38. številka
Delavec izhaja veak petek I datumom naslednjega dae. — Naročnina za celo Isto K 32'—, za pol leta K 16’-, za četrt leta K 8 —. Posamezna Številka 50 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Poiiljatva na arednižtvo in apravniStvo Llabljana, Šel?nburgova Ulea itev. 6. UL nadstr. Telefon št. 225.
Pavšalni tenko v država SHS,
V Ljubljani, dne 18. septembra 1920»
VIL leto.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in si' cer pri enkratni objav-po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat — Za nune izjaveitd. stane mm vrstica K 1'— Reklam, so poštnine proste. — Ne&ankira-na pisma se nc sprejemajo.
Soeijalna zakonodaja.
Za delavstvo ie gotovo sociialna zakonodaia silno velikega pomena. O tem med delavstvom ni prav nobenega dvoma. zakai velik del stremljenja organiziranega delavstva era za ten. da se ta vitalna zadeva reši v prid delavstva.
Mi smo prinesli iz prejšnie države nekai sociialne zakonodaje, ki se le dala izvesti oziroma nadallevati le na ta način, da ie delavstvo In nie?a zastopniki takoi po prevratu v vladi in drugod naiodloC-neie zahtevalo, da se mora. dokler ni več cwoče. ohraniti vsai to. kar smo imeli. Na ta način se ie rešiLo vse. Ie železničarske sociialne zahteve v tem smislu še niso rešene
Ker fe v Jugoslaviji sociialna zako-nodaia razmeroma n enopolna ie za nas že to nreceišnia pridobitev. Nikakor ne moremo biti z dosedaniimi uredbami zadovoljni Sociialna zakonodaiia se mora še izpolniti in čim močneiši bomo. tem boll-ša bo sor:,alna zakonodaia.
Bolniško zavarovanie ie bilo pred voino slabo, slabo ie še danes ziasti za-raditeea. ker niso reformirali oo drasrjnl-skih razmerah, dasi smo to onetovano zahtevali, da nai se zvišalo podpore tn eventualno tildi prispevki, da bo bolnik dobil vsai nekai več'o bolniško podporo. Upamo, da se to v kratkem uresniči. Nuino notrebno ie tudi bilo. da so se bolniške blaeaine združile. PreiŠnle posamezne bolniSke blagaine niso mode sto-
LISTEK.
Alb. Lajovic:	=====
Knjige, časopisi in čitanje.
(Dalje.)
Naiboli pristopno_ in najbolj izrazito leooto naide slovenski bralec v ohih pisateljskih delih, ki so lih naši pripovedniki zaieli iz domačih studencev naše vaške modrosti, iz katerih vele pravd duh mile domovine, iz katerih čutimo, tako kakor so nam lih oodali utrin slovenskega srca. ki biie v soclasiu z vsemi onimi našimi predniki, ki so se trudili od pamtivekov do današniih dob za človečanstvo našega naroda To so dela. v katerih veje sapica domača, dela. Pisana v posebnem lahkem narodnem ieziku, ki se odlikuie z izredno orožnostio iasnastio in silo! Misel, ideia, iedro >e v niih izraženo posebno lahko, a kliub temu z zadostnim poudarkom. In vendar naidemo med ideio in pesniškim
12	razom popolno harmonijo! In to občuti slovensko duša takoi. Kai ste si mislili, ko ste prebrali Jurčičevega »Desetega brata« ali Tavčarjevo povest »Ivan Solnce«? Ali vam ni prišlo na misel, da ie modro va-
riti orav nič za bolnike, ki so potrebovali temeliitega zdravlienna. Sedai. ko so vse te blagaine spojene v velik zavod, se lahko reši marsikaterega delavca, delavko gotove smrti. Tudi podpore, ki so prei znašale po 1. 2 ali 3 K. znsšaio sedai večinoma po 5 K. dasi se prispevki niso razmeroma zvišali.
