40 Didakta september 2015 RAZVOJ NOVIH ZNANJ V UČNIH REGIJAH / Prof. ddr. Ana Vovk Korže / Filozofska fakulteta UM V prispevku so predstavljene učne regije v Sloveniji in tujini z izobraževalno infrastrukturo, ki se rabi predvsem za namene učnega turizma. Ker pri učnem turizmu sodeluje več akterjev, od občin, šol, zavodov, inštitutov, fakultet in zasebnih organizacij, pomeni krepitev te panoge razvojno priložnost za Slovenijo. Ker je naša država bogata z nara- vnimi potenciali, ima odlične pogoje za učni turizem, ki temelji prav na ohranjeni naravi. Z analizo izbranih učnih regij potrjujemo raziskovalno izhodišče, da so prav nova znanja pomemben potencial za trajnostno prihodnost. UVOD Učne regije so nosilke izobraževalnega turizma tudi v Sloveniji. Učni turizem v svetu zelo pridobiva pomen in ustvar- ja možnosti za trajnostno prihodnost (Brent Ritche 2010). Avtorja poudarjata pomen izkušenj v izobraževanju, ki se pridobivajo prav prek učnega turizma, to je aktivnega stika z naravo in ljudmi. Panoga izobraževalnega turizma v svetu strmo narašča, zato se pojavlja vse več nosilcev izobraževanja v naravi (Faganel 2009). Danes opažamo, da so največje ciljne skupine izobraževanja v naravi šole, generacije tretjega življenjskega obdobja in da se krepi tudi ciljna sku- pina delovno aktivne generacije zaradi potrebe po gibanju in stiku z naravo (Brent Ritche 2010; Garvas 2010; Mijoč 2000; Educational Tourism 2011). Znani so pozitivni vplivi učnega turizma na regionalni razvoj, kjer učenje ob poto- vanju ustvarja nove možnosti za razvoj raznolikih dejavnosti na lokalni in re- gionalni ravni (od obrtnih, gostinskih, agro-proizvodnih in doživljajskih oblik, povezanih z gibanjem in prehrano). Iz- obraževalni turizem krepi intelektual- ni kapital ali prikrito bogastvo, ki je v kombinaciji z znanjem, kreativnostjo in sposobnostjo pomemben element razvoja (Brent Ritche 2010; Green 2014; Naji 2010; Pečavar 2014). Zaradi številnih že vzpostavljenih učnih destinacij v Slo- veniji, bi lahko povečali prepoznavnost naše države prav prek učnih regij, ki so že prepoznane po izjemni naravni lepoti ter inovativni ponudbi. V nadaljevanju so navedeni izbrani primeri učnih regij, ki se uspešno vključujejo v izobraževalni turizem in pomenijo premike na lokalni in regionalni ravni. PRIMER 1: UČNA REGIJA DRAVINJSKA DOLINA Dravinjska dolina z osrednjim učnim območjem v občini Poljčane je učna regija za učenje in poučevanje o nara- vi, njenih zakonitostih kot tudi njenih potencialih (Vovk Korže 2013). Z zasno- vo »učilnice v naravi« – prepletom šte- vilnih tematskih učnih poti in učnim poligonom – je območje postalo leta 2010 s svojo naravno in kulturno dedi- ščino izhodišče za izvedbo naravoslov- nih, projektnih dni, interdisciplinarnih ekskurzij, raziskovalnih aktivnosti in obiska društev, šol, zainteresiranih po- sameznikov ter predstavnikov vodstve- nih struktur. Učna regija je opremljena s terenskimi učnimi pripomočki, pri- pravljeni so učni programi z delovnimi listi, učnimi kartami in didaktičnimi igrami, ki so učiteljem in profesorjem v pomoč pri izvedbi izobraževanja v naravi. Pripravljena gradiva so veli- ka pomoč zlasti pri izvedbi obvezne prakse in praktičnega pouka v okviru izobraževalnega programa Naravovar- stveni in Okoljevarstveni tehnik kot tudi za uresničevanje učnih ciljev v okviru okoljske vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Na novo razviti učni programi v ospredje postavljajo učne vsebine, ki jih ponuja narava v Dravinjski dolini (Samostanska učna pot, Ekosistemska učna pot Ličnica, Učna pot po Dravinjski dolini, Učna pot po dolini potočnih rakov, Čebelar- ska učna pot, Gozdna učna pot Boč, Učna pot med drevesnimi zakladi, Učna pot po zapuščenih rudniških rovih z obnovljenim rudnikom Šega, jama Belojača, Naravoslovna