------ 347 ------ Dopisi. iz Trsta 17. okt. — General Moring ni tedaj več ces. namestnik za Primorje. Srečno pot! Slovenci Boga hvalimo, da gre; vsaj za nas ta „nemški mož" ni imel srca. Kako je preganjal narodnjake naše, kazal je prav očitno v tem, kako je ravnal z vrlim našim rodoljubom g. Zor-ora, uradnikom telegrafskim. Zavzeli smo se vsi, ko smo slišali, kako surovo je kričal nad njim in ga lovil z vprašanji, kakor da bi slovenski narod ne smel zahtevati svojih pravic, ampak le pankrt biti med drugimi narodi avstrijskimi! Nazadnje je prav po prusko obetal prihodnost Slovencem in žugal s strašno knuto, ktera bi nas po rusko mazala! Kako po krivici sta nam bilazabranjenadelalsko društvo in „Sokolu, tudi ves svet ve. Zdaj pazljivo čakamo, kakega namestnika bomo za njim v Trst dobili. Živo potreben bi nam bil kak Rodič ali Filipovic, isto tako kakor v Dalmaciji, vsaj tukaj, kakor ondi, nas vedno hudo zaliva voda italijanizma. Al — naj nas na steno pritiskajo in stiskajo kakor hočejo, ne bodo ne velikega slovenskega naroda na obalih Adrije pokončali, kajti v vseh stiskah mu je in mu bode geslo: Ne vdajmo se! Iz Trsta 24. okt. — Za tukajšnjo učiteljsko pripravnico namestnija še zmiraj išče pripravnega ravnatelja. Neki H. Noe, profesor pri gimnaziji v Gradci, je bil že pred dvema mescema za ravnatelja imenovan, pa se je naklonjeni službi odpovedal. Nam Slovencem ni prav nič žal po njem, ker slovenski ne zna. Naš deželni šolski nadzornik — Trst z okolico je posebna dežela — in naša c. kr. namestnija tolmačita prečudno po ustavi zagotovljeno ravnopravnost jezikov: za prevažno to službo sta določila Nemca, ki sicer laški zna, a besedice ne slovenski! Tudi sedaj se ponuja neki Italijan, ki je sedaj učitelj pri goriški gimnaziji, za ravnatelja naše pripravnice. Iz zanesljivih virov vem, da tudi ta novi^. ravnateljski kandidat ne zna ne besedice slovenski. Ce naša c. kr. namestnija, ki blizo po vseh kotih nezmožnih ravnateljev išče, misli na tega Italijana iz Gorice, bi jo vendar poprašali: kako ona tolmači §. 19. ustavovernežem še zmiraj svete de-cemberske ustave? ali namestnija morebiti ne ve, da v Trstu in okolici tudi Slovenci stanujejo? In Slovenci, vsaj oni v okolici, imajo domače — slovenske šole. Učiteljska pripravnica je pa kot c. k. zavod gotovo tudi za slovenske pripravljence, za slovenske učitelje namenjena. In tak zavod, Slovencem in Italijanom namenjen, bi še ne imel ravnatelja, ki bi slovenski znal! Kam smo prišli! Oj lepa ravnopravnost jezikov! — To že tako veste, da so se zadnjič okolični brambovci uprli po novi postavi prisegati. Ključ temu uporu je ta, da je c. k. vlada pred leti (vsled panita-lijanske rabuke) se tukajšnji italijanski stranki popolnoma vdala in starodavni okolični batalijon razžaljivo sramotno razpustila. V Gorici 21. oktobra. — (Deželni odbor ^ šolske stvari.) Prav srčno me veseli, da se mi je pridružil v poslednjih „Novicah" še drug dopisnik, in pa kak! Ne le, da v nekterih rečeh več ve, ko jaz, prikupil se mi je tudi zato, ker naravnost, na polna usta pove, kar ima povedati, in oseb kar nič ne boža, kjer niso božanja in prizanašanja vredne. Meni ni dano, tako brez-ozirnemu biti, vendar pa priznavam, da je včasih potrebno vso resnico povedati, da svet izve, kakošni so nekteri njegovi maliki, kterim na čast je ta pa uni toliko kadila potratil. Marsikomu bo tedaj prav, da zn& moj neznani tovarš reči „bobu" „bob" in „popu" „pop". Prepustivši nadrobnosti iz deželnega odbora njemu naj povem jaz le to, da dr. Lavrič ni v seji od 14 t. m* odpovedi izročil, ampak jo samo napovedal, če se ne ovrže sklep, vsled kterega se ima uradom samo v italijanskem jeziku dopisovati. Ali ravno tu je zadrega. Kako formalno pravilni sklep uničiti? Radovedni