno se je pre- itíil in tisti hip zaslišal (je lajanje. Slišati je bilo. It bi celo krdelo psov pre- ijalo zajce in srnjad. Bes je čul tudi cviljenje jcev, zavijanje lisjaka, po- lije suhljadi in strele Vse to se je z veliko j^ico bližalo proti njemu, ioj se je spomnil, da je gotovo »divja jaga«. Hotel je na hitro obrniti in zbe- žati nazaj proti domu, a za- grabilo ga je trnje za hrbet in noge hkrati, da je padel po tleh, kakor je bil dolg in širok. Bil je prepričan, da ga imajo oopmice v oblasti. Poskušal je vstati, a ni mo- gel. Počasi se je začel valiti po bregu navzdol, a kakor hitro se je prevalil, ga je še bolj stisnilo in povilo. Divja jaga se je oglašala že tik pri njem. Stisnil je glavo k tlom in kot bi bil zvezan, čakal kaj bo. Tisti hip se je nekaj težkega zavalilo čezenj, da je v grozi na ves glas zakri- čal »r.a pomoč«! Kot bi mu nekaj temnega potegnil čez oči, se mu je zdelo. Pogledal je ves začu- den okoli sebe in ugotovil, da leži na domačem travni- ku. Tačas se je že dodobra zdanilo. Izza bližnjega hriba se je počasi premikalo son- ce. Hitro je vstal in se ne- mudoma odpravil proti do- mu. Na kvatmo nedeljo pa ni šel nikdar več na lov. Starejša Savinjčanka TOKRAT O COPRNIKIH Moj oče je bil avstrijski orožnik in kot tak je živel v prepričanju, da ga ni člove- ka, ki bi ga pripravil na ve- ro, v čarovnijo. Pa se znajde nek stari mož, z imenom Ronek, ki se je ukvarjal s čarovnijo in ta Ronek je ne- ke noči, ko je bil moj oče dežurni, prinesel tri trhle križe s pokopališča, jih pre- mazal s smolo in nastavil na neko križišče, kjer je bil očetov rajon. Nato je z vso naglico hitel očetu nasproti rekoč: »Gospod orožnik, zdaj vam bom pa dokazal, da so coiprnije na svetu, pa čeprav vi to- ne verjamete,« in je vlekel očeta na omenje- no križišče. Ko sta prišla do kriižiišča, je očetu pokazal te tri križe, nekaj je mom- ljal, da so se začeli očetu kar lasje jeziti in dejal: »Ce te križe trikrat poljubite in go- vorite z menoj, se vam v življenju re bo nikoli slabo godilo, ker vam bodo povsod pomagali coprniki. če pa te- ga ne storite, bom pa po- copral, da boste vse križe na svojem križu nesli do- mov in se jih le z mojo po- močjo rešili.« Rečeno — storjeno. Oče ni poljubil kri- žev in Ronek mu jih je na- ložil na hrbet. Skupaj sta. odšla na očetov dom, kjer mu jih je snel s hrbta, za- hteval pa je za jesti in piti ter nekaj denarja, da bo o vsem tem molčal. Oče je vsem njegovim zahtevam ugodil, ker se je bal zasime- hovanja. Ronek pa je držal besedo do očetove premestit- ve na Vransko. Ob slovesu pa mu je povedal, kako je ^ napravil s križi in tako .je taj resnična zgodba prešla z oče- ta na hčerko. Lizika Kregar 5 Steklo ® porcelan O barve Ш kemikalije # elektro-radio 9 gradbeni in tehnični material Obrne se in vsi odjahajo, izgube se za vogalom graj- hodnika in iz grada ven na polje megleno. Nobena ••{iza ni močila belega lica visoke gospe, še je hnela upa- 'ј^ in рортт. V divjem diru je gonila četica ubežnikov preko polja f« stranskih potih. . Pri Muri so bili pripravljeni ribiči, katero so že ča- Imeli so samo tri večje čolne, broda ne. V čolne so "•"gli samo Zrinjski in Frankopan, konji so morali pla- Tako so prešli preko Mure, na oni strani zopet ose- mokre konje 1л jahali celo noč dalje. ~ Drugi dan optldne so se ustavili v Sigetu pri grofu zopet vse popoldne so jahali naprej na severovzhod potu proti Dunaju ter prenočili v Kermandu Batijaniju. Ta je bil tudi v zaroto vpleten, a že se p «^ikal, ni jih hotel spremiti, dal jim je pač nekoliko Wüi za spremstvo. Drugo noč so spali v neki madžar- ^vasi v kloštru pri jezuitih. Tudi ti pobožni očetje so J^Ii, da so goste kmalu odpravili. Tret,jo noč so pre- učevali pri grofu Kérju, enemu svojih zaveznikov blizu ij®®';» Kisek. Ker so bili preutrujeni, ostali so pri tem l^^arskem »prijatelju« več časa in mu popolnoma vse Uj Pali, v vrli madžarski prijatelj in kučegazda grof Kéri SI ^^^ bržega posla, kakor da je svo,ie goste izdal. Po- je namreč natihonja cesarju I^îopoldu posla z nazna- nilom, da sta Zrinjski in Frankopan pri njem in na potu na Dunaj, kjer mislita svoje izdajstvo oprati. Vsled te.ga je bilo vse pripravljeno, da bi ju (med) potom tu ali tam prijeli, ako ne bi sama šla naravnost na Duna,]. Tam so ju zaprli, preden sta k cesarju prišla. Brž potem so ju poslali v ječo v Dunajsko Novo mesto. Tako se je začela velika »pravda« proti njima. Preiskovalni sod- niki se imenujejo: dvorni kancelar Haner, baron Ilohen- gran, Krištof .Abele; priredniki sodniki: grof Vindišgrac, Ivan baron Hervart, feldmaršal — lajtnant Gaspar Zdenko in drugi. Njih usoda je bila določena, preden so sodniki svojo sodbo izrekli, kajti že 20. marca 1670 piše cesar Leopold lastnoročno svojemu poslanilmi na španskem dvoru, da, ker se je Zrinjski hotel za hrvaškega in jugoslovanskega kralja narediti (»pro principe Croatie et aliar um partium«), mu bo na prste potrkal, da bodo glave proč skakale (»will sie schon ad mores bringen und auf die Finger klopfen, da.4s desničarji okrog pra- škega mestnega komiteja« in »nerazredna in protimarksi- stična skupina režiserjev in organizatorjev«. In četrtič: Razveljavljen je odgovor, ki ga je CK KPČ 9. julija lani poslal na pismo varšavske peterice. Husak je napadel celo 13. kongres, ki je bil še v dobi Novotnega, a je v načelu sprejel gospodarsko reformo. Torej se je napad razširil ce- lo na gospodarsko reformo in ne samo na upiranje varšav- ski peterici in okupaciji ČSSR. Zelo zgovorne so tudi »ka- drovske spremembe«: CK je zapustilo 29 članov, kar je ena šestina. Iz CK so izklju- čili devet članov. To pa je samo začetek, ker je napo- vedana čistka v nižjih orga- nizacijah. Husak je tudi na- povedal, da bodo do konca leta zamenjali partijske iz- kaznice. Nove izkaznice bodo dobili samo tisti, ki so res- WASHINGTON — Predsednik ZDA je odobril nadaljnjo gradnjo nadzvočnega potniškega letala SST, ki bo letelo s hitrostjo 3000 kilo- metrov na uro in bo sprejelo 300 potnikov. VARŠAVA — Na Poljskem so se končali manevri enot varšavskih članic ZSSR, Poljske, NDR in ČSSR. Na manevrih sta bila tudi sovjetski obrambni minister Greč- ko in poveljnik vojaških sil var- šavskega pakta maršal Jakubovski. nično na novi liniji. To meni, da bo dosti dosedanji članov odletelo in da bo m va KPČ postala kadrov^ partija, kar Rusi že dolgo a htevajo. Zdaj so očitno vsega kriti Dubček, intelektualci, pisafc Iji in študenti. Oni so bili ï sti, ki so odpravili cenzuro- ena izmed kapitalnih napat kakor piše »Rude pravo«. oni so očitno zavozili češk» slovaško gospodarstvo, onisi kvarili ljudstvo in delavski razred. Nihče pa ne pove, » kaj jim je ljudstvo tako » vdušeno in spontano sledik Sicer pa svobodna razpran ni več mogoča. Dovoljene s» le obtožbe z vrha, ki so ' bistvu le odmev zahtev i" želja, ki ne izhajajo iz Prt ge. Volitev v Zvezni republik Nemčiji, ki so bile po ^ burni predvolilni kampanj niso prinesle večjih presen» čeiij. Krščanski demokrati,Ï