učna pot sv. Lenart, Etnološka učna pot Štaten- berg – Ložnica, Zgodovinska točka grad Majšperk, Sestrško jezero, Orien- tacijska učna pot Naraplje, Geografska učna pot Stoperce) in učni poligon za ekoremediacije ter samooskrbo s permakulturo v Dolah. Učna regija Dravinjska dolina zajema Učni poligon za samooskrbo Dole. Per- makulturni sistemi za povečanje samo- oskrbe se v zadnjih letih uveljavljajo kot privlačni pristopi za pridelavo hra- ne. Permakultura je kot znanstveni na- čin celostnega načrtovanja uporabna na vseh področjih življenja (Praterious 2006). Glavna značilnost permakultur- nega načrtovanja je umeščanje stvari v prostor na pravo mesto glede na med- sebojne odnose s preostalimi elementi sistema, kar omogoča učinkovito rabo časa, energije in virov. Pri načrtovanju so glavni vir znanja ekosistemi in nji- hove funkcije. Permakultura je mno- gostranska, je način življenja. Nikoli določena ureditev ne opravlja samo ene funkcije (www.ucilnicavnaravi.si). Ekoremediacijski sistemi se upora- bljajo za prilagajanje podnebnim spremembam ter za zmanjševanje onesnaženosti vode in zemlje. Pojem ekoremediacije se uporablja za varo- vanje in obnovo okolja in narave z naravnimi in sonaravnimi sistemi. To pomeni, da ekoremediacije vključujejo (Vovk Korže in drugi 2011): – preventivo in kurativo (varovanje in obnovo), – okolje in naravo, – ekosistemski pristop (temelji na zakonitosti delovanja več komple- ksnih celot, kot so ekosistemi, tako naravni kot sonaravni – že spre- menjeni od človeka), kar pomeni uporabo več procesov iz narave in okolja hkrati (v tem se razlikuje od fitoremediacije, bioremediacije). Ekoremediacije zato združujejo več funkcij naenkrat, kot so zadrževanje vode, krepitev pufernega sistema – samoobnovitvenega potenciala in bi- otske pestrosti, kar nam klasične teh- nične metode ne omogočajo. Ravno ta Didakta september 2015 41 večnamembnost omogoča, da lahko z uporabo ekoremediacij v prostoru za- gotovimo večsektorsko rabo npr. vode, kar je v skladu s številnimi uredbami, predpisi in zakoni, ki zahtevajo večna- mensko rabo prostora. Prav te nove pristope moramo naučiti mlade in jih prenesti v vseživljenjsko izobraževanje, da se bomo lažje prilagajali vse večjim spremembam podnebja. Pomenijo pa tudi inovativen pristop uporabe zele- nih tehnologij, ki so tudi prioriteta na nivoju Evrope. V Dravinjski dolini so urejene številne učne poti, učne točke, izobraževalne kmetije in kole- sarske poti. PRIMER 2: REGIJSKI KOZJANSKI PARK Kozjanski park je regijski park, ki je primer dobre prakse ne le v slovenskem območju, pač pa tudi v evropskem me- rilu. Ustanovljen je bil leta 1981 kot Spo - minski park Trebče in od takrat dosegel precejšen napredek. Pokriva 5 občin, ima 10.000 prebivalcev in 18 redno zaposlenih. Leta 1999 se je Kozjanski park vključil v nacionalni projekt Oži- vitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije. Travniški sadovnjaki so razpoznavna in nepogrešljiva sestavina kulturne krajine Kozjanskega parka, pomemben habitat in priložnost za moderno, trajnostno in ekološko kme- tovanje, ki črpa iz tradicije, ohranja identiteto in nudi nove gospodarske priložnosti. Na Kozjanskem gospodar- jenje s sadovnjaki ni v nasprotju s cilji varstva narave, pač pa prispeva h ka- kovosti življenja lokalnih prebivalcev in obiskovalcem ponuja zdravo pridelano sadje in proizvode iz sadja ob hkratnem ohranjanju narave. Z obnovo visokode- belnih travniških sadovnjakov so tako dosegli ekonomski razvoj podeželja, ohranjenost narave in hkratno prepo- znavnost, saj so daleč okrog poznani po vsakoletnem prazniku kozjanskega jabolka. S tem projektom so obvarovali tudi mnoge stare sorte jablan pred izu- mrtjem, saj so bile že močno ogrožene. Tako imajo na Kozjanskem več kot 60 sort jablan in drevesnico, kjer vzgajajo