Namen bolniškega zavarovanja pa mara biti. da se še bolj izpopolni, v pod-rooiu bolniške blagajn« se mora izvesti tud' zavarovanie za onemoslost ta starost. Vrhutecn ie oa vladal v posom nih malih blagajnah silen nered. Podiet-niki niso plačevali prispevkov. zdravnikov ni bilo itd., zato ni bilo čudno, če blagajne niso moele nič drugega koristiti zdravstvu delavstva, kakor da so plačevale tisto krono boJmSčnine. In če odmislimo. da so pretisnil gosoodarti podpisa vali volna posolila kar brez glave, le iasno. da so morali prenehati s takim gospodarstvom. Naš namen mora biti ta. da okreoimo te zavode, da iim damo zdravo podlago, da bodo več koristile delavstvu kakor doslci: to ie pa mogoče le te-dai. če delavstvo sodeluie. če pomaga, da odoraviio. kar ni bilo orav in če dado tem blaeam»m. ki se izpopolnile v ŠocHalrao zavarovalne zavode, mioralno in materialno podporo. ker le s sodelovanjem delavstva. organizacii bo mogoče premagati velike ovire, ki so na poti.
Sociialna zakonodaia ie v današnjih razmerah, ko mora delavec naravnost Dosriniti. če se sociialne uredbe ne Izpo-
nie desetega brata in viteza Ivana Solnce samo posledica vseh onih stremlienl oo iz-nopolneniu človeka, za katera se le prizadeval naš narod od tedai. ko ga te pred 1200 leu Dodiarmil mogočni sosed Nemec telesno in od tedai. ko se ie Primož Trubar trudil- da bi rešil naš narod vsai duševnih spon. Doba reformacije nam le rodila orve slovenske tiskane kniige. — doba reformacitie ie meinik, klor se ie obrnila not našega naroda proti — solncu. S te poti nas ne spravi nobena sila več in naj se še toliko trudi.
In če čitate Cankarjeve »Podobe iz sani« ali ne občutite neke posebne vrste žalosti, ali se ne čutite sami kot ietn/ika. ki ie zanrt s pisateliem vred v ogromnem etolou s.padaločim stropom, ki preti streti našo dušo. a duša pa ie trdno prepričana, da razpade štolo nreie. zato ker le oostav-lien na temeliu krivice in nasilia. letnikova duša. duša našega naroda, pa ie zdrava nepokvarjena. Vse te žalostne pripovedke In razmišlievania rado posluša slovensko uho. žalostne slike rado gleda slovensko oko Pa ne morda zato. ker drugod ne po-znaio takih zgodeb. toda zato. ker iih take. kot iih ie Cankar pojmih oovedr.l in raztolmačil. rad bere slovenski bralec, ker so
polniio. kadar oboli onemore ali se postara. Bližaio se volitve v konstituanto. če lio delavstvo močno zastopano v parlamentu. sc bo ustava in zakoni izvedla v. prid delavstva, če se bo pa delavstvo riepiio. tedai bo doživelo poraz In meščanstvo bo samo sklepalo nove postave. To bi bilo usodno za delavstvo.
Kongres kovinarjev.
Celo vrsto kongresov in konferenc do sedai ni prineslo prav nobenih rezultatov. Kdor je bil naučen na prejšnje kongrese delavstva, ki so mnogokrat opravili ogromno delo, se danes začuden vprašuje, odkod ta duševna revščina, ki je zadnje mesece v modi. V prejšnjih časih so organizacije, ki so pripravljale kak kongres, po več mesecev zbirale materija! ter objavljale različne nasvete po svojem časopisju. Debata, ki se je razvila ob takih prilikah, je dala zastopnikom na kongresu gradivo, iz katerega so črpali potreben materijal za sklepanje o važnih delavskih in organizacijskih vprašanjih.
. Kako pa je danes? „Nekdo“ v Bel-gradu se spomni, da obstoje na Hrvaškem in v Sloveniji delavske organizacije. Z mandatom, ki ga dobi kjerkoli, se odpelje v Zagreb, tam gre med članstvo in uprizori majhno revolucijo ter v pomirjenje predlaga odboru, naj skliče shod. kjer bo pomirjevalno vplival na člane. Na ljubo gostu skličejo shod, in gost ima priliko povedati, da so v Belgradu delavske plače še enkrat večje, draginja pa tudi ni mnogo
mu bližie. so vsled tega. ker imaio slovensko dušo. nlegove. občuti iih skoro z istim ogniem kot nisateli naš Ivan sam. Tako nam naši oisatelii razkrivalo s bomočlo narodove duše nove in nove svetove, da se more narod tešiti, čuditi, navdušiti, zasanjati. ražmišlievati itd. Tega čtiva se pod nobenim pQgoiem ne smemo ogibati, zakai vsak. Id Ijoče in stremi biti dober človek mora biti v prvi vrsti dober Slovenec in kot dober Slovenec mora hoditi Vi šolo naših naiboliših oisateliev. Razumeti mora niihove misli, zapopasti njihova stremljenja, navzeti se niihovega duha. le tako bo moeoče. da si zgradi hišo svoiega človečanstva. ki liubi brez iziem tn pomaga. kier if; potreba.
