Tečaj XXXVI.


Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj
po posti pa
leto 4 gold. 60 kr
)
pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold, 30 kr

Ljubljani v sredo 17. aprila 1878.
Obseg: Kako naj gospodar obdeluje senožeti.
Gospodarske novice.
Votlega zoba bolečine hitro potolažiti.
Novi
vladni predlogi o uravnavi zemljiškega davka.
C. kr. okrajni glavarji pred državnim zborom.
Blaznice (norišnice), kakoršne morajo biti in kaj je njih namen.
stvo.
Z globočine morja. (Dal.)
Ruske in Angleške finance.
Ogersko denarno gospodar-
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
Kako naj gospodar obdeluje senožeti.
Ni vsaka zemlja za vsako travo. Po vlažnosti zemljišča se morajo izbirati trave; ene hočejo suho,
druge bolj vlažno (mokrotno) zemljo, v mokri zemlji pa se naše boljše trave celč ne sponašajo, — takošna se mora poprej v suho predelati. Kdor tega ne pomisli in seje brez pomislika to ali uno travno seme, tak slabo glešta svojo senožet. Ce gospodar seje kihec ali kihecno pahovko (agrostis stolonifera, Fioringras)
Veliko bolje je tudi vselej več tacih trav skupaj sejati, ki zorijo ob enakem času, in da so ne-
katere više, nekatere niže
7
ker
tako se napravi
prava gosta trava, kajti če sejemo le visoke trave
*
bo mrva redka, kakor žito
če pa sejemo
nizko
na suho senožet, bo pač slabo opravil, in vendar ta trava na vlažnem in močvirnem svetu daje prav dobro seno; — nemška detelja (lucerna) nepre-
u\j iiik ? c* i vuaa^ i\aavi /jivvfj --»vjvluu *v " » « » ^
(spodnjo) travo, bo sicer senožet gosta, pa nakosilo se ne bo mrve veliko, ker je trava prekratka bila.
Dobrotljiva natora nas je z vsim oskrbela: z visokimi in nizkimi travami, le umno nam je izbirati treba, kedar si napravljamo travnik.
Vse to pa še ne zadostuje, če ne dobimo dobrega semena. ki rado kali
i«»» «>«ii, in ga ne posejemo v pravi Kakor gospodarji skoparijo včasih, ko je sko-parija njih lastna škoda, tako je večidel tudi s setvijo travnih semen. Ne! da bi svetovali semen tro-
m e r i.
)
ce pa jo
cenljiva je v debeli, globoki zemlji deneš v plitvo peščenko, kakošna bo!
Kakor se obilniši ali pičliši pridelek mrve in otave ravnd po lastnosti zemlje, tako se tudi dobrota ravnd potem, kdaj se sen6 (mrva) kosi. Nekatere trave imajo o cvetji največ redivnega v sebi in take se imajo tudi takrat kositi. Nekatere nasproli 80 pred cvetjem, druge po cvetji, kedar seme de-
siti nemarno
med
71
premalo
i(
m
77
preveč" je sred-
nja pot in ta je prava pot
Naše boljše trave imajo že tako natoro

da
iz za
četka rastejo prav počasi, tedaj jih plevel lahko za-
če pa so preredke, jim vročina, veter in moča
mori;
lahko^ škoduje.
Ce smo dobili frišno, dobro kaljivo seme
7
Je
za
lajo
7
najbolj tečne
7
tako
7
postavimo, je pred cvetjem
senožeška tratnica (poa pratensis, Wiesenrispen-
gras) , tu i cpuija ^uiuiiiuo cicuuoj iuoocuucupc/, -
o cvetji pa senož. bil ni ca (festuca prat., Wiesen-
in repulja (bromus erectus, Riesentrespe)
oral ali joh 50 funtov travnega semena in pa 10 do 15 funtov rudeče in bele detelje ravno prava
ob času si je go-
mera, zlasti Če na tako obsejano senožet
še
velike suše moremo vode napeljavati.
Ce pa
Schwingel)
7
ob nastavljanji
kmalu po cvetji mačji rep (Timoth.)
i
spodar seme sam nabiral, se lahko zgodi, da tudi ne-
se m e n a
pa
mehki gljstnik
zrelega vmes vjame,
ali če je senožet taka, da je
ne more močiti, bo pa vselej najbolje opravil oral 90 funtov ali 1 cent semena vzame.
>
ce na
Kdor hoče tako senožet, na katero se voda nape-
(bromus moli., weiche Trespe) najbolj tečen. Ce bi te trave kosili drug čas, bi namesti prav dobrega send nakosili prazno slamo.
Dobro dobro je tedaj treba paziti, da zgodnjih ljuje, obsevati s travami, katere so za tak svet najpri-trav ne sejemo s poznimi skupaj, temuč da mešamo pravniše, naj zmeša sledeča semena skupaj in jih po-take. ki so ob zelö enakem času naiboli tečne.	seje v sledeči meri: navadne divje ljulike 12
funtov, lesičjega repa nice 8, mačjega
10, laške ljulike 8, trat-
repa 4, visoke bilnice4, pasje
b v w v j v im	w	m u m »u * hJ u vi	J J	UJ vi w uu ■ ■ * v kj
ki so ob zel6 enakem času najbolj tečne. Za zgodnjo senožet, kamor se voda napeljuje,
z nekako vlažno pa močno zemljo je sledeča zmes naj-
pripravniša: pasja trava (Knaulgras), lesičji rep	trave 4, bele detel j ce 10, rudeče detelje
(Wiesenfuchsschwanz), navadna divja ljulika (eng-	funtov. To je 65 funtov na oral.
lisches Raigras) in rudeča detelja (rother Klee).	Bolj vlažni senožeti z močno zemljo se pri-
Na zgodnjo šotno senožet pa naj se sledeče	lega sledeča zmes: navadne divje ljulike 16 fun-
tov
7
trave vkup sejejo: senožeška tratnica, medena trava (Honiggras), kihecna pahovka, stročnata repa detelja ali marijni šolnici (Hornklee) in rosula trave 5, lesičjega repa (Ruchgras).
laške 10, ovsule (pahovke) 10, mačjega
8, tratnice
8, senožeške bil nice 6
, pasje
>
7
Za zgodnje suhe senožeti je najbolj pripravna sledeča zmes: navadna divja ljulika, ros ulja, plotna grašica (Zaunwicke), korninšica, mala bela detelja in rumena detelja.
bele deteljice 10, o sko pernatega
To je 90 funtov
oral.
Suhim senožetim se pa prilega najbolje sledeča
rudeče 8, stročnate detelje 2 terpotca 1, korninšice l funt. za
zmes
ovsule 25 funtov, divje ljulike 20
;
m e-
122
dene trave 10, mehkega g listni k a 5, ros ulje
2, pasjega repa 1, bele deteljice 12, rudeče
10, hmeljnate detelje 10, korninšice 2, pim-
pinelice 2, polžarce 1 funt. To je 100 funtov na 1 oral.
Pri posevanji teh mnogovrstnih semen naj se 1 o-žeje seme loči od težjega in samo za-se seje, sicer se ne bo lepo enako razdelilo.
Zemlja pred setvijo semen se mora pridno obdelati in pripraviti za posev — to je, globoko se mora zrahljati (izorati) , vse kepe prav na drobno razdrobiti, kamenje pobrati, pepčl odpraviti in svet lepo poravnati. Vsaki rastlini se mora poskrbeti pripravno ležišče, — toliko bolj je pa to treba pri tacih nježnih in drobnih semencih, kakor so trave! Ce travno seme le več kakor čez en palec z zemljo pokriješ, ne bo ti kalilo.
Semena pa se sejejo sama ali pa s kakošnim žitom, ki seme prerašča prvo leto. Oboje zna dobro, oboje pa tudi slabo biti. Dobro je, ker žito varuje mlado travico pred prepekom solnca in pred silo vetra; slabo pa je, ker ji žito, med katero travo seješ, jemlje živež. Iz vsega tega je očitno, da se mora žito, ki se s travami vred seje, redko sejati.