so vladali državi ves čas i" drugi svetovni vojni, so oM nili isto število glasov aliskj raj isto: 46,2 odst. OponioP so si socialni demokrati, * so si z 42,7 odst. povečali šf vilo sedežev v parlamentu ^ 20. Liberarna FDP pa je gubila skoraj polovico sov, a je še vedno dobila odst. glasov, če bi jih dobj® manj kot 5 odst., bi se bf morala posloviti od pa''* menta. Na veliko olajšav vseh strank jn neonacistih^ stranka NPD dobila samo ^ glasov, to je za 0,5 odst. pff malo, da bi lahko njeni Г slanci sedeli v zveznem P^ lamentu. Najbolj zanimivo ^^ nje, ki si ga zastavljajo F litični opazovalci zdaj, se? si: ali bosta še vedno močnejši stranki — CDU/C^^ in SPD — spet ustaiiovij »veliko koalicijo«, ali pa ^ do socialni demokrati skuPg z liberalci iz FDP ustaoo» »malo koalicijo«. ZRN je ^^ živela že obe: veliko in koalicijo, le male koalifjj med socialnimi demokrat«^, liberalci še ni. In po V^^ poročilih po volitvah ka^^e ^ bodo krščanski demokrat' vič po vojni ostali zunaj hladnem. j tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m rilEDSEDNIK TITO O NA- ŠEIM RAZVOJU — Ob koncu sreča- nja z inženirji, tehniki in delavci Djerdapa je predsednik Tito govo- ri nih vnv'išnnjih našeotrebe, bencin in rabljene avto- mobile. Ker so torej ne- katere živilske trgovine odprte tudi ob nedeljah, je človek prepričan, da bo tedaj lahko kupil npr. nu- di kruh. Toda, kakšno ra- zočaranje lahko doživiš v samopostrežni Center na Dolgem polju, če so po- lice za kruh ob tvojem prihodu že pomite. Tako ti ga Celjani čisto nepla- nirano zagodejo. Da bi popravil zadevo s kruhom, sem se sklenil oddolžiti vsaj svojim o- trokom, ter sem jih med tednom peljal na sejem obrti. Glavni cilj je kaj- pada bil živalski vrt. »Ves, Marjimca, tam boš videla opico, pa oslička, lisico, leva,« sem hitel te- šiti njeno radovednost. »Bom videla tudi slona, pa kamelo?« »Da, tudi slo- na, kamelo in divjega pra- šiča, pa jelene, papagaje in še čuda živali.« In smo prispeli, videli in odšli; predvsem jaz z dolgim nosom kot indijski slon, kakršnega sem obljubljal hčerki in obema smrkov- cema. Doma so me otroci še dva dni dražili s slo- nom, kamelami in jeleni na račun »velikega« žival- skega vrta. Sredi tedna mi je oilo vsega dovolj, zato sem se odpravil .sam na popol- danski sprehod v Vojnik. Verjemite, da niti ni tako slabo. Na terasi nove tr- govine so mi iz bifeja pri- nesli nekajkrat po Iva deci brizganca in tu sem do večera lovil sončne žarke zlate jeseni. Ko bom imel avto, bom vsaj imel razlog za skok v Vojnik — sem razmišljal — saj tu ti mehanik Hotko za- devo uredi, pa čeprav ob pol dveh rečejo, da pridi ▼ ponedeljek, ne glede na to ali bi büo treba samo kakšno svečko zamenjati. E, fantje, v Vojnik bomo бе raj^dl. Sploh sem tu slišal, da precej Celjanov sili v Vojnik — bodoče celjsko spalno naiselje. Priprave temeljev za prvi industrij.ski objekt v sklo- pu nove tovarne titanove- ga dioksida v Celju so že v teku. Gradbena dela v vrednosti 17 milijonov di- narjev v prvi fazi izvaja »Gradiš«, kot kooperant pa sodeluje še »Ingrad«. Na sliki: betoniranje glo- binskih temeljev — pilotov — delo, ki ga je prevzelo specializirano podjetje »Ju- gofund« iz Beo^çrada. Fo».