Toda iz globočine svoiih del in mislii se še ooscbei oovsone samo oni slovenski nesnik in nisateli. ki pozna tudi način, kako so cfrugi narodi iskali ideal človečanstva. kai drugi smatraio za resnico in bitše prave liudske duše. Ta odsvit in orimeriava mu nokažeta pravo pot. ki io mora Rodit!, če hnče prili k svojemu človečanstvu. ki ea ie našel v domači oovestnici zapisanega. Vsak pesnik in pisatelj mora tedai pognati svetovno literaturo.
(Dalie pril.)
večja kot v Zagrebu. Belgrajskemu delavstva gre zato tako sijajno, ker imajo seveda dobre voditelje.
Tako hvali dobro blago samo sebe in uspeli ne izostane. Starejši delavci sicer neverjetno odkimavajo, rnlai.ši na so z ozirom na ..izenačenje plač'1 če treba tudi za odstavitev svojih zaupnikov in postavitev tistih, ki se grejejo v milosti bel-grajskega solnca. Ko je poslednji akt zje-dinjenja gotov, se odpelje ..delegat" iz Belgrada proti Ljubljani. S seboi vzame iz Zagreba enega izmed pokornih. Tu je seveda situacija težja, med člane ..delegata" ne prideta tako lahko, posebno ker jih slovenski delavci dobro ne razumejo. Dobro je le to, da je življenje v Ljubljani štirikrat ceneje, kakor v Belgradu, ,,delegatoma" se pa tudi nikamor ne mudi, ker doma organizacije „funkcijoniraJo“, če sta tam ali ne (ker jih nimajo). Ker imajo Slovenci precej druge navade, je seveda treba biti oprezen. Nasa ..delegata" prideta „lojalno“ k odboru, kjer Zagrebčan pripoveduje strmečim sodrugom, Itako je v Belgradu lepo za delavce. Bel-grajčanu ni niti treba, da se sam hvali, Zagrebčan opravi vse potrebno za „uje-clinjenje". Slovenci so bili prvi, ki so,hoteli napraviti'enotno fronto proti kapitalu, zato radi porabijo vsako priliko, da se dogovarjajo o tem vprašanju. Končni rezultat dogovora je, skliče naj se^kongres, ki bo vse opravil. Tako se sklicujejo gresi, od slovenske strani so zastopane organizacije, iz Hrvatske na pol razbite organizacije, iz Srbije pa pridejo ,,&ele-cratie«. ki zastopaio organizaciie v rezervi1 (na luni). Kakor rečeno, sklicuje «e zopet tak kongres, to pot kovinarski. Vršiti bi se moral 1. oktobra 1920; po pripravah hi Da sodil človek', da se vrši šele druso leto oktobra. Srbi ga sklicujejo, pa so do-sedaj poslali še!e en sam predlog k drugi točki dnevnega reda.
Alco pomislimo, da ima dnevni red kongresa sedem točk, potem je vorašanje, če bodo do drugega leta priprave kon-čane.	(Dalje prih.)
Sodjalizacija premogovne industrije.
Premog je nedvomno najvažnejši predpogoj za razmah in razvoj industrije. Vse države se trudijo z dalekosež-rrimi reformami, kako dvigniti produkcijo premoga in zasigurati splošnosti važen vpliv rta produkcijo in konsum premoga. Poleg Anglije se Nemčija najresnejše in kakor videti — dodala je iz vseh premogovnikov, izvzemši šleskih, pred$sano množino antanti — najuspešnejše peča z vprašanjem socializacije in dviga premogovne industrije. Posebna komisija za socializacijo je pred kratkim •izdala svoje novo poročilo, v katerem .je posebne zanimivosti sledeči predlog, ki pomeni, nov načrt, kako socializirati premogovnike.