Eni svetujejo travna semena sejati spomladi, drugi pa v jeseni. Oboje zna prav biti, kakor je kraj. V jeseni je zato bolje sejati, ker se seme enakomerno in bolj popolnoma zaraste, kakor spomladi, ker ga dolga suša lahko zamori; nasproti pa je spet bolje travna semena spomladi sejati v tacih krajih, kjer se zima zgodaj začne in hud in dolg mraz nježno kal pokončd.
Naj se gospodar po svojem kraji to ali uno izbere iz sledečega:
Travno seme samo naj se v dobro obdelano in lepo poravnano zemljo malega ali velicega srpana (julija in avgusta) seje, le s prav prav lahko brano naj se povleče in tudi z lahkim valjarjem potem povali. Ce travno seme s težko brano povlečeš, ga boš pregloboko pod zemljo spravil, da ti ga še polovica ne
bo kalila.
V jeseni se seje med ozimino potem, ko je ta povlečena bila; sicer se pa ravnä ž njim, kakor s tistim, ki smo ga sejali meseca srpana. -
Spomladi se seje med ozimino potem, ko je svet poprej z brano povlečen bil in se povali z valjarjem ; rahla povleka zemlje za setev travnega semena je tudi za žito dobra.
Spomladi se seje samo travno seme na travnik, ki je že pred zimo dobro obdelan bil in se ravna tako, kakor je bilo gori od setve meseca srpana rečeno.
Seje se tudi spomladi med j aro žito, ki ima do-zoreti; tako se sicer navadno ravnä, pa ni vselej dobro.
Seje se pa tudi spomladi med j ar o žito, ki se zeleno kosi, kakor med oves, ječmen ali ajdo. To je najboljše, ker jarina iz začetka travico, dokler je mlada, varuje in mokroto zadržuje, pa ji vendar dolgo živeža ne krati, ker ne ostane tako dolgo na tistem mestu, da bi zorelo.
Sklenemo pa ta spis z besedami Svercovimi, ki se takole glase: „Dobre senožeti so podpora živinoreji, pomoč kmetijstvu, bogastvo gospodarju, zaklad posestniku. Slabe senožeti pa so sramota gospodarju, Škoda živinoreji in nadloga kmetijstvu."
Gospodarske novice.
* Trtna uŠ (filoxera) dela čedalje več škode v no-gradih na Francoskem. Zavoljo nje so ondi pokon-
čali dozdaj že okoli 300.000 hektdrov nogradov, pa pravijo, da jih je še toliko okuženih po tej pošasti. Tudi iz Dunajske okolice se sliši ista nadloga; zato je Dunajska kmetijska družba poslala posebno komisijo v one kraje, da preišče stvar, kako in kaj. — Pričakovalo se je pred par leti, da bode te skodljivke same po sebi kmalu konec, a zdaj se kaže, da ni tako.
* Goljufij ponarejenega deteljnega semena je Čedalje več; zato je Cesko gospodarsko društvo razposlalo okrožnico na vse svoje podružnice, naj take trgovce, ki prodajajo ponarejeno deteljno seme, naznanijo z imenom c. kr. deželni vladi, da se morejo ostro kaznovati za tako goljufijo, ki veliko škodo dela kmetijstvu.
Za domače potrebe kaj.
* Votlega zoba bolečine potolažiš hitro, če majhen košček kafre deneš v luknjico zoba. — Tako beremo
v , Puč. Nov."
Novi vladni predlogi
o uravnavi zemljiškega davka.
Državnemu zboru je, kakor smo zadnjič povedali predložena postava o spremembi nekaterih oddelkov postave od 24. maja 1859. 1. o zadevi vcenitve
zemljišč zarad uravnave zemljiščinega davka.
Poglavitne spremembe te postave po vladinem predlogu so sledeče:
Dosedaj sta vcenjevala posamesne parcele po dva in d va c e n i 1 ca , ki ju je okrajna cenilna komisija za dotični oddelek izmed sebe izvolila; poročevalec (referent) jih je le spremljal in s svojim glasom le tedaj odločeval, kedar se cenilca o vcenitvi dotične parcele nista zedinila.
Vprihodnje bo pa referent vsako parcelo v svojem okraju sam vcenil; spremlja ga pa dotični župan ali pa dva moža, katera iz soseske župan v to odloči. Ti trije pa nimajo nobenega določilnega glasa, ampak pojasnujejo samo to, kar jih referent vpraša. Okrajni cenitveni referent predloži svoj operat potem okrajni cenitveni komisiji v pregled in odobrenje.
Dosedaj je go j zde cenil najprej referent sam in njegov operat sta dobila dotična dva cenilca v roko, da sta ravno tiste gozde in parcele tudi ona dva vce-nila. Ce nista referentovi vcenitvi pritrdila, in Če kasneje ni on k njuni določbi pristopil, razsodila je potem okrajna cenitvena komisija, kaj naj veljd. Predno so pa okrajne cenitvene komisije pri tacih različnih mnenjih razsodile, kaj naj obvelja, imele so pravico, na dotično mesto dva druga cenilca izmed sebe poslati, da ogledata zemljišče še enkrat in o svoji pozvedbi komisiji poročata.
Po novi postavi ima pa okrajna cenitvena komisija brez novega pregledovanja konečno določevati, katera vcenitev naj obvelja, namreč: ali ima dotični referent, ali pa imata dotična cenilca prav.
Ob kratkem rečeno: po novi postavi pride vcenitev zemljišč iz rok izvoljenih cenilcev, v roke dotičnih c. kr. referentov (cesarskih uradnikov).
O ugovorih (reklamacijah) imajo po dosedanji postavi razsojevati okrajne in deželne cenitvene komisije.
Po novi postavi se ustanove za to posebne re-klamacijske komisije (Reklamations-Commissionen), katere stopijo namesto deželnih cenitvenih komisij, in se sestavijo na enak način, kakor so sestavljene deželne
«1
cenitvene komisije; one bodo vsak ugovor (reklama- cem, druga pa iz železnega omrežja; mirni blazni so cijo) konecno razsojevale; zoper njihovo razsodbo ni bivali v 2 delalničnih sobah. Bilo je po takem v tel nobena pritožba pripuščena.
Namerovana nova naredba je tudi ta
)
da
deželni blaznici prostora za 37 blaznib.
se zu
Po
t)
Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt
p an o m pošljejo pri razpisu reklamacij ludi mape in	Laibach" slavnega dr. Lippicha, nekdanjega mest-
parcelni protokoli dotične občine, da je mogoče prepri-	nega zdravnika za uboge v Ljubljani, je bilo število
čati se vsakemu, kako so zemljišča tu in tamvcenjena;	blaznih na Kranjskem takrat tako majhno^
vrh tega prejme vsak posestnik posebno polo (Grund-	da jih je Jeta 1828. treba bilo v norišnico sprejeti le
besitzbogen), v kateri so vse njegove parcele z dotič-nim razredom in obdelovanskim redom pa tudi mera
;
9
f f
1829. leta 12 1832.
9
leta 1830. le
leta 5, tedaj
9
1831. leta
v
od vsacega kosa vpisane, da se zamore o vsem prepri- je nekdaj zadostovalo
Vi*	p •	i •	. • « .	i.
letih skupaj 36, tedaj
čati
}
ali je prav ali ne.
to poslopje, v katerem so blazni
No. ta naredba se nam potrebna zdi, ki je žalibog mu dali ime
zaprti bivali, z majhnim prostorom zunaj hiše
v dosedanji postavi pogrešamo; brez nje je tudi vsak če še tako opravičen ugovor, nemogoč.
To so nameravane poglavitne premembe.
vrta, če tudi pravi vrt ni bil.
>
ki
so
;
Namen
tega spisa ni ta, vse podrobnosti nove po
stave pretresevati , ampak kmetovalce naše že sedaj o
poglavitnih rečeh nameravane državne naše gospode poslance opozoriti
postave seznaniti, pa tudi
9
da
gledajo, da
ne bo ,,res
publica" po novi postavi škode trpela! Poglavitni namen te postave menda je pa ta , da se vcenitev hitreje izvrši, kakor je po določilih dose-
danje postave
mogoče, in
da bodo manjši stroški
tudi ta, da se davek na podlagi nove vcenitve
, pa
poprej
naložiti more. Določen je namreč v postavi za vsako delo in opravilo in za vsako posamesno komisijo Čas, o katerem ima svojo nalogo dovršiti; določeno je pa tudi, na kak način bo vlada s svojimi organi dotiČno nalogo izvrševala potem, če je kafea komisija ne bi o pravem
času
se je ne poprijela.
dognala, ali celö Za dognanje vcenitve je namreč postavljen obrok do konca leta 1880. Do tega časa ima namreč centralna cenitvena komisija za vsako deželo konečno veljavno vrstilno tarifo določiti, in na ti podlagi se bo za vsako deželo čisti prinos (donesek) izračunal, in davek
za leto 1881. za deželo in na posamesne posestnike
naložil.