nove sadike (Vovk Korže 2015). PRIMER 3: UČNI CENTER ZA BIODINAMIKO PRI DVORCU BUKOVJE Območje pri Dvorcu Bukovje je ideal- no za vzpostavitev Učnega centra za biodinamiko, saj so na razpolago zelo primerni prostori (zemljišče s pripada- jočim objektom, kjer so na voljo pre- davalnice) ter že vzpostavljen sistem posaditve dreves in zelišč z evropskim ozadjem. Prav ta naravna pogojenost daje izredno dobre možnosti za pre- poznavnost, za promocijo in izobra- ževanje v naravi (slika 2). Učni center je namenjen izkustvenemu izobraževanju za pridobivanje znanj s področja biodinamike, permakulture in drugih načinov naravnega kme- tovanja (http://www.ajdakoroska.si/ beta/?portfolio=zdrava-zemlja-ziva-vo- da-ziva-hrana). Bistvenega pomena za učni center je, da se bo naslednje leto vključil v Geo- park Karavanke ter s tem obogatil učno in turistično ponudbo dvorca Bukovje. Učenje o trajnostni rabi energije v zemljanki 42 Didakta september 2015 PRIMER 4: EKOVASI V SLOVENIJI Kot začetke današnjih ekovasi lahko štejemo nekatere projekte, ki so se po- javili v 60-ih letih na različnih koncih sveta in so v glavnem temeljili na okolj- skih ali duhovnih vrednotah. V 90-ih letih so se ekovasi začele povezovati med seboj in nastala je Globalna mre- ža ekovasi (Global Ecovillage Network – GEN). GEN danes deluje v svetovalni vlogi pri Združenih narodih in je po- memben sogovornik tudi vladnim in drugim civilnim krogom. Kakšno je točno število ekovasi po svetu je težko oceniti, saj je veliko članov nacional- nih združenj; združenje Sarvodaya na Šrilanki tako združuje 17.000 vasi po celem otoku, podobno gre tudi pri 13 evropskih članicah za nacionalna združenja ekovasi. V Sloveniji je že kar nekaj projektov v različnih zrelostnih fazah, ki pomemb- no prispevajo k razvoju idej in rešitev na trajnostnem področju. PRIMER 5: MEDGENERACIJSKI CENTER VOJNIK IN CENTRI PONOVNE UPORABE Medgeneracijski center Vojnik je namenjen prebivalcem lokalne sku- pnosti, društvom, zavodom, pri čemer ciljno izvajajo aktivnosti, ki povezujejo med seboj različne generacije. Medge- neracijski center Vojnik je nastal v so- delovanju s Centrom ponovne uporabe in Občino Vojnik. Kot pravna oseba deluje kot socialno podjetje, saj izva- ja aktivnosti socialnega podjetništva in zaposluje ranljive skupine, hkra- ti pa izvaja socialno in zaposlitveno rehabilitacijo. Sodobni trendi v vsak- danjem življenju – promocija lokalne samooskrbe, pridobitev in izmenjava praktičnih znanj s področja šivanja, popravila oblačil, prenove manjših kosov pohištva in ponovne uporabe s ciljem zmanjšanja obremenjevanja okolja in kreativnega načina življenja so vsebinski poudarki Medgeneracij- skega centra Vojnik. To je tudi dodana vrednost mestnega jedra Vojnika, kajti z medgeneracijskim centrom se je vr- nila nostalgija, retro izdelki in z njimi želja po ustvarjalnosti in medgenera- cijskem druženju (Vovk Korže 2015). Učni vrtovi s poudarkom na biodinamiki Didakta september 2015 43 PRIMER 6: RIBNIK VRBJE Spodnja Savinjska dolina je znana predvsem kot »dolina zelenega zlata« – po hmelju. Povsem naravnih območij, kjer človek ne bi imel vpliva, v dolini že skoraj ni več. So pa v dolini narav- ni otočki, nastali ponovno z delova- njem človeka, ki so pravi biseri. Eden izmed takšnih je tudi ribnik Vrbje, ki leži v bližini Žalca, tik ob reki Savinji. Ribnik nudi bivališče številnim rastlin- skim in živalskim vrstam, med slednji- mi posebej izstopajo ptice. Običajno so za obiskovalce najzanimivejši labodi. Na ribniku, ki je velik 13 hektarov, tudi prezimujejo, če v njem le osta- ne voda. Sicer je bilo na ribniku in v bližnji okolici ugotovljenih že več kot 130 vrst ptic. Med najštevilčnejše prebivalce ribnika spadajo črne liske. Črne liske se prehranjujejo s podobno hrano kot labodi, torej z rastlinjem in