Dosedai so premog prodajali na svoj račun lastniki premogovnikov. Po novem načrtu pa mora vsak premogovnik oddati celo produkcijo premoga za lastno ceno državnemu orernotrovnemu svetu, ki dobi na ta način izključni monopol za trgovanje s premogom in ki je edini upravičen določiti prodajne cene. Poleg produkcijskih stroškov dobe lastniki premogovnikov od državnega premogovnega sveta izplačane obresti in amortizacijske kvote za nove investicije, normalne, stalne obresti za obratni kapital, dalje posebne premije za zvišano produkcijo rudnika in za posebne socijalne naprave
v	korist delavstva. Primerne premije dobe tudi delavci in nameščenci. Pri namenoma znižani produkciji se od navedenih plačil odtegne primerna kvota. Podjetniki morajo obrat izpopolniti iz lastne inicijative ali pa jih k temu prisili državni premogovni svet. Tudi. ako pod-, jetniki investirajo kapital in izpopolnjujejo tehniko produkcije proti volji državnega premogovnega sveta, to je popolnoma na lasten riziko, dobe vendar primerne obresti in kvote izplačane, ako se naprave izkažeio dobre. Po teh določilih izgubi podjetnik vse interese stalno dvigati cene premogu, ker mu je trgovanje s premogom in trgovski dobiček odtegnjen. Tudi lastnik ne more produkcijskih stroškov', vknjižiti previsoko, ker,ga v tem oziru kontrolira državni premogovni svet. Edina pot, ki podjetniku preostaja, da zadovolji svojo strast po dobičku, je, da svoj obrat gospodarsko in socijalno izpopolni. S tem je dobiČka-Jeljnosti, ki je tako kvarno ,vplivala na konsolidacijo narodnega gospodarstva, postavljen visolt jez.	\
S tem načrtom je pripravljena pot k počasni razumni socijalizaciji, ki zasigura produktiviteto premogovnikov in izključuje prevelik dobiček premogovnih baronov.
Rezultat stroge centralizacije.
V„Uradnem listu" štev. 104, z dne
11.	septembra 1920 čitamo, da se je dne 27. avgusta 1920 vršilo zborovanje natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev, na katerem ie odbor podružnice v Ljubljani „Saveza kelner-skih radnika" v Belgradu odstopil in da se je podružnica razšla.
Centralizacija po belgrajskem vzorcu se je kakor nam ta slučaj kaže, izjalovila.
In tak fiiasko bi doživele vse naše strokovne organizacije, ki bi sledile mamljivim glasovom iz Belgrada.
Poleg drugih naših strokovnih organizacij se je svoječasno ustanovilo tudi „Osrednje društvo natakarjev, hotelskih kavarniških in gostilniških uslužbencev". Organizacija se je lepo razvijala in je opravičevala k najboljšim nadam. Komunistu Vosperniku pa ni dala žilica miru toliko časa, dokler se je. nekega lepega dne 'odpeljal v Belgrad in tam, ne d« bi za to imel pooblastilo, slovenske natakarje ujedinU. Od tistega čaša ie po želji Belgrajčanov, ki imajo na vodstvo strokovnih organizacij in zlasti na vodstvo mezdnih ookretov patent, romal denar slovenskih natakarjev do zadnjeva vinarja v Belgrad. Dela in brige od strani Sa-veza kelnerskih radnika" v Belgradu za slovenske natakarje ni bilo niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. Posledica je bila, da je zavladala med slovenskimi, natakarji malodušnost in upravičeno nezaupanje. Članstvo se je razšlo, odbor tudi. Ostalo jim je le eno, namreč zavest, da so v Belgrad poslani tisočaki vrženi skozi okno. Natakarji v Ljubljani pa morajo danes zbirati po kronah, da plačajo dvorano za shod in da si oživet varijo svojo prejšnjo strokovno organizacijo „Osre-dn?e društvo".
Med tem časom so imeli natakarji v Btleradu stavko, katera je kak-” navadi vse stavke, ki jih vzameio bebTraj-ski praktikusi v roke, slavnostno p1' “'hirala. Tako ie torej končalo ujedinienje natakarjev na podlagi stroge centralizacije. Sedal bi belgrajski komunisti še ostale strokovne organizacije radi ujedinili na ta
način. Ce pa misijo, da je strokovno organizirano delavstvo v Sloveniji padlo na glavo, se motijo. Ako pa se morebiti najde na Slovenskem vseeno nekaj tak5** H bi se radi ujedinili tako kakor to hoče Pel* grad, jim tega nihče ne brani. Prepričani pa smo. da jih bo Belgrad kmalu ..ozdravil."