Reklamacije se začnejo še
po tem, in ako uči-
nijo pri naloženem davku kake spremembe, poravnale
se bodo kasneje z dotičnimi posestniki.
Ali bo pa vse to davkoplačevalcem ali pa državni blagajnici na korist, in ali bode izdelek nove vcenitve tudi popolen, kakor imamo pravico ga
da
f
pričakovati, tega si ne upamo trditi; bojimo se ne; zato še enkrat: „videant consules", da še viša bremena se naložč na rame kmetovalcev, ki že dosedanje
komaj nosijo
f
Ker je tedaj naši deželi zarad vedno silnejšega na-
raščanja blaznih
leta 1875. bilo je sprejetih 112,
1876. leta 98, leta 1877. pa 106 — tedaj v enem letu
trikrat toliko, kakor nekdaj v 5 letih skupaj! in bolje vredjeni zavod že davno sila potreben bil
9
veči
zato
Londonu bila
e se
se mi zdi primerno, seznaniti zdaj občinstvo z notranjo napravo in namenom dobre blaznice.
v sredi preteklega stoletja ustanovljena prva blaznica. — Koncem preteklega stoletja pa, ko je v Parizu divjala ljuta Francoska revolucija, dosegel je slavnoznani zdravnik blaznih Pinel z veliko težavo in celö nevarnostjo svojega lastnega življenja to, da je smel blaznim odvzeti verige, v katere
so bili vklenjeni
9
kajti
v
se
v teku sedanjega stoletja
shranovali so nemirne blazne v kletkah , tičnikom podobnih.
Prehuda sila, s katero so hoteli vkrotiti nemirne in besne blazne, rodila je leta 1840. na Angleškem nasprotno misel, doseči zdravilni namen brez vsake sile
9
ta sistema se imenuje „norestraint". Slavnoznani Angleški zdravnik Conoly bilje prvi, ki je vsakoršno silo odpravil, in z dobrim vspehom bila je ta sistema
v Angleških blaznicah in pozneje tudi po celem konti nentu vpeljana. Zdaj povsod in tudi pri nas skušamo vkrotiti nemirne in besne blazne le z lepo besedo
ako
in s pripomočjo primernih zdravil to po tem načinu ne
?
se nam pa
posreči, osamotimo blaznega na ali tri ure, in kmalu se pomiri tako, da more zopet
dve
bivati med drugimi.
Vsak nagovor, vstop v celico, ali če se moramo dotakniti blaznega, zgodi se z največo krotkostjo in zmirom tako, da se bolnik ne vstraši in ne razburi.
Tako ravnanje je pa
mogoče, Če ima zdravnik
v dobro vredjeni blaznici tudi veliko število dobro-
voljnib
9
inteligentnih in neutrudljivih strežajev na strani.
Podučile stvari
ßl azili ce (norišnice)
9
kakoršne morajo biti, in kaj je njih namen.
Spisal dr. Karol Bleiweis, primarij deželne blaznice Kranjske
Za nekatere izvanredne slučaje se poslužujejo zdravniki, kakor na Angleškem, tako tudi drugod, vendar še neke sile, to je, „jopice za silo" (Zwangsjacke). Ta
9
takih blaznih, ki se
pripomoček je včasih potreben pri hočejo usmrtiti, in pri onib, ki so silno nesnažni.
Ne smemo se tedaj čuditi, da ima prosto ljudstvo
pa tudi izobraženi svet še dandanes mnogo presodkov in tak strah pred blaznicam , da sorodniki izročijo le
Kranjska dežela po sklepu lanskega deželnega po dolgem premišljevanji na umu bolnega člo
zbora kmalu stopi v vrsto onih Avstrijskih dežel, katere imajo že mnogo let za svoje blazne dobro vred jene blaznice (norišnice).
veka blaznici.
Se
začetkom tega stoletja se je jelo bolj
razšir-
jevati prepričanje, da blazni niso hudodelniki, ampak
Da je bilo to silno potreba, naj izpriča kratek z go- le milovanja vredni bolniki vsled bolezni v možganih
ali čutnicab. Nenaravni občutki, prečudno zmedene
včasih prav divje obna-
dovinsk ozir na staro norišnico našo.
Ko
3e
kdanji samostan diskalceatov, pozneje sa-
mostan usmiljenih bratov, postal b
misli, zmešani govor, nemirno
, je iz- šanje: to so le znamenja bolezni; primeriti se mo-prva njen desni del vhoda pri tleh bil odločen za spre- rejo bolečinam in občutkom, ki jih imajo na srcu bolni jem	-----
poslopje, kjer je v bolnišnici dandanes blaznica, je leta
blaznih, ki so jih tu zaprli v majhne kolibe. Tisto fantazijam onih za šenom zbolelih ali onemu hudemu
nemiru , ki sili za vročnico bolnega človeka skočiti s
—j--•	—	-----J« - ~	,	m».
1827. iznova zidano bilo s 24 majhnimi sobami in dvoj- postelje ali skozi okno.
nima vratama, katerih ena so lesena z majhnim okni
Tako zdravniško spoznanje postalo je temelj se-
- 124
danjemu ravnanju za vpešuo oskrbljevanje in ozirav-ljevanje blaznih.
Tukaj hočem navesti nekaterih slučajev iz lastne prakse; razvidi se iz njih, da je pravo spoznanje telesne bolezni blaznega prvi in najbolj imeniten korak ozdravljanja.
Neka mlada gospica Slovenka bila je vsled revščine 8tarišev primorana poiskati si službe v Trstu. Moraia je tam opravljati težka dela; vsled presilnega napenjanja telesnih svojih moči zbolela je za hudo vročino in šenom. Mati prepelje še bolno hči v hudi zimi domu. Komaj tri dni domd, zblaznela je. Strašni občutki jo morijo ponoči in podnevi; vedno kriči, da je pogubljena, da ne sme živeti, vidi pred seboj strašanske prikazni, ki so bile vzrok njenega vednega nemira. Pri-peljaoa v tukajšnjo blaznico kaže isti nemir in splošno nespametno vedenje. Poskuša se rešiti teh strahovitih občutkov, usmrtiti se hoče. Najprvo popije steklenico petroleuma, kar jo pripravi v smrtno nevarnost; kmalu potem se obesi na železna vrata, a bila je še o pravem času odrezana. Potem požre tri solde — in ko je bilo tudi to brez vspeha, poskuša požreti precej velik križek svojega moleka (paternoštra), katerega iz požiralnika izvleči se mi je še posrečilo. Zadaviti se hoče skoro vsak dan, a ker smo zelö na-njo pazili, ni dosegla svojega namena. Pokazala so se pa pri njej znamenja splošne brezkrvnosti. Posrečilo se mi je vsled pripravnih zdravil (katere sem ji mogel po umetnem načinu vbriz-gliati v kri) odpraviti to krvno slabost; začenjala se je telesno okrepčavati in postala je bolj mirna; prešle so počasi one hude morivne prikazni in začela spoznavati je napačno svoje ravnanje. Zato upam zdaj, da se popolnoma ozdravi.
Drug slučaj. 30 let star hlapec, poprej ves zdrav, pameten in trezen človek, imel je opravke v neki vasi na močvirji. Da bi poprej prišel do omenjenega kraja, se podd čez močvirje naravnost tje v hitrem teku, skače čez sto in sto grabnov ter ves spehan pije iz mlake vode in poje slabo klobaso. Prišedšega domu strese mrzlica; v hudi vročini začne divjati, pobija vse, kar mu pride pod roke, povsod vidi hudiča, ki ga hoče zgrabiti; silno smešno se vede v govoru in v vsem svojem obnašanji. V blaznici se vsak večer ponavlja isto besno vedenje; treba ga je bilo osamotiti zato, ker je bil eden najnevarniših bolnikov. Podnevi je bolj miren, vendar popolnoma zmešan; vizije in halucinacije ga iznemirjajo neprenehoma. Ni dvomljivo, da je bila blaznost njegova nasledek hude mrzlice. Dobil je v norišnici primernih zdravil in kmalu se je popolnem
ozdravil.