semeni. Sicer pa je bilo ugotovljeno, da črne liske v Sloveniji, morda celo v Srednji Evropi, v največji gostoti prezi- mujejo prav na ribniku Vrbje! Okolica ribnika Vrbje je primerna za sprehode, rekreacijo in sprostitev, tod se izvajajo tudi učne oblike predvsem osnovnih in srednjih šol, ki lahko tam lahko spoznajo ekoremediacijske ureditve na jezeru (Vovk Korže, 2015). PRIMER 7: GRAMOZNICA KIDRIČEVO Občina Kidričevo je želela v projekt »učilnice v naravi« vključiti občane Ki- dričevega, občane Starš, šoloobvezne otroke, dijake gimnazij in poklicnih šol, študente univerzitetnih in stro- kovnih programov, učitelje osnovnih in srednjih šol, raziskovalce, turiste, župane in druge vodje, občane čez- mejnega območja, turistična društva, šole in druge občine. Cilji projekta so bili »oživeti Podravsko regijo na povsem nov, trajnostni način. Aktivirati saniranje degradiranih površin in na njih povezati medgeneracijske aktivnosti, ki izhajajo iz lokalno-regionalnih okolij (prodaja doma pridelane hrane, obrtnih izdelkov, po- večati druženje in povezati podjetja z regijo – aluminij kot prepoznavni ma- terial v Kidričevem, istočasno sanirati in aktivirati nove dejavnosti za razvoj novih poklicev, mladim omogočiti novo izkušnjo v domači regiji. Ljudem ponuditi dopolnilne dejavnosti na podeželju, pove- zati človeški in naravni potencial in ga medgeneracijsko razvijati« (Vovk Korže in drugi 2011). PRIMER 8: UČNI POLIGON ZA EKOREMEDIACIJE V KMETIJSTVU – GRM NOVO MESTO V okviru projekta Trajnostni razvoj jugovzhodne Slovenije z ekoremedia- cijami je bil vzpostavljen učni poligon za ekoremediacije (ERM) kot učno ob- močje za trajnostno reševanje okoljske problematike v jugovzhodni Sloveniji z ekoremediacijami. Poligon je na pose- stvu Grm Novo mesto – Center bioteh- nike in turizma. Na učnem poligonu so pilotni učni objekti, ki omogočajo pre- poznavanje delovanja ekoremediacij- skih sistemov. Poleg grajenih sistemov so na poligonu tudi naravni čistilni sis- temi. Učni poligon za ekoremediacije v Novem mestu je osredotočen pred- vsem na vzdrževanje ravnotežja v oko- lju zaradi kmetijskih dejavnosti. Zato so bili na učnem poligonu prepoznani naravni čistilni sistemi, ki pomembno pomagajo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja (gozdovi, grmišča, travne površine, mokrišča). Vzpostavljene so bile tudi grajene ekoremediacije kot primeri ukrepov, ki jih zgradimo tam, kjer so pritiski od kmetijstva taki, da jih narava sama ne more blažiti. Učni poligon je »delavnica« za vzpo- stavljanje ekoremediacij. Na njem se naučimo tehničnih pristopov načrto- vanja in umeščanja ekoremediacijskih sistemov v prostor. Prav tako pa na njem izvajamo ekosistemske meritve inspremljanje delovanja naravnih in grajenih sistemov, spremljanje stanja vode v vodni akumulaciji, kontrolo delovanja peščenih filtrov ter vegeta- cijskih pasov (Vovk Korže 2015). Izbrani primeri učnih območij v Slo- veniji kažejo, da imamo raznolike in aktualne vsebine, prilagojene učenju v naravi, kar privlači okoliške prebivalce in tudi tujce. Zato je smiselno, da se tovrstna območja usmerijo v ponudbo znanja, kar je po svetu že običajna praksa, pri nas pa se to še razvija. PRIMERI DOBRIH PRAKS UČNIH REGIJ V EVROPI V nadaljevanju so predstavljeni pri- meri iz različnih evropskih držav, ki dokazujejo številne razvojne prilo- žnosti – te ponujajo tudi zavarovana območja – ter pomen vključevanja lo- kalnega prebivalstva v razvojne vizije teh območij. PRIMER 1: VULKANLAND, AVSTRIJA Na začetku devetdesetih let je bilo to obmejno območje brez gospodarske prihodnosti. Ljudje so delali v drugih regijah in vsakodnevno migrirali na delo. Po pristopu Avstrije k EU so žu- pani 14 občin naredili prvi korak k re- gionalnemu razvoju tako, da so začeli prvi medobčinski projekt. 