Interpelacija
narodneza Doslanca sodatga dr. Milana Komna na gospoda ministra za soclialno politiko
radi S urnega delavnika v DOdietflh K« barona Borna.
Na ukaz poverjeništva za sociialno skrb v I.iubliani z dne 24. februarja 1020, štev. 1192, ie odredilo okraino glavarstvo v Kraniu z odločbo z dne 27. februarja 1920. štev. 3743. da nai se uvede: za gozdne delavce na posestvu dr. Karla barona Borna pri Tržiču 8 urni delavnik.
S tem ukazom ie poverjeništvo za. sociialno skrb ueodiio upravičeni zahte-
vi	delavstva zaposlenega v lesni industriji barona Borna/ ki se ie nad eno leto borilo za to svoio pravico. Baron Bom ima na imenovanem svoiem posestvu veliko lesno industriio v kateri le zaposleno mnoeo delavcev;. Dokler ni poverjeništvo za sociialno skrb Izdalo citirane*, ca ukaza, kratil,ie delodajalec delavcem, nosebno onim ki so zaposleni pri. seka-. niu lesa. Burni delavnik, češ da za nje* naredba o. S urnem delavniku ne velia..
To stališče delodaialca ni bilo pravilno. kaiti nedvomno ie. da te na ood-lasri § 1 naredbe o delavnem času z dne
12.	septembra 1919. prištevati tudi sekače lesa med delavce, za katere velia 8 urni delavnik, če se sekanie lesa vrši v samskem industrijskem oodiettu. In to Je slučai Dri K. baronu Bornu. Za druee delavce, zaposlene v taki industriji pa vprašanje , 8 urnega delavnika	sploh
sporno biti ne more.
Neglede na to formalno edino pravilno stališče oa ie zahteva sekačev oo S urnem delavniku tudi. s stališča zaščite delavcev več kot upravičena. Sekači vrše sila naoorno in nevarno delo. ki v S urah dnevneea delavneea časa izčroa njihovo moč popolnoma. V zimi. ko trna*> sekači ravno naiveč dela na dan niti S ur ne traia: če moralo 'torei delavci delati več kot 8 . ur moraio delati oo noči.' In to delo.Donoči ie seveda še veliko nevar-neiše kot Do^fctpvi. Vsako zimo se doga-iaio baš radi dela ponoči sekanju dreves obile nesreče. Dri katerih gube delavci svoie zdravic in večkrat celo življenje.
Misliti bi torei bilo. da bo delodajalec s pravilno in sociialno edino oravlčno re-Sitviio vprašanja 8 urneea delavneea Časa v Bornovh smuških oodietiih zadovoljen, Baron Born le sicer morda res bil s to cdločbo zadovoljen, zadovolino oa nJ bilo elavno ooverieništvo za aerarno reformo v Ljubljani, ki ima državno nadzorstvo r.ad imenovanim Posestvom.
Pritožijo se ie na ministrstvo za so* ciialno politiko ki le pritožbi z odločbo z dne 29. iuliia 1920, štev. 93C>1. ueodilo ln ukaz nov. za soc. skrb v Liubliani z dne 24. februaria 1920. štev 1192 razveljavilo vsled Domanikljiveea oostooania. češ. da se niso ueotovila oted Izdalo ukaza deianske razmere — v koliko le namreč B.omovo oodietie smatrati za šumsko ?osnodarstvo lndu,striiskeea značaia !r|
, kake kategorije delavcev, d,a so tam za-
oosletie pri Dofedfnfh' panogah feca obra-ta. bele na podlagi novih ugotovitev da bo mogoče presoditi vprašanje Burnega delavnika.	-
Ta rešitev min. za sociialno politiko se mi ne zdi pravilna Kaiti delanski položaj ie iz akta toliko iasen. da se ve. da se nahaiaio na Dosestvu K Borna žage itd. ■—• da obstoii torei tamkai šumska industrija. In če obstoii taka industrija velia za nth 8 urni delavnik.