Dandanes niso blaznice večvetrišnice, ampak bolnišnice morajo biti, ki se le v nekaterih stvarčh razločijo od navadnih bolnišnic, kakor to zahteva drugačno vedenje blaznih. Pa vsaj tudi bolnišnice niso vse enake; drugače so one, kjer se ozdravljajo vnanje bolezni, drugače porodnišnice, drugače za nalezljive bolezni itd.; vse pa imajo namen: ozdraviti ozdravljive, ali vsaj dobro oskrbljevati neozdravljive.
Bolniki, ki iščejo pomoči v bolnišnicah, se razdelijo v tri vrste. V prvo vrsto spadajo oni, ki vstopijo v prvič v bolnišnico, se ondi ozdravijo m se nikdar več ne vrnejo tje, — v drugi vrsti so bolniki, ki se sicer tam ozdravijo, pa sčasoma zopet iščejo pomoči, bolehajo namreč za jetiko, mrzlico, revmatizmom in za raznimi unanjimi bolezni, ki se včasi kmalu in večkrat ponavljajo in vzročujejo njih večkratni vstop v bolnišnico; — v tretjo vrsto pa spadajo oni, ki so ne-ozdravlj i vi; si zaslužiti ne morejo ničesa, pa jih
tudi žlahtniki njihovi ali njihove domovinske občine ne morejo oskrbljevati, ker dado sila veliko opravila in
potrebujejo vednega nadzorstva; taki bolniki morajo
tedaj toliko časa v bolnišnici 03tati, da končajo ondi svoje življenje.
Enake bolnike najdemo tudi v blaznicah. Nekateri se v kratkem ozdravijo in ostanejo pa zmirom zdravi; drugi se vrnejo večkrat, posebno pijanci, ki vsled presilnega pijančevanja zblaznijo , in konečno oni ubogi neozdravljivi blazni, ki so popolnem zmešani, sebi ali družim nevarni, in zato nikdar ne smejo zapustiti blaznice.
Ni tedaj res, da le bolezni uma so neozdravljiva in da se le te bolezni lože in večkrat ponavljajo, kakor druge bolezni. Imajo pa bolezni uma to posebno lastnost, da so le redkokrat ozdravljive zunaj blaznic zato, ker potrebujejo posebnih in raznovrstnih zdravstvenih pripomočkov.
V raznih deželah so tudi navadne bolnišnice razdeljene v zdravilnice in pav hiše za onemogle ia neozdravljive. V nekaterih deželah in nedavno so se tudi blaznice strogo ločile v hiše za ozdravljive in neozdravljive blazne. V zadnjem času se je pa taka ločitev opustila; spoznalo se je za bolje, da ste obe vrsti blaanih v eni hiši, pa ločeni so v raznih prostorih blaznice. Navod tej spremembi je bilo spoznanje, da potrebujejo tudi neozdravljivi blazni včasih onih pripomočkov , kakor jih je treba ozdravljivim in ravnokar zbolelim, in da mora tedaj uprava blaznice biti enaka za obe vrsti blaznih. Dalje je skoro tretjina neozdravljivih blaznih v norišnicah za raznovrstna dela jako pripravna; ta delavnost toraj v blaznicah, v katerih bivajo ozdravljivi in neozdravljivi, koristi vsem. Med neozdravljivimi so tudi nekateri taki, ki poznajo svojo bolezen, ki so prav radi v blaznici in cenijo njeno upravo. Taki bolniki raznih stanov so za ozdravljive in prebolele velike vrednosti; oni jih tolažijo in razvedrujajo ter preganjajo jim marsikatere pre-sodke. Ce tudi sami blazni, so vendar deloma zdravniki drugim blaznim. Napačno bi bilo toraj, ločiti take koristne bolnike zavoljo neozdravljivosti od ozdravljivih. Neopravičen presodek je, da je združba neozdravljivih škodljiva ozdravljivim; le posebne lastnosti bolezni, ki se pa nahajajo pri blaznih obeh vrst, imajo škodljiv upljiv na bolne na umu, zatoraj je pa tudi razdelitev in ločitev bolnih po lastnostih bolezni in različnih osebnostih nepogojno potrebna.
(Dalje prihodnjič.)
Mnogovrstne novice,
*	Najvece zemljiške davke na češkem (in sicer brez 25% priklade) plačujejo leto in dan: knez Janez Adolf Schwarzenberg 206.653 gold., knez Janez Liechtenstein in grof Ernest Waldstein čez 68.000 gld., cesar Franc Jožef in knez Mavricij Lobkovic čez 64.000 gold., knez Ferdinand Kin sky 61.637 gold.,
grof Clam-Galas in knez Maks Fürstenberg čez
56.000 gold, in grof Evgen Černin 53.670 gold.
*	Pisarno snovo, s katero se pišejo pisma, da se
ponoči vsaka napisana beseda sveti, je iznašel nek francosk kemik. Če se ta iznajdba potrdi, bilo bi mogoče tudi v največi temoti taka pisma brati. Posebno važno pa bi bilo, ako bi se dali s to iznajdbo ulični napisi v mestih pisati, ki bi se ponoči svetili in dobri kažipoti bili posebno tujcem; tudi številke na turnskih urah, ako bi se ponoči svetile, bile bi hvale vredna
iznajdba.
*	„Matica Hrvatskaima dosedaj 25.617 gld. skupnega premoženja; udov ima 1239 (350 utemeljiteljevf
125
S89 pa letnikov). Za književna dela in za upravo potrosilo se je lani 7406 gld. Deželni zbor Hrvatski dal jej je 2000 gold, podpore.
Politične »tvari.
C. kr. okrajni glavarji pred državnim zborom.
Iz govora poslanca g. Pfeiferja po Stenograf, zapisniku.
Ena največih napak — je rekel gosp. Pfeifer med drugim — je ta, da c. k. okrajni glavarji, posebno na Kranjskem, svojo politično oblast zlorabijo na korist sedaj vladajoči (nemško liberalni) stranki, zlasti pri volitvah. Na Kranjskem smo v tej reči doživeli brit-kih skušinj ; še celo sodnijski uradniki trpeli so nadlegovanja, če niso hoteli potegniti z vladajočo stranko. Imel bi o tej reči mnogo povedati, a nočem visoke zbornice dalje nadlegovati. Cesar pa zamolčati nikakor ne morem, to ie sledeče. Sedauja vlada kaže gotovo malo prizanašanja nasproti nenemškim narodom. Toda na Kranjskem presega vse meje, kar tukaj cesarska okrajna glavarstva počenjajo. Kar ni nemško, ali kar vsaj nemški ne misli, to brez vsega srama in očitno pri vsaki priliki zasmehujejo in zaničujejo. Nekateri glavarji — upam , da jih je le malo takih! — so zbog svojega veiikonemstva zgubili popolnem svoj Avstrijski Čut, na kar zbornico še posebno opozorujem kot izvoljeni zastopnik Avstrijskemu cesarju vselej zvestih Slovencev. Lani pri volitvah poslancev v deželni zbor Kranjski se je eden takih glavarjev toliko izpo-zabil, da je nekemu srenjskemu svetovalcu rekel: „pomislite, da bi pri razpadu Avstrije vendar boljše bilo, če pride Kranjsko pod Prusa kakor pod Rus a." (Klici: oho, Čujte, čujte!) Tistemu
glavarju je nek kmet tožil, da se ne mudi toliko s napravo novih šol, ker 1 j u d j 6 nimajo denarjev; glavar pa ga je tolažil rekoč: „bodite mirni; mi pridemo tako ali tako pod Prusa in ta ima dovolj denarjev za vzdrževanje šol." (Cujte!) Gospoda, sedaj pa presodite sami, ali je tak človek sposoben za cesarskega uradnika, ki ob priliki volitev na korist nemško-liberalnim kandidatom in pri drugem uradnem svojem delovanju govori o razpadu Avstrije kot čisto gotovem bližnjem dogodku?! Jaz vsaj protestiram zoper take zastopnike cesarske vlade, kateri Avstriji očitno kopljejo grob! (Dobro, dobro na desni!)"