14 občin se je združilo v majhno regijo Feldbach. Na koncu devetdesetih let so ustanovi- li skupino za regionalne iniciative in hišo regije. Največji poudarek je bil predvsem na razvoju kulturne krajine in kmetijskih projektov. Imeli so veliko idej, kako bi oživeli to regijo, od tega, da bi imeli toplice, velika podjetja ali mega zabavišča. Vendar se niso odločili za razvoj v tej smeri, saj so hoteli ohraniti kulturno krajino in naravo. Tako so izoblikovali idejo o deželi Vulkanland, saj so bili na tem območju v preteklosti aktivni vulkani. Iz majhne regije Feldbach je nastala nova regija s 66 občinami – šta- jerski Vulkanland s pomembno novo regionalno identiteto. Nova regija je dala pobude za mno- ge velike projekte (program razvoja za mlade, kulturni projekti). Tukaj so razvili regionalni kulinarični center, povezali kmetije in podjetnike ter oblikovali regijske blagovne znamke za mesne izdelke, pivo, vina, narav- ne sokove, jabolčno vino in podobno. Razvili so obrtniško dejavnost in uspeli tudi kot regija obrtnikov. Znani so kot regija počitnic na podeželju. Realizirali so veliko malih projektov, ki skupno vzpostavljajo uspešno regijo Vulkan- land: ta se je razvila in uspela sredi podeželja. Prizadevajo se za ohranja- nje in razvoj podeželja in ne za odpra- vljanje podeželja, njegovo uničevanje, 44 Didakta september 2015 vnašanje tujkov in spreminjanje avten- tičnost (http://www.vulkanland.at/de/ steirisches-vulkanland). PRIMER 2: BALLON DES VOGES, FRANCIJA Hotel Villa rosa, ki je začel delovati leta 1979, je majhen hotel z devetimi so- bami v regionalnem naravnem parku Ballon des Vosges v vzhodni Franciji. Lastnika, Anne-Rose in Alain Denis, oba željna pomagati ljudem, da od- krijejo naravno in kulturno dediščino v regiji, sta se pridružila mreži »na- ravnih hotelov« v letu 1994. Logično in naravno se jima zdi, da preneseta svoje zanimanje in spoštovanje narave nasvoje goste in z njimi delita svoje zanimanje za botaniko in tradicional- no kuhinjo. Hotel Villa Rosa pripada verigi certi- ficiranih »naravnih hotelov«, ki ležijo v francoskih regijskih parkih. Enajst »naravnih hotelov« je podpisalo pogod- bo s Federacijo francoskih regionalnih parkov: ta dodeljuje ta naziv hotelom, ki vključijo v svoje dolgoročne pro- grame varovanja narave kot sestavni del svojih aktivnosti. Tako skrbijo za zmanjšanje porabe energije in vode, recikliranje, uporabo okolju prija- znih izdelkov ter uporabo lokalnih proizvodov. Poleg tega da ponujajo nastanitev, »na- ravni hoteli« tudi obveščajo in svetujejo obiskovalcem, katere naravne zname- nitosti imajo v regiji.Vsak hotel ima knjižnico s knjigami o regiji in njeni zgodovini (Vovk Korže 2015). PRIMER 3: RHÖN – BIOSFERNI REZERVAT IN OBMOČJE NATURA 2000, NEMČIJA Hribovita pokrajina Rhön leži na meji med tremi nemškimi dežela- mi: Turingijo, Bavarsko in Hessnom. S pomočjo dveh projektov LIFE med letoma 1993 in 2002 je bilo obnovlje- nih več tisoč hektarjev zapuščenih in zaraščajočih travnikov in pašnikov. S projektoma LIFE pa niso hoteli le obnoviti zaraščajoče površine, pač pa so hoteli vzpostaviti mehanizem, da bodo kmetje še naprej ohranjali te po- vršine, ne pa da bi bile upravljane s strani naravovarstvenikov za ohranitev v okviru projekta Natura 2000. Med projektom LIFE so imeli veliko sre- čanj, na katerih so kmetje sodelovali v petih delovnih skupinah, da bi določili težave in jih poskušali rešiti skupaj. Eden od izpostavljenih problemovje bila preveč razdrobljena lastnina. De- želna vlada je to težavo rešila tako, da je kmetom pustila zamenjavo parcel za obdobje enega leta brez birokracije in zamudnih postopkov. Tako so združili parcele v večje enote. Organizirali so se v strojne krožke, kjer so si izmenje- vali stroje. Pobudniki projektov LIFE so ugotovili, da se kmetje z vključitvijo v projek- te začnejo