Ministrstvo bi torei moralo pritožbo zavrniti, ne oa lavno sedai pred zimo omogočiti delodajalcu. da do izdania nove pfavomočne odločbe kompetentnih oblasti svil delavce zopet k nad 8 urnem delu.
Cast mi ie zato vprašati gospoda ministra za sociialno politiko:
ali ie pripravljen nemudoma narediti, da stooi za vse delavstvo K. baron Bor-tiovega šumskega Industrijskega ocdiet-|a znnet v veliavo naredita oov. za sociialno skrb v Uubliani z dne 24. februarja l'#0. Stev. 1192.
Naši mojstri.
. V nedelio. dne S. t. ra. so inteli načelniki raznih obrtnih zadrug zborovanje, katero je sklical celjski očka Rebek. Dnevni red je bil sicer zelo obširen, razprave pa so dokazale, da so gospodom obrtnikom vsa še tako važna vprašanja postranskega pomena in da manjka še mnogo, preden bodo v stanu, zapopasti pravi stan razmer. Glavno točko dnevnega reda je tvoril osemurni delavni čas. Okoli tega je sukala vsa razprava. Odlikoval se ie v grmenju zoper osemurnik' zlasti Rebek sam, sekundiral pa mu ie Franehetti Liubliane. Upamo, da sta se ta dva gospoda zopet vsaj za nekaj časa izbruhala da bosta tudi v naprej kazala obrtnikom, kako neznansko trpita pri — vinu
13	golažu.
Drugod in pri nas.
V	Pragi je češkoslovaško ministrstvo skhcalo posvetovanje zastopnikov delavskih strokovnih organizacij in organiza-cde podjetnikov. Jedro razprav je tvorilo vbrašanje brezposelnosti. Minister za socialno politiko dr. Vinter je dejal, da ie dosedanja brezposelnost izvirala v veliki [f-eri zaradi razmer v produkciji, ki prehaja iz vojne produkcije v mirovno. Drugi VZr°k| je bila demobilizacija.
Mnogo tisoč delavstva se je cd vo-ov vrnilo, ni pa moglo vsled prehodne obdukcijske faze dobiti primernega dela. ODa?n?-Ci5a v prodaii Proizvodov, ki jo je let st v zadnjem času, je brezposelnost e H Povečala.
preriinie^esira nas- kai ie °b tej priliki Pravi * t* tainik strokovne komisije v
brezooiiJayerle- Prvič le- deiaI- nai se bJezSSS^1 kakor doseda3 nakazuje
polebno ulPodpora- Nadalie nai se vse pride b?czo eiJe’ da se zakonitim Potom
fnii Hn d^elnosti v okom- Zahteval je utot; ialci brez povoda ne smejo
ratn\, 7minn[wt0v in brez sporazuma ob-inl ! m- L un°v odpuščati delavcev. Po-eg tega je bila njegova zahteva, popohia
P,tep.?yed df'a dez normalni delavni čas, zboljšanje cobave Premoga industrijskim
SnIstPm	8 2 VSemi Si!ami P°-
Shešuje stavbno industrijo itd
Komunisti v Belgradu pa pravijo: ^roč z industrijo .
I* strokovne organizacije.
in Tajništvo ,,Osred. društva usnjarjev g sorodmh strok" v Ljubljani naproša utnkclionarje vseh krajevnih skupin, da
čimprej vpošljejo vse začasne izkaznice članov, ki imajo že vplačanih 52 tedenskih prispevkov. Za vposlane začasne izkaznice se vrne članska knjižica. — Novšak, tajnik.
Kovinarji.
Podružnice, ki še niso poslale predloge h kongresu, naj jih pošljejo kmalu.
Predlogi in delegatje morajo biti potrjeni na članskih zborovanjih.
Do sedaj smo dobili resolucijo le drugi točki dnevnega reda, to je zedinjenje, katero smo poslali na vse podrtv^-e. Takoj, ko dobimo predloge in resolucije k nadaljnjim točkam dnevnega reda na kongresu, jih bomo razmnožili teT poslali na podružnice. Važna je zlasti četrta točka Tarifna in strokovna politika, o kateri bo treba, da se razvije debata, iz katere bodo delegatje črpali materijal za cHone na_kongresu. Predloge, katere bomo dobili od podružnic, bomo priobčili v „De-lavcu", katere naj članstvo pazno preštudira.	Osrednje tajništvo.