Ruske in Angleške finance.
Dunajska nova „Presse" se zdaj prav marljivo peča & Ruskimi financami. Pa kako! Kar ie laž in hudobija izduhtati more, se tu podaja po celih straneh into v eno mer tako, da bralec požira laž za lažjo, predno ima čas jo spoznati. „Rusija je na kantu, — bo na kantu in je bila na kantu" — to je zmirom ista pesem. Se ve, kolikor grje se p očrnijo Ruske finance, tem
bolje se vstreza nasprotnikom Rusije.
Poglejmo: koliko ima Rusija pravega državnega
dolga. Državnega dolgä ima Rusija 3300 milijonov rubljev, to je v našem denarji blizo 4900 milijonov. Pa treba je pomisliti tudi to, da je Rusija samo preteklo leto morala 1 milijardo (100 milijonov) rubljev novega dolga narediti zavoljo vojske. Kake bi bile finance katere koli druge države, če bi bila morala čez leto in dan ob svojih stroških vzdržavati armado v daljni tuji ^deželi, v katero se je moralo vse z döma dovažati!
Kako prazno pa je vse črnenje Ruskih financ, temu majboljši dokaz je kurz ruskih državnih denarnih li-
stov. Na Berolinski borzi je pretekli teden 5odstotno Rusko posojilo stalo med 73 in 75 pri 100, Avstrijska
štiriodstotna renta v zlatu na 59, Ogerska šestodstotna pa na 69 pri 100. Na borzi so toraj vkljub skoro ne-izogibljivi vojski med Rusko in Angleško in vkljub razbobnavanju Ruskega bankerota cenili Ruski kredit še
tako visoko, kakor Avstrijskega, in za blizo 20% vise od Ogerskega. In borza je o finančnem stanu Rusije
podučena gotovo bolje, kakor dunajski list.
Dosledno je, da nova „Presse", ko je tako hudo razkavsala in razdjala finance Ruske, v najlepših barvah slika finauce Angleške, Da je Angleška bogata, to vč ves svet, tudi Rusi to vedo. Kaj pa je prvi vzrok temu, da se dve tako močni državi tako pisano gledate ? Nič druzega, ko materijalni interesi. Angleška je do zdaj drla in skubila ter molzla skoro ves svet. Skoro vse velikansko bogastvo narodov, kar se ga je do danes pridelalo, je šlo na Angleško. Ko se drage države bore z revščino in komaj ved6, od kod bi vzele sredstev, s katerimi bi državno gospodarstvo od meseca
do meseca pokonci držale, se pa Angleška valja po velikanskem bogastvu. Kaj pa je bil prvi vir temu bogastvu? Nič druzega, ko gola samogoltnost, ki se ne briga za ljudoljubje in za to, kar je človeško, ampak postavlja za poroštvo sreče držav in narodov edino le denar. Indija vkljub vedno vračajoči se lakoti Angležem velike davke donaša. Vsaj je znano, kako buldog z gladnimi ravnd! Gladne prebivalce prepuščajo samim sebi, — saj so le „Indijanci" (Hindu), ki lakote cepajo; to ne briga ne kakega Angleškega političnega prvaka, ne večine naroda.
Prav dobro je zasolil list „Journal de St. Petersburg" državnemu ministru Angleškemu, ki je trdil, da Angleška mora svobodo na srednjem morji in Balkanskem polotoku braniti pred Rusijo. Omenjeni list je namreč prašal: ali pač Anglija, ki pripušča, da jej vsako leto pol milijona ljudi glada pogine, — ki je o Amerikanski vojski iz samopridstva stopila na stran onih, ki so sužnje hoteli obdržati, more stopiti pred svet kot varhinja svobode ? Varhinja je Anglija pač, a ne svobode, ampak vsake spridenosti! Kjer gre za denar, za materijalni prid, ni jej nič tako svetega, da bi se ne oskrunilo. O tem bo vedela pripovedovati trgovinska pogodba z Avstrijo, ki je ravno zdaj iztekla. Pri tem bodo prišle na dan reči, pri katerih bo marsikoga — Angležev, se ve da, ne — oblila rudečica sramote.
Zato bodi rečeno tu le še to: Ce po vojski z Angleško bi Rusija ne dosegla nič druzega, kakor to, da bi ošabni, po s^mogoltnosti do takega velikanskega bogastva dospeli narod moralno kaznovala, bi samo s tem skazala svetu in civilizaciji veliko dobroto. Samo-pridni in požrešni politiki Angleški mora se vrat zaviti, ako ima kedaj obveljati na svetu stanoviten mir.
Ogersko denarno gospodarstvo.
Po četrtletnem državnem računu, katerega so priobčili po vseh časnikih , so znašali dohodki zadnjega
Četrtletja 1877. 67 milijonov in 587.394 gold., 1. 1876.
pa o istem času 66 milijonov in 596.338 gold., tedaj
za 991.056 gld. manj; toraj bi bili prvi za isti znesek več i. Vse to je svet verjel in nikogar ni bilo, ki bi bil te številke preiskal ali vsaj pogledal, če je razloček res tak , kakor se tu kaže. Tudi bi se človek se ne čudil tako, če bi mogel misliti, da Ogerska vlada sama misli, da so te številke prave. Ce bi Ogerski finančni minister s tem ie Rothschildovo družbo Evropskih bogatinov za nos vodil, naj bi že bilo; tem kaka denarna
zguba ne dč tako hudo. Al s takimi številkami se na
126
limanice lovč tudi drugi I j u d j da svoje groše nalagajo niji prihranim delo. Ta paket, zel6 obširen je na Ogerska posojila, in to je, kar se ne d& nikakor izročim. Zdaj pa, dovolite mi
j
vam
vprašanje, meni najvaz-
zagovarjati
Resnica je namreč ta-le, če se tudi držimo
vla-
nejše: kako je z Emo?"
Vprašanje to je brž rešeno. Ob kratkem povem
zgodilo, 10
dinih izkazov Ogerskih: Leta 1876. so zadnji četrt leta strmečemu in bledemu mladenču, kar se je državni dohodki po ikzazu od 14. marca preteklega leta da ima jutri biti poroka. Pri vsi žalostni dogodbi ga
znašali 72 milijonov in 453.025 gold., lansko leto pa je vendar z neizrekljivo radostjo navdalo to, kar sem
*
za isti čas le 67 milijonov in 587.394 gold.; po tem se mu povedal o Emi.
dohodki niso povišali, ampak {znižali za celi
»O,
milijone in 865.631 gold. Kaj smemo misliti o takem vdano srce!
saj sem jo poznal,
Hvala Bogu,
poznal njeno do smrti mi da nisem prišel prepozno!
računu V
Ni
tak račun celö zlorabljenje, javnega Ta hip bitim k trdosrčnemu očetu, mu izročim vkra
svetovalec, da mi bo odrekel svojo hčer?"
zaupanja , katero se mora dajati vladi kot zastopnici deni denar in ga opomnim cele države? Kam pridemo, če že javna državna moč poslužuje se takih pripomočkov ! Zakaj vlada Ogerska prikriva številke, ki
na obljubo. Menite, gospod
se ne dajo nikakor utajiti niti pre-takem ni upravičena misel, da s tem hoče svoje papirje, obligacije in posojila spraviti na
„Nikakor ne ,
tega sem prepričan
Jaz
grem
%
vami
njemu
Imate mar denar pri sebi?"
narediti ?
Ali
po

daljuj
Vseg
a
t
Glejte tu!" Pokaže mi širok pas in na
e
„V nakaznicah na tukajšnjo banko, za katere
višo ceno in spečati jih, kar še ni speČanih, da tako sem v Marseillu zamenil amerikanski denar. Banki bo
dobi lajše denarja za svoje velike potrebe ter morda še prišlo ali je že prišlo naznanilo o tem.
cijazi s svojim na kant prišlim gospodar- hočete skazati to ljubav, idite z mano.
eno, dve leti
Tedaj Najp
?
r
ce mi opra-
8tvom.