zavedati narave in njenih vrednot – nanje postanejo ponosni. Hkrati jim je plačilo za dogovorjeno delo pomenilo zanimiv dodaten pri- hodek, posebno, ker so lahko to delo opravljali pozimi, ko ni toliko dela. Moč tega projekta leži v sodelova- nju lokalnega prebivalstva, posebno kmetov. Brez njihovega sodelovanja bi bilo nemogoče dolgoročno ohra- njanje restavriranih habitatov (Vovk Korže 2015). PRIMER 4: REČNA DELTA REKE SKJERN, DANSKA Rečna delta reke Skjern leži v Jutlandi- ji. Izvira v hribovitem delu centralne Jutlandije in teče 90 km proti zahodu, preden se izlije v fjord Ringkoebing. Ob tem fjordu sta dve večji mesti Skjern in Tarm. Ob izlivu reke Skjern je poplavna ravnica in 4000 hektarov velika delta. Ta rečna dolina je bila v preteklost obsežno močvirje z mnogovrstnimi habitati. Med letoma 1962 in 1968 pa so reko kanalizirali in naredili več kot 20 kilometrov nasipov. Vsa rečna delta je bila tako spremenjena v in- tenzivno kmetijsko območje, kar je negativno vplivalo na tamkajšnjo floro in favno. Ostalo je samo nekaj narav- nih habitatov. Resen negativen vpliv je imel ta projekt tudi na kvaliteto vode in posledično na populacije rib ter vodnih ptic. Zato se je leta 1987 danski parlament odločil, da bo re- stavriral reko in jo povrnil v stanje, kakršno je bilo pred kanaliziranjem. Po tej odločitvi so porabili 12 let za informiranje, znanstvene in tehnične študije, oblikovanje, okoljske ocenitve, prilagajanje zakonodaje in komuni- kacijo z lokalnimi prebivalci. Končno je v letu 1998 danski parlament spre- jel projekt restavriranja reke Skjern. Rekonstrukcijska dela so začeli v letu 1999. Glavna cilja projekta restavracije sta bila vzpostavitev prejšnjega narav- nega stanja – rekonstrukcija habitatov mednarodnega pomena in razviti tu- rizem in prostočasne aktivnosti v tej rečni dolini. Ta delta je danes obmorsko območje mednarodnega pomena za ptice, ki tu gnezdijo ali pa se le ustavijo ob se- litvah. Tukaj je več kot 40 kilometrov nove meandrirajoče reke, v kateri je naraslo število rib, ob njej pa je ra- stlinje veliko pestrejše. Za upravljanje in ohranjanje tega območja je odgo- vorna Danska agencija za gozdarstvo in naravo. Upravljanje vključuje tudi sklepanje pogodb z lastniki, ki mejijo na to območje, prostočasne aktivnosti ter vzdrževanje rekreacijskih objektov kot tudi informiranje in ozaveščanje obiskovalce (Vovk Korže 2015). PRIMER 5: THE WADDEN SEA, NIZOZEMSKA Wadden sea je največji in najbolj ohranjen naravni rezervat na Nizo- zemskem. To je prostor z izjemnimi naravnimi lepotami in varovan kot območje Natura 2000. Na naravne raz- mere močno vplivata plima in oseka, saj so ob vsaki oseki velike peščene sipine nad vodo, ob plimi pa jih voda prekrije. Tako je ta prostor izjemno pomemben za številne rastlinske in živalske vrste (še posebno ribe in ptice). To obalno območje z otoki je turistično atraktivno še posebej za navdušence nad vodnimi športi. Najpomembnejši vzroki obiskovalcev za obisk in oddih sta mir in narava. Ko je oseka, veliko jadralcev pusti jadrnice na peščenih sipinah. Tudi sprehajalci se sprehajajo po teh sipinah iz celine na otoke. Didakta september 2015 45 Turizem tako prinaša precejšen zaslu- žek za lokalni in regionalni ekonomski ter socialni razvoj območja, saj je za mnoge prebivalce najpomembnejši vir zaslužka. Za politiko ohranjanja državnega naravnega rezervata Wadden sea je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in prehrano, ki je tudi izdalo Zakon o zavarovanju tega območja (Vovk Korže 2015). PRIMER 6: SONNENTOR V sosednji državi Avstriji severovzho- dno od Dunaja leži majhna vasica Sprögnitz. V tej vasici je leta 1988 takrat brezposelni, danes pa direktor Johannes Gutmann ustanovil podjetje Sonnentor. Zasnoval je poslovno idejo o ekološki prodaji začimb, čajev pod lastno