^: F. K. Občinska strelska zveza v Celju je začela pred osmimi leti graditi na Gričku strelski dom. Postavljeni so bi. Ii vsi potrebni objekti in tako bo formalna otvoritev potrebnega športnega in rekreacijskega objekta 5. ofo tobra ob 9. uri. Takrat bo tudi medobčinsko tekmovanje strelcev z zračno in malokalibrsko puško. Na sliki vidimo levo novo strelsko poslopje, kjer bodo tudi društveni prostori, na desni pa moderno opremljeno strelišče. A. RIJAVEC Ob pogledu na pričujoči posnetek utegne kdo takoj pomisliti na vesoljske rakete ali različne module. Toda to, kar je na sliki, nima z raketno tehniko ničesar skup- nega — gre preprosto za zadke silosov za cement, ki jih izdeluje strojno industrij- sko podjetje v Šempetru. Foto: F. K. Po pozdravnih in uvodnih besedah direktorja poslovneg» zdnrženja Agens, Celje-Maribor, Ivana Uranjeka, je drugi sejem obrti v Celju odprl' predsednik gospodarske zborni- ce Slovenije, Leopold Krese. (Foto: M. Božiči FOTO VESTI že zdavnaj pokojni Anton Aškerc, slovenska pes- niška duša, naj mi oprosti, ker sem га naslov se- stavka izbral prav verz iz ene njegovih najlepših pesmi. Jo], kam bi del? ^ Tafeo se vprašujejo ljudje, ki so privezani na zemljo in do katerih je bila mati varava tako rado- darna, da jim je podarila obilno letino. Ko smo se v jesenskih dneh, ki so obarvani s soncem, jutranjo roso in paleto čudovitih barv (naj nam bo oprošče- no, 0Л čudi mi ob vsem tem postanemo malce pes- niški!) potikali po predelih naše ošje domovine, smo ostali pr&senečeni. Po travnikih, poteh in v grabnih ležijo jabolka. Veliko jih je m nihče jih ne pobira Kmetje pravijo, da jih ne morejo nikamor več spraviti. Sodi so pol- ni^ boljša jabolka bodo spravili za ozimnico ali ne- kaj malega razprodali, ostalo podtaknili živim naj se naje sadja. Pa se kmetje ponovno pritožujejo, da niti živina noče več jesti sadja. Preobjedla se ga je! Jabolka pa se ne zmenijo za težave, lepo zorijo in počasi padajo z dreves. Nekatera poberejo izlet- niki, druga kmetje, tretja zgnijejo. Prodaja jabolk je slaba. Kupci jih hočejo poceni, kmetje pa jih nočejo prodati za malenkostno, zgolj simbolično ceno. Nekje je zadruga ponudila 15 sta- rih dinarjev za kilogram jabolk pa bi jih odkupila. Kmetje jih ne dajo in se tako smešno nizki ceni smejijo. Raje vidijo svoje sadje, kako se kotali z dreves v dolino, graben, potok. Drugje zopet kmetje tistim, ki jim pridejo poma- gati pobirati jabolka, dajo le ta zastonj. Vsi pa se vrtijo v začaranem krogu, ki ga je povzročila dobra in obilna letina. Joj, kam bi del? Refren, ki ga lahko neštetokrat na dan m v ne- štetih krajih ter pri neštetih kmetih poslušamo. In poslušali ga bomo vse do takrat, ko ne bomo z neko pametnejšo politiko tega problema razvozlali iri mu naredili konec. Prepričan sem, da bi se dalo s P®- metno politiko in ceno, ki bi bila primerna za last- nika in kupca^ večina sadja razprodati, šolske kuhi- nje, menze, samopostrežne restavracije, vrtci itd. so tisti prostori, kamor bi morali sistematičneje obrniti prodajo jabolk. Prepričani smo, da potem ne bi več poslušali »Joj, kam bi del?«, temveč »Joj, kje bi še vzel?«. NOVI TEDNIK — Ured"'" štvo in uprava Celje, G^ gorčičeva 5, poštni pred» 161. Urejuje uredniški od bor. Glavni urednik BER N\RD STRMCNIK, odgo vomi urednik JURE КВ.Ч ŠOVEC. NOVI TEDNIK izhaja od decembra kot naslednik CELISKEI»^ TEDNIKA, ki je izha,iw od 1955 'Pta. NOVI TE" ■Stß NIK izliaja vsako sredo Izdaja COP »DELO« ' enota informacije prop»' ganda Celje. Tisk in šeji CGP »DELO« Ro"". pisov ne vračamo. C®" posamezne številke 60 P? letna naročnina 30 di" poUetna 15 din. Za tuj"" znaša naročnina 60 Tekoči račun 507-1-1;»" TELEFONI: urednist^ 23-69, mali ogla.si in o» ročnine, ekonomska P\ , pacranda 31-05. podruzn« 28-00