Ali
se jej bo pa to posrečilo ali ne? Mi bi viva to, potem pride na vrsto ono.
rekli, da ne, čeravno dela silno veliko ropota.
Največ je Ogrom za spečanje ,,posojila v zlatu", o katerem pišejo, da ga je Rothschildova družba spravila
Jaz se brž oblečem in grem ž njim
Spodej
mi
v denar že za 100 milijonov. Ce je to
izroči vratar pismo, rekoč, da ga ravnokar je nekdo mu oddal zd me. Vtaknem ga v žep, da bi ga kasneje bral
res!
Kdor
m grem s srečnim,
a vendar nemirnim mladenčem
>
da
pogleda na kur s Ogerskih državnih obligacij, tega ne bi prej bila pri Riparju , vzameva vez in se peljeva. bo verjel. Zdaj namreč stoji posojilo Ogersko v zlatu Stopivši z voza v hišo najdeva vse v največem neredu, že za 10% niže od takrat, ko je bilo izdaoo. Ce
strežaji letajo sem ter tje, vse vpije, drug druzega goni,
bi se bilo res posojilnih pisem prodalo že za 100 mi- sploh vse kaže, da se je nekaj nenavadnega pripetilo
lijonov, bi bili ljudje pri njih že za 10 milijonov v	»g««»" *
zlatu na zgubi, in to bi gotovo ne bilo dobro priporo- ravno po stopnicah dol prileti.
Kaj se je zgodilo tu?
a
vprašam nekoga
9
ki
čilo za Ogerske državne liste; ljudje bi se jih branili
>
,Mlade gospice nikjer ni, že od zjutraj ne
u
od
in skušali spraviti jih zopet v denar, če tudi v zgubo. govori v eni sapi in teče memo.
Ce se pa začne to goditi, potem pride „krah", in tega ne bodo niti Ogerski finančni ministri, niti Rothschildova denarna družba ustavili, naj se še tako napenjajo.
Dolar obledi in me sili naprej z besedami:
„Idiva, gospod svetovalec,
ka in kako.«
hitiva gori, da zveva,,
Zabavno berilo.
On skoči, po dve stopnici jemaje, naprej, jaz za a na vrhu stopnic naju vstavijo strežaji, rekoč
njim,
da ni nikogar domä, ker sta se gospod in gospd ravno
sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika
Spisuje Jakob Alčšovec.
Iz globo čine morja.
odpeljala
kam? tega ne ve nobeden povedati.
Mladeneč me pogleda, v njegovih očeh je nekaj
r
kar se ne da popisati
„Idiva,
rečem in
prijatelj, tu zdaj ne opraviva nič
u
mu
ga primem za
roko.
Stopiva v kavarno tri nasproti, tam vidiva vsakega, ki gre v hišo. Tu stati
temi mislimi se pred Emino poroko
(Dalje.)
edem
nama ne gre

bilo je to ravno dan
da hoče na vsak način zve-
deti
Sprva se brani, rekoč,
, kaj se je tu zgodilo; še le moje nujno prigovar
izročeno delo, kar potrka nekdo burno in močno na
bi pričel neko na novo mi janje zmore, da gre z mano v kavarno , kjer sedeva
tako
9
da so nama vrata Riparjeve hiše pred očmi.
vrata in brž na to vstopi človek v popotni, zel6 obno- te on brž vpre svoje oči in zre va nje, kakor da bi ona
njih imelo priti odrešenje. Na moje besede odgovarja
šeni obleki ter moleč mi že naprej roko hiti proti meni
Jaz vstajam počasi in vprem
Je
nj oči
na kratko
9
tako
9
da
spoznam
9
da ga
motim
9
ako
ne poznate me več", spregovori z močnim, ga ogovarjam. Zato vzamem v roko na mizi ležeč čas
„tru-u,	{^VUUH^ «-LI^ »ou , opiCgUVUIl '£i LLlOUUiLU
jasnim glasom. „Jaz sem nekdanji praktikant Dolar"
nik
da
99
Dolar?
v«« »v« uv;n.iiauji pia&u&aut uviai . "t», u*% ui kaj bral, kar mi pride na misel pismo, < zdaj vas spoznam. Res sem že mislil, tero imam pri sebi. Razvijem ga in berem sledeče:
u	n____ k M —■ ^ ^ ^ __ ^ 1 ^ ^ f T T1 ^ A ^ 4 ^ lil ■ ^ -v M 1-9 M« M /\ r% f T.-*
9
da vas ne bo več nazaj
ka
viti
79
pot m zviti tič, za katerem sem moral dr- imam biti poročena
9
99
99
Dolga
kakor deček za metuljem Po vaši dobri volji soditi
97
Gospod svetovalec! Vi veste mojo skrivnost. Jutri
s človekom, katerega zaničujem,
ki
a
u
mi je ostuden, na čegar strani bi mi bilo življenje ne-
temu še misel in nada, da Dolar
hahab
mam
99
Je
i kaj
Imate ga?"
Vsak mi bo bral
obrazu
;
da
ga
9
se
živi
9
ka
9
da se
„Vse,
lump
pravil
prenesljivo.
teremu sem obljubila zvestobo do smrti bo vrnil in zvedel, da sem žena druzega ter misliti
moral, da sem dano mu besedo zvestobe prelomila tega si ne upam prenašati. Včeraj sem očetu to vse vse, imam razen par tisuČakov, katere je bil razodela ter jih s solzami v očeh na kolenih prosila
u	«•____„ j ? - z___z	Xi* • * ^.	k,
denar? kaj je s tem?"
prašam jaz
skoro raz sebe

In
t
naj poroko odlože vsaj še za štirinajst dni; potem bo
97
Skoro neverjetno! Jaz sam sem že obupal in gotovo, da je Dolar mrtev, in jaz se tudi, neprelomivši
vdam osodi. ki me bo tako v kratkih dneh
žaloval za vami
.. .«^i.	prisege,	uouui, ^^	.	—
Tu v tem paketu je popisano vse v obliki sodnij- spravila pod zemljo in zedinila z izvoljencem mojega
77
skih spisov, katere sera sestavil na poti, da vam in sod^ srca. Al oče so prav osorno mi rekli: Ne plakaj
7
ne

iS?
umno, neubogljivo dete! Vzela mi boš tvojega sedanjega
Železniške okolice
aprila.
Naj gospodarjem,
y
ženina dan pod zemljo spravi
Če te prav tvoje abotno tarnanje brž drugi ki berö Vaš cenjeni list, poročamo o nenavadni rodovit
}
ce se
av med poroko mrtva nosti.
Rovti fare sv. Lenarta je 23. dne u. m. koza
zgrudiš na tla. Zavoljo neumnih muh svojega otroka pet mladičev vrgla; štirje so živi, peti je bil mrtev ne bom trpel, da jutri po mestu razbobnajo , da sem
prišel
na
kant.
To so bile očetove besede.
Kjer
po nerodnosti gospodinje. Druga koza ravno te
pa
gospodinje je storila pa tri.
Naj
se opomnim,
da
neha očetovska, tam neha tudi otroška dolžnost
t
>
to
je bil sklep premišljevanja nocojšnje noči. Ta sklep naznanjam vam, ker mi je na tem ležeče, da me ne boste sadjem veje šibile, pri nas ni ne enega videti. Nesreča
kakor je pri Loki sadunosno drevje bilo tako polno go-senčinih mešičkov, da so se skoraj kakor v jeseni pod
krivo sodili, ampak da me milujete
t
kajti
7
ko boste vi pa tudi pri nas ne počiva; mnogo brejih presic je na-
to brali, bo moje truplo že mrzlo na dnu vode. Jaz si gloma poginilo, nekoliko pa tudi prešiČkov.
~	Šturije. (Javna zahvala.) Za tukajšnjo šolo po-
' več
drugače ne vem pomagati. Ce se vrne Dolar, pokažite mu pismo in recite mu
da
jaz
umrem srečna svesta si darili
so brezplačno: a) društvo „narodna šola
njegove ljubezni. Vam prisrčna hvala za vaše sočutje! fizikalnih in prirodopisnih učnih prjpomočkov, vrednih
Milujte
Emo Kiparjevo.
10 gold. a. v.