blagovno znamko, ki se prodaja na mednarodni ravni in je po vsem svetu prepoznavna po logotipu nasme- janega sonca. Sledil je temu, da morajo biti čaji ekološko pridelani, zato je to podjetje prvo, ki je v Avstriji pridobilo certifikat za ekološko pridelavo. Leta 1992 je gospod Gutmann kupil majhno staro kmetijo, ki jo je v nekaj letih razširil in posodobil ter jo preobli- koval v velik proizvodno-distribucijski center. Podjetje prideluje čaje in za- čimbe. Zelišča po pravilnem postopku posušijo na kmetijah, da se ohranijo eterična olja, nato jih pripeljejo v pro- izvodnjo, kjer imajo strogo kontrolo kakovosti. V proizvodnji imajo le dva stroja, eden preprosto ločuje zrnje od plevela, drugi stroj pa je namenjen pakiranju določenih zelišč v razgra- dljivo folijo. Celotno podjetje v Avstriji ima več kot 135 zaposlenih in še 100 ljudi, ki pakirajo izdelke in vsako eti- keto prilepijo ročno. V začetku so se podjetju pridružili 3 ekološki kmetje, danes zanj dela 160 kmetij, ki ekološko pridelujejo kakovostne začimbe in ze- lišča. Že nekaj let ima podružnico na Češkem, kjer je zaposlenih več kot 60 ljudi. S pomočjo projektov sodelujejo tudi z Romunijo, Albanijo in Češko ter jim pomagajo na področju trajno- stnega regionalnega razvoja. Izjemne- ga pomena je, da so zaposleni tukaj srečni ljudje, zavedajo se tega, da so največje premoženje družbe ter glavni krivci za kakovostno delo in dosežke. Zaposleni tukaj imajo izjemno dobre delovne razmere, vsak opravlja svoje delo in prevzema odgovornost zanj, in vsak uslužbenec dobi priložnost za strokovni razvoj in osebnostno rast (Tasi 2014). PRIMER 7: NOETOVA BARKA V Avstriji je v kraju Schiltern, blizu mesta Krems, ki leži ob reki Donavi, je leta 1990 na pobudo kmetov, vrtnar- jev nastalo skupno združenje Arche Noah ali slovensko Noetova barka. Gre za nepridobitno organizacijo, mrežo vrtnarjev in kmetov, ki si prizadevajo gojiti sadje in zelenjavo sonaravno, kot je bilo v navadi včasih, zavzemajo se za kmetovanje brez gensko spremenjenih organizmov in spodbujajo biotsko ra- znovrstnost starih semen, ki jih na so- dobnem trgu ni več, saj je industrija v veliki meri uničila semena starih sort. Zelo pomembno je tudi njihovo zavedanje, da so kmetje glavni varuhi semen. Njihov prvotni namen je tako bil skrb za ohranjanje starih semenskih sort in vzpostavitev zasebne semenske banke (Sušnik 2012). Pod okriljem Noetove barke se skrivajo ogromen vrt s starim dvorcem, kjer gojijo več sto sort kulturnih rastlin, semenska banka in bogato založena prodajalna s semeni, sadikami, publi- kacijami ter knjigami. V okviru zdru- ženja Noetova barka so izdali že več knjig o različnih temah na področju pestrosti kulturnih vrst; vse te knjige je PreP oznavnost s lovenije z učnimi regijami Ddr. Ana Vovk Korže Nazarje, 2015 FILOZOFSKA FAKUL TETA MARIBOR Mednarodni center za ekoremediacije 46 Didakta september 2015 mogoče kupiti v tamkajšnji prodajalni. Knjigo z naslovom Kako razmnoževati semena na svojem vrtu so prodali v kar 50.000 izvodih. V semenski banki imajo shranjenih že več kot 5.700 sort semen najrazličnejših vrst zelenjave, sadja, zelišč in začimb. Zavedajo se, da morajo biti vsa semena pravilno skladiščena v primernih posodah v suhem in hladnem prostoru (Sušnik 2012). Spodbujajo drugačno partnerstvo in odnos do kulturnih rastlin, sobivanje, ustvarjanje in skrbno ravnanje z oko- ljem, v katerem živimo, tako je njihov glavni cilj ohraniti pestrost kulturnih vrst, od sadja, zelenjave, zelišč in za- čimb (Arche Noah 2014). Navedeni primeri iz tujine kažejo, kako izredno pomembno je razvijati in pre- našati znanja na različne generacije, saj tovrstne aktivnosti vključujejo še številne druge, ki prinašajo prepoznav- nost in nova delovna mesta. PRILOŽNOSTI ZA SLOVENIJO Z učnimi regijami povečamo prepo- znavnost