Od delavca.
Po sklepu seje centralnega odbora usnarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju z dne 13. t .m. naznanjamo, da se je enoglasno sklenilo kongres zedinjenja toliko časa odgoditi, da se izvedejo volitve v konstituanto; po volitvah smo pa pripravljeni se dalje pomeniti o kongresu, če se bodo hotele bratske organizacije bratsko ujediniti. to je, da bodo vale tudi naše predloge glede federativnega zediuienia z najširšo Dokrailnsko avtonomijo, to pa radi tega, ker naši člani nikakor za enkrat niso pri volji sprejeti strogo centralističnega sistema, ker ne marajo za enkrat nobene nadvlade od ni-kake strani v njihovih strokovnih organizacijah. Obenem se je centralni odbor izrekel za pravični proporčni sistem v odborih, kar srbski sodrugi tudi zamotavajo. — Tajništvo.
Zidani most. Tukajšnja podružnica Osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok (cementni delavci) imela dne 29. avgusta 1920 izredni občni' zbor, na katerem so bilj v odbor izvoljen sledeči člani: IlaŠ Ivan, predsednik* Šmid Franc, nam.; Boch Julij, blaga-inik: Pan-tner Anton, zapisnikar; Jeraj Alojzij Pe-■ mak Karol in Fajfar Cecilija, odbor^Vi: Laznik Štefan in Perdik Vilibald, '■n-ooted-nika. Novemu odboru želimo mnogo uspe-ha prj njegovem delu.
—■——n——mmmaumMM—Mi—nnir.-- -- iimuh—
Shodi.
Javen Invalidni shod se vrši v nedelio 19 sent. na Vrhniki v gostilni pri uernetu. Dolžnost vsakega invalida je, da se tega shoda gotovo udeleži. — Predsednik: Roš Edvard.
Tedenski pregrd.
Stavke
v zasedenem ozemlju so zelo pogoste. Posebno v Trstu se vrsti stavka za stavko. Italijanski nacijonalisti, katere imenujejo „fašiste“, divjajo enkrat proti Slovencem, drugič^ proti socijalistom. Pred tedni so oplenili celo vrsto slovenskih Podjetij, sedaj so se hoteli spraviti pa nad socijaliste. Velik boj so vodili zadnji teden
Italijanski kovinarji.
Boj je bil tako oster kot dosodaj še nikdar. Kapitalisti so hoteli delavstvo iz tovaren izpreti, ker so zahtevali boljših plač. Delavci pa so s silo udrli \
tovarne, ter obratovali sami naprej. Pridružile so se jim tudi druge organizacije, posebno pa kmetje, ki hočejo, da se odvzame zemlja posameznim veleposestnikom ter da se razdeli med kmečko delavstvo. Stavka po zadnjih vesteh ni bila uspešna, ker delavstvo ni imelo sredstev, da bi tovarne obratovale naprej. Poleg tega pa je italijansko vojaštvo nastopilo z brutalno silo, v nekaterih mestih so streljali celo s topovi. Vre pa tudi med delavstvom na
Angleškem,
kjer se pripravljajo rudarji na stavko. Železničarji in transportni delavci bodo pa najbrže pomagali. Meščanske stranke na
Češkem
delajo socijalistom take preglavice.- da so sklenili, da izstopijo iz vlade. Češko delavstvo bo vedelo obračunat z vsemi, ki mu nasprotujejo, kajti organizirani so do zob.
Razno.
V	Tržiču se je ob priliki pogajanj za povišanje plač lesnim delavcem baronu Borna tiščal komunist Bučar med vrati in se končno »zmazal-.'. Da. da. radikalizirati v zatišju med delavci in na shodih je stvar, katera je zelo poceni, stisniti pa rep med noge tam, kjer je treba izpregovoriti možato besedo, o, prijatelj, to je nekaj drugega, to naj opravijo drugi, ki niso komunisti Bučarjeve vrste.
Zateaie,
Podpisani se zahvaljujem tova’-*?aTii iz mestne plinarne v Mariboru za znesek 265 K kot pomoč v času moje bolezni.
Terš Vinko.
Podpisana sem ob priliki smrti mojega moža prejela kot pomoč 73 K od delavstva. zaposlenega v milarni 363 K od delavstva mestne plinarne v Mariboru, Obojim se najtopleje zahvaljujem
Šerak Marija.