>
gospd Jožefa Sirca raznih knjig
(Dalje prihodnjič.)
za šolsko bukvarnico v vrednosti
gold. 25 kr.
j
Naši dopisi.
Celovca 14. aprila.
Da preparandija za
gosp. Andrej Sinigoj, posestnik in trgovec v Dom* bergu, 7 vrst najboljših breskvinih in 7 vrst najžlah-
nejših Češnjevih cepičev Dornberške sorte za požlahnje-vanje v tukajšnjem šolskem vrtu v toliki meri, da so
učiteljice pri nas neha, je zdaj gotovo; v seji mestnega odbora
se cepiči še drugim posestnikom dajali; vrednosti naj
dne t. m. je župan Jessernigg z milujočimi besedami od nje slovo jemal, ki je nehala zato, da se nekoliko stroškov prihrani. Ali še v katerem drugem mestu naše Avstrije ta inštitut prestane ali ne tega ne vemo; to pa vemo, da bode „novih" učiteljic kmalu toliko kakor listja in trave, in da so možki učitelj v nevarnosti, da jih ne spodrinejo frajlice učiteljice. Pretekli teden je bila državna podpora slabo pla
Čani duhovščini z 22.500 gold, za lansko leto izplačana
To pa je le začasno izboljšanje plače (kongrue), k nižji duhovščini po pravici grč, in skrajni Čas bi bil
manj 5 do
gold.
8. V.
Vsem tem trojnim šolskim
v
Ljubljane.
da se stanovitno vpelje, kar pravica zahteva.
Ce
se
podpornikom izreka podpisani najtoplejšo zahv« imenu tukajšnje šolske občine , šole in šolske mladine. Bog povrni dobrotnikom vse v tisučerni meri!
Vodstvo ljudske šole v Sturiji 9. aprila 1878.
M. Rant, učitelj.
Volilna borba za mestni odbor je pri kraji. Konečni rezultat njen je, da je narodna stranka priborila si enega moža več (gosp. Peterco) v mestni odbor, in da ima v vsem skupaj zdaj 10 zastopnikov v njem
sikaj pisati o teh in drugih volitvah , al vse ostaja le bob v steno, dokler ostane volilni red tak, kakor si ga je osnovala nam nasprotna stranka s pomočjo vladno
proti 20 nasprotnikom. Imeli bi mar-
je že pred več leti presilno povikšala plača	cesarskim
uradnikom in se je poslednji čas tudi zelo	potrebnim in dokler se ne premeni politična sistema, "ki vpliva
učiteljem ljudskih šol priložilo kakih 100 gld.	na leto in
dan,
ne smela bi vendar za večne čase duhovščina „beim
t
na vse, kar se godi dandanes v Avstriji. Zato pustivši
vse deliberacije in rekrimioacije na
Katz entisch<% ostati, kateri so naloženi zelo težavni in o izidu mestnih volitev.
strani, poročamo
le
nevarni
posli.
Družba sv. Mohora je uni dan baron
Sternekovo hišo za 27.000 gold, kupila.
nekaj.
Tudi naš Celovec ima dobiti mesnico
Zdaj pa še
kjer
Volitve v 3. razredu se je od 323 volilcev vdeležilo
213, od katerih sta dob la dr. Karol Bleiweis in Fr.
Potočnik
po
po
135, Franc
137, Franc Goršič in Vaso Petričič Peterca pa 129 glasov. Po takem je
bodo konje klali. Meso sicer zdravih in neprestarih k6nj je za vžitek pripravno kakor vsako drugo meso, teh pet narodnjakov izvoljenih v mestni odbor. Nasprotni
al pod zelö vestnim ogledstvom mora biti taka mesnica
da ne pridejo mrhe pod klavni nož!
) t
kandidatje: Albin Acht sc in, Jan. Matjan
)
Otomar
Trsta 15. aprila.
stirskem listu, ki ga je razglasu za postni cas preöi volilaem razredu se je volitve udeležilo le	pa se
valcem Tržaško-koparske škofije, med drugim žalost- veliko manj bilo bi jih zadostovalo zato, ker se narodna
ki
ga je
Bamberg, Nik. Rudholzer in klobučar De beut z Naš milostljivi škof v pa- so dobili po 72 do 79 glasov. — Od 700 volilcev v 2.
razglasil
za postni čas prebi volilaem razredu se je volitve udeležilo
290
pa
nega
srca kaže na čedalje veče pomanjkanje duhov- stranka ni mešala v volitev tega večinom uradniškega
nov ter pravi, da marsikatera fara ostala bode brez
pastirja, ako stvar tako naprej pojde. Preblagi
dušnega
gospod pa ne toži samo o pomanjkanji duhovnov
mar-
in oficirskega razreda, v katerem so izvoljeni bili vitez
Anton Gariboldi, šolski nadzornik Pirk er in Franc
z veliko težavo zmogli
t"-	WV.CMV/ v (/wuiHUjawuji uuuuYuu», luč*!- Z i e g 16 r. —• v i. razi euu »u it vcjmu ic/>avy &luu£ij
več tudi glavniše vzroke omenuje, ki so krivi tega, da nasprotni kandidatje: dr. Pfefferer, dr. Suppan in
1. razredu so
se cerkev čedalje bolj zapušča, in izrazuje sklep
da
Franc Doberlet s 110, lil in 114 glasovi nasproti
««^»^M, iu löiftflujö oaivp , VA«, crauü L/ U U C r 1 C t 8 1 L\J , XII IU i 11 g
kakor po druzih škofijah, on tudi za Tržaško škofijo narodnim kandidatom (Pakič, Stfaelba in
■	7
ustanovi seminišče, v katero se bodo jemali in z dobili po 83, 82 in 81 glasov.
•	1 f V •	•	I	1	1«	I	t	^ «	.	mm	r	'	O -
Bučar), ki
80
vsemi potrebščinami oskrbovali mladenČi iz gimnazije,
Novi c. k. deželni predsednik vitez Kdlina
katerih poklic je biti duhovnikom. Naj bi se prečasti- pride v pondeljek s svojo soprugo v Ljubljano pogledat temu vladiki posrečil blagi namen' — Hnm^ino r,«5a ------;~ -----—a
Domovina naša
stanovanje in v posest vzet predsedstvo, pa se čez par
je zgubila zopet nadepolnega rodoljuba: Josip Koc-	dni zopet vrne v Gradec in pride čez nekoliko dni po
jančič iz Kanala, notarijatski aspirant, velecenjeni	tem za stanoviten v Ljubljano.
skladatelj slovenskih pesem in v obče narodnjak z dušo — Na korist „narodni šoli" je v nedeljo z občno po-
in telesom, 28 let star je umrl. Hvaležen mu spomin!	hvalo govoril dr. Kar. Bleiweis o novih vre d bab
Sahorja na Dolenskem.
31. dne u. m.
smo
blazni c (norišnic), katerih prostori se morajo današnji
imeli volitev obninskega zastopa, pri kateri je za žu- čas čedalje bolj razširjati, ker je od dne do dne več ne-pana izvoljen Jurij Ancelj, posestnik iz gornjega Su-iiorja ,
za svetovalce pa so bili izbraa posestniki
srečnih ljudi, kterim se pamet meša. Gosp. doktor je izročil „Nov." dotični
govor, ki ga v današnjem listu za-Martin Vi deti č iz Bereče vasi, Martin Škof iz Dra čnemo s željo, da bi ga rodovine in županstva, ki imajo
kakega tacega nesrečnega človeka domd, posebno v ta na-
—	w	•«	WW * I* u« y	ti I
.gumlje in Martin Klemenčič iz Sela.
128
men brali, da bi spoznali korist bolnišnic zablazne in postava, ž njimi hiteli v bolnišnico, ker nova bolezen se dä na je govoril
»
mi
de
j
mi pa delamo državne postave." Tako Strumpfwirker aus Aussig11
da
navskrižmisli
srečo nesrečnih ljudi in na korist deželni blagajnici
hitreje ozdraviti kakor zastarela.
Za popravo farne cerkve v Včlikem Trnu v Krškem okraji je presvitli cesar iz lastne blagajnice padla pri
ab ove majore diseit arare minor
a
Mi
9
ki
se ve
pa se iz
so se
glasile
v zbornici . menda ne
9
motimo, ako rečemo. da
branji.
cela ta davkovska postava bo
daroval 500 gold.