Slovenije, ki je sedaj na niz- ki stopnji, zato bi bilo smiselno več vlagati v povezovanje potencialov, ki jih že imamo na določenih območjih. Številne učne poti, kolesarske poti, za- varovana območja in druge dejavnosti v prostoru je treba povezati v skupno zgodbo, ki izhaja iz potencialov lokal- no-regionalnega okolja in iz potreb ter želja ljudi. Šele na način, da ljudje živijo od aktivnostih, ki jih sami soobli- kujejo, se začne pravi razvoj za trajno- stno prihodnost. Za to pa so potrebni znanje, izkušnje in predvsem ljubezen do narave. Tovrstnih uspešnih zgodb imamo v Sloveniji že nekaj, zato jih je treba le povezati v skupno slovensko zgodbo. To bi bil pomemben potencial mednarodne prepoznavnosti Slovenije in tudi notranjega razvoja, predvsem ruralnih območij. Literatura Brent W. Ritchie (2010) Aspects of Tou- rism. Managing Educational Touri- sm. Library of Congress Cataloging in Publication Data. Faganel A. (2009) Nacionalni razvojni projektni in prepoznanost države. Ra- zvojni izzivi Slovenije, str. 199–205, Ljubljana. Green M. (2012) Place, Sustainbility and Literacy in Environmental Education: Frameworks for Teaching and Lear- ning. RIGEO Review of Internatio- nal Geographical Eduction Online, str. 326–346. Garvas M. (2010) Izkustveno učenje kot praksa in teorija izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vrtcu Trnovo. Andragoška spozna- nja, št. 1. Mijoč N. (2000) Odrasli se učimo z de- lovanjem. Izkušnje so bistvo učenja. Andragoška spoznanja, let. 3 (št. 1): str. 68–74. Naji M. (2010) Izobraževanje za 21. stole- tje. Ljubljana: Center za inovativno edukacijo, Zavod za šolstvo RS. Poredoš, M. (2010) Pomen trajnostnega razvoja za konkurenčnost regije – pri- mer Steirisches Vulkanland. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko- -poslovna fakulteta. Pečavar, Ž. (2014) Šola v naravi. CŠOD, Revija za spodbujanje in razvoj šole v naravi, let. VI (oktober): str. 14. Tasi, Alja (2014) Svetovali so mi, naj odpustim sto ljudi. Pa sem odpu- stil svetovalce. Alja Tasi. Prido - bljeno: 20.8.2014, http://aljatasi. com/2014/07/svetovali-so-mi-naj- -odpustim-sto-ljudi-pa-sem-odpustil- -svetovalce/ Praterious, P. (2006) A Permaculture School Garden. Teachinggreen, (št. 78): str. 6–10. Vovk Korže A., Križan J., Kokot Krajnc M. in Globovnik N. (2011) Learning About Ecoremediations and Susta- inability on The New Education Polygon in Modraže, Slovenia. In International conference The Future of Education. Florence, Italy, 1: str. 338–342. Vovk Korže, A. (2015) Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami. Filozof- ska fakulteta Maribor. Viri Arche Noah. Dostopno na https:// www.arche-noah.at/english, 22. 8. 2014. Educational Tourism as a Strategy to Profesionalization of Longli- fe Learning. Dostopno na http:// asemlllhub.org/fileadmin/www. dpu.dk/ASEM/events/RN3/Nikolae- va_et_al_ASEM_LLL_Hub_RN3_Phi- lippines_09_12_2011_1_.pdf, 22. 8. 2015. Educational Tourism. Dostopno na http://www.tourismandmore.com/ tidbits/educational-tourism/, 22. 8. 2015. Šole za 21. stoletje. Delovni dokument služb komisije. Komisija evrop- skih skupnosti, Bruselj, 11. 7. 07 (SEC(2007)1009, 12. Sonnentor. Dostopo na http:// en.sonnentor.com/, 20. 8. 2014. Strategija razvoja Slovenije 2014–2020 (osnutek), Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo. Do- stopno na http://www.mgrt.gov. si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageu- ploads/EKP/Drugi_dokumenti/ SRS_09_08_2013.pdf, 22. 8. 2015. Sušnik, Stane (2012) Noetova barka: Izročilo semen 1/3. Dokumentarna oddaja. TV Slovenija. Dostopno na http://ava.rtvslo.si/predvajaj/noeto- va-barka-izrocilo-semen-dokumen- tarna-serija-1-3/ava2.164360718/, 22. 8. 2014. Vulkanland. Dostopno na, http://www. vulkanland.at/de/steirisches-vul- kanland, 22. 8. 2014.