Leše. Dopis, oziroma podatke tega dopisa, ki je datiran z dnem 10. septembra 1920, ne moremo porabiti, ker ni od nikogar podpisan. Ako želite, da se vsebina dopisa porabi, tedaj naj se nam javi, kdo ie dopis poslal.
Št. Lovrenc na Pohorju. Vsebi"^ dopisa z dne 12. t. m. ne moremo priobčiti, ker dopis ni od nikogar podpisan.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska ..Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
COSULBCH-lJftSE
s TRST-NEW-Y08K s
pamiMCtt? iz Vrsia:
20. septembra....PRESIDENT GRANT
8. oktobra.......PRESIDENT \VILSON
16. oktobra.......BELVEDERE
31. oktobra ...... ARGENTINA
3. novembra......COLUMBIA
gj£ST Odubod od Ljubljana 3 dni poprej.
Vozne liste prodaja in prostoro za potnike iz Slovenije pripravlja edinole:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 2G.
UČITELJSKA TISKARNI
UDBUie. FraniSaiSa e!ka šle?. e.
rcaiitroiana isiiaga z omejeno zavezo, a S
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. - Sur itd. itd. - v
k
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
H
m
Delavci, združujie in organizirajte se v strokovnih, političnih in gospodarskih organizacijah socialno demokratičnega delavstva i Tez- ajj na delo!
%
83
m
Sodrugi I
Vlagajte svoje prihranke v lastno
Zadružniki i
hranilnico I!
Poštni čekovni račun št. 10.532.
Telefon interurban st 178.
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO
sprejema v svojem hranilnem oddelku
in jih obrestuje po - - Čistih 4°/o.
hranilne vloge ____________________________________
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po Čistih 4 '/* °/0. Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad  ------- 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. ——..
Vloge sprejemalo in izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so:
V Spodnji SiSki v Ljubljani; na Glinoah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul.. Sodna ul., Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obe. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica; Kranjska gora; Mojstrana; Celje; Šoštanj; na Koroškem: Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna L, Cma II., Pliberk; Maribor; Litija; Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Tržiču; Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom;
 — Rogaška Slatina; Radeče-Židanmost; Poljčane. —■■—.
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Slovenijo, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 18.
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Proletarci, vseh dožei, združite se!
ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI, delniška družba.
Ljubljana, avgusta 1920.
Vabilo na subskrfpcijo delnic!
Gospod minister trgovine in industrije je s svojim rešenjem z dne 6. avgusta 1920 IV, št. 1745 dovolil podpisanim koncesionarjem, da smejo osnovati delniško družbo pod imenom
Zadružna banka.
Banka je upravičena izvrševati sledeča opravila: ustanavljati konzumne in produktivne zadruge, pospeševati njih razvoj z dovoljenjem kredita, posredovati jim nakup in prodajo blaga in surovin, nadalje posredovati med njimi denarno podporo. Dalje eskomptovati, reeskomptovati menice, dovoljevati akceptni in kontokorentni in drugi kredit, nakupovati in prodajati blago in surovine vseh vrst, vrednostne papirje, valute, dajati posojila vseh vrst i. t. d.
Delniška glavnica znaša K 5,000.000'—, razdeljenih v 12.500 delnic po K 400*—.
Delnice se emitirajo po kurzu K 400' — komad in za vsak komad K 20'— več, da bodo tako ustanovni stroški kriti.
Delnice se bodo izdajale po K 400'—, po K 2000'— in po K 4000’—.
Na subskribirane delnice odpadajočo glavnico je treba plačati do 20. septembra 1.1. pri zavodu, kjer se je subskripcija vršila.
Subskripcijske pole so na razpolago pri podpisanih zavodih.
Subskripcija se zaključi 20. septembra ob 12. uri opoldne.
Nakupovalna zadrugi
za konzumne in produktivna zadruge in zavode v Ljubljani
r. z. z o. z.
kreditne* društvo
v Ljubljani.
Ljudska tiskarna d. d.
v Ljubljani.
Konzumno druSftvo za Slovenijo
r. z. z o. z* v Ljubljani.
B$loga” nakupovalna In prodajalna zadruga
r. z. i «>• z. v Ljubljani.
»Ljudski dom” ,.
v Mariboru.
»*»
Mi
■HI