Najhujši kos nove pogodbe z Ogri je dolg »
(Zadnja „beseda" v Čitalnici) se je na hvalo 80 milijoni, ki ga ima Avstrija plačati Dunajski banki
Ogri
rekli
so
9
leta 1867,, ko se
vsemu programu dobro sponesla. Moški zbor je lepo izvršil tri zbore, — gosp. Franjo Dren i k je bral opis
naistareiih stavb v Ljubljani z dodanimi zanimi- poti narejen. Ogri imajo, kakor Hamletov Shylok
«i ..J..«..«.. feU-CH «•	7 ™	<•	*'?
je koval dualizem, odločna da njih ne briga ta dolg, ker ni bil na ustavni
~~ ih-
našem prihodnjem listu.
Gospica Zetinoviceva je štovati ustavo. Tako je Avstrija čedalje bolj tepena
z veliko pohvalo na glasoviru igrala klasično Mendei-
Vladna „Wien. Zeitg." je predvčerajnim bralce*
sohnovo
temo
, in v igri „
Mati
prej",
je posebno gospica	iznenadila z razglasom lastnoročnega cesarjevega pisma,
Kogjelnova imela v veči roli pokazati svoj igrališki	katero imenuje 16 novih vitezov zlatega runa
talent; tudi gospica Tratnikova in gospoda Jeloč-	(gold. Vliess), ki je najviši red Avstrijski. Med temi so
nik in Skabernč so iz manjših nalög storili, kar je	zastopane vse politiške nuance Avstrijske, na primer,
bilo storiti mogoče
grof Moric Esterhazy in grof Rih. Belkredi iz časa si-
Odbor družbe kmetijske je prejel od rodovine stiranja, grof Taafe iz časa Hohenwartovega, sedanjega Homanove smrtni list, ki mu naznanja, da je gosp. ministerstva predsednik knez Ad. Auersperg. „Pester
XJL \J Ui a U v; v u o iU 1 IUI A 1 kj v J ui A" V» U MWAiWUJ m; j v***	^vr
Friderik Homan, posestnik in trgovec v Radoljici
9
LI.
se hudo srdi nad temi odlikovanji.
Iz Pariza.
kateri je bil 10 let marljiv predstojnik podružnice Ra-doljške, po dolgi bolezni v 58. letu svoje starosti umrl. že toliko dodelana, da se razstava odpre 1. dne maja
Poslopja za tukajšnjo razstavo so
Bodi mu žemljica labka!
Ker se je na Slapu prikazala d i ft er i ti s katero sta vincarju vinorejške šole dva otroka nagloma
Iz Italije.
za
sednik je Cairoli, imenujejo
Ker - —
Novo ministerstvo, kateremu pred
poštenih ljudi
Lahi „ministerstvo
so pa vsi ti možje od nog do
umrla, je deželni odbor včeraj telegrafično vodstvu ve- glave vsaj demokrati, ki zelö cikajo na republikance, leval, nemudoma poslati učence domu, kjer naj osta- in je Garibaldi sam čestital Cairoli ju, da mu je
nejo tako dolgo, da se jim ukaže zopet v šolo priti.
kralj izročil sestavo ministerstva, bode mladi Humbert
Kdor se hoče za razveseljevanje po železnici preje ali kasneje
9
skusil dobroto „poštenih
ljudi
proti Dunaju ali proti Trstu po zelo znižani ceni pa je
Cairoli kralju tako priljubljen, da sme
Zdaj
k njemu
peljati
ima priliko za to o velikonočnih praznicih 20. v državnih opravilih priti v priprostem kaputu in s čr-
4	______4	____•	, • i	i	•	»t	t •	«--r • i	Y-*
in 21. dan t. m. Voz v Trst bode menda ostal tudi v nim zavratnikom, kar poprej pri kralju Viktor Ema-Postoj ni za ogled Postonjske jame
JU 1 Ul ^w f M. WVUAiÄV U-» J «Ml J^V^l VJ J/i « »i »MU f 1 a b v; 1	Ui w
nuelu ni bilo nobenemu ministru dovoljeno; vsak je
(Zahvala.) Vsem gosp. voliicem in onim rodo- moral priti k njemu v črnem fraku in z belim zavrat-
ijubom, ko so s svojim delovanjem pri volitvi 3. raz-
nikom.
reda 12. aprila t. m. pripomogli
zmagi
patrijotične
Rusko turških zadevah.
Vrišč
se je z juga pre
n&rodne stranke, ravno tako pa tudi gosp. voliicem
selil na Angleško, kjer je po obeh zbornicah zadnji
razreda privolitvi 15. aprila t. 1. izreka za doseženi na- čas hudo grmelo. Angleški buldog je stekel, strašno
predek svojo najiskrenejšo zahvalo	lajal in tulil, a zdaj se je jel že podajati, posebno, kar
je Derby stopil iz ministerstva. Ta mož je Angležem
ndrodno-meš čanski volilni odbor.
naravnost
povedal, v kako
Novičar iz domačih in tujih dežel.
nevarnost se podajo, če se spustč v vojsko z Rusi; taka vojska bila bi nevarna ne
le njim, ampak celö vsi
prazniki
Dunaj
z b
kakih 14 dni
prla
petek se je pred velikonočnimi
Derby
Evropi. „Ta
politika — je rekel
ne izvira iz pravega interesa
/C«	I\| UU Ü1J, V
Nadaljevala se je zadnj
ruje obravnava o
ki menda mi-
3 dni
naroda, ampak je politika drznega glumača". Te besede moža, ki je bil do 1. t. m. na čelu Angleške politike, so bojaželjne
bnem dohodkinem davk
teri so se čula nekatera jako čudna terimi je najčudnej da je o debati:
mnen
misel
9
v ka med ka
Angleže popolnoma poparile.
Kaj pa dela temu nas-

ministra
ali
g
t
naj
akonski mož od svojega
9
za-
konska žena pa posebej od svojega premoženja davek plačuje skup
proti Rusija? Na svojem vtrjenem stališči pričakuje čisto mirno dogodeb; ona ne želi boja, a pripravljena je zd nj. Veliki knez pridno ogleduje vse pozicije Carigradu, vse je pripravljeno
rekel
da „vse
grad
in gornji
Bospor brž, ko
ob
, da zasedejo Rusi Cari-
bi Angleška napovedala
konu pridobi, se mora porabiti za nam
premoženje, ki se v za- vojsko. Gorčakov se res Angleške nič ne boji, rekel
konsk
no
9
po takem je davke plačevat
tudi
m
je
celö, da Anglež
nima prav, ker se jezi;
general
zakona! Da je ta Salomonska modrost ministrova mnoge posiance v smeh posilila, razume se samo po sebi.
natjev pa je rekel, da vojska A v atrij e proti Rusiji bila u: brezumje". Vkljub črnim oblakom je tedaj upanje
Zad
dan
pred
razhodom zbornice
Wolfrum, fabrikant nogovic iz Aussig
odborovih predlogov zal
9
kako
u
9
za
9
pet prav očitno poka
bi
da se bo še vse mirno poravnalo. Z Dunaja se namreč
r------- poroča, da je s Petograda prišel na Dunaj poseben
govornika p0t z lastnoročnim pismom Ruskega cara do našega ce
pa poslan
99
ustavoverci" spoštujejo „ustavo", rekši
ne smemo deželnim zborom
99
mi
in
pravice,
kladali"
da bi na osobni dohod
Tudi pošteni „mešetar" Bismark si mnogo pri-
pogodili, ker Nemčija pri-pa občinam pripustiti pozna pravice Rusov izražene v pogojih miru v sv. Šte
sarja
zadeva, da bi se vsi v miru
davek priklade na-
kajti mi smo mi, nam nihče ne sme zapo
9
vedovati. Postava na vse direktne davke nalagati priklad
ki daj
deželnim zborom pravico,
9
Je
deželna
fanu. Nehvaležna Rumunija tudi Rusije ne bo vstavila
na njenem pravem pota. Na ta način utegne še vendar kaj biti s kongresom.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tiskin založba: Jožef Blaznikovih dedičev v Ljubljani.