smo, ali se Lahi vdajo ali podpre dr. Lavriča tudi Gorjup s svojo odpovedjo, in sploh kako se naše pravice zavarujejo. Slišim, da se glavar prizadeva raz-por z lepo poravnati. *) — Kakor se kaže, se vsaj za letos naši srednji šoli ne prestrojite; čas je za tako važno prenaredbo prekratek; znabiti tudi, da hoče ministerstvo to reč deželnemu zboru predložiti, ker realno-šolske zadeve tudi v njegovo področje spadajo. Brž ko ne pa vleče na Dunaji tudi ta pot Bog si ga vedi kakošna neugodna sapica, ki narodno početje duši. Da ne bo za to leto (1870/71) tudi ne prvih tečajev narodnih realnih gimnazijev, posname se že lahko iz tega, kar je došlo te dni zastran tukajšnje više realke. Dovolilo je ministerstvo, da se raztegne realka na sedem razredov, pa pristavilo to, da učni jezik, razen za verstvo, ima biti za leto 1870/71. skoz in skoz nemški ! kako bo za naprej, ni rečeno. — Deželno šolsko svetovalstvo je sklenilo, da se bode pelo pri dijaški službi Božji obeh srednjih učilišč tudi po italijanski in slovenski, kakor je to na vadnici že davno vpeljano; latinske in nemške pesmi ne bodo izklenjene. — Paralelno izobraževališče za učitelje je minister telegrafično dovolil in so službe ravnatelja in 4 glavnih učiteljev že razpisane. 2) Vodja mora znati popolnoma oba deželna in pa nemški jezik ter mora dokazati postavno učiteljsko sposobnost za srednjo šolo. Da bi se privabilo več učencev na to novo uči-lišče, bodo se jim dajali državni štipendiji od 100 do 200 gold. Za leto 1870/71. se odpreta prva 2 tečaja. Žensko izobraževališče pa se menda odloži za prihodnje leto. Toliko iz naših šolskih krogov. V Gorici 22. okt. 0 (Katoliško društvo.) V časnikih je bilo nekaj brati o tukajšnjem ,,katoliškem društvu". Ako se ne motim, je to društvo mrtvorojeno dete. Naše razmere v mestu niso društvom sploh posebno ugodne; da se „katoliškemu<4 nič bolje ne godi, krive so razne okolnosti, o kterih bi se dala cela knjiga spisati. Naše „kat. dr." bi imelo biti mednarodno (italijansko-slov.) in tu je prvi zadržek. „Laški" katolicizem, kakor imamo mi tukaj priliko opazevati ga sosebno na ljudeh, pa ne vseh, ki prihajajo od un-kraj meje, je tak, da se slovenskemu srcu in umu nič kaj ne prilega. V Gorici imamo tudi nektere prisiljene zastopnike puhlega laškega katolicizma; 3) vedoma ali nevedoma se kaže tudi kteri naših v tej inostranski obliki in obleki. Se ve, da o bistvu laškega katoli-čanstva tu ne govorim , ker pod obleko, kakoršno si jaz mislim in opisujem, bistva ni, ali pa ker ga, kolikor ga je, nepristojna obleka tako tesno oklepa in inorodna nrav tako duši, da ne more svoje kreposti razodevati. Sicer pa se dotične prikazni, ki mi jih skušnja predstavlja, lože občutijo nego opisujejo. 4) Evo l) Glavar, glavar! Pravični Pace kje si? Vred. a) V Ljubljani je gospod minister sam „brevi manu" vse opravil — prav „verfassungstreuu! Vred. 3) V nekem italijanskem Časniku sem te dni bral, da med vsemi katoliškimi narodi so Italijani najmanj resnično katoliški. Pis. 4) Opomniti pa moram, da moj opis laškega katolicizma ni posnet po značaji našega mesta, ktero. akoravno polašČeno, razločuje se vendar v mnogih ozirih od italijanskih mest. Pis. ----- 348 ----- duha ali prav za prav brezduhovnost, ki je spočela — tako se meni zdi — misel našega „kat. dr." Za tega Voljo dvomim, ali bodo hoteli Slovenci laško dete pesto-vati. Dalje se je bati, da ne bi hudobni svet nekterim snovalcem tega društva očital to, kar imenujejo Nemci ,(,im Katholicismus machen." To je drugi zadržek, ki Stvari, sami na sebi dobri, vspeh, ovira. Tretjič utegne laapredovanje zadrževati pomanjkanje pravih omikancev (neduhovnov) med udi. Tako društvo, — ki ne bi se Smelo prav za prav „katoliško" imenovati, kajti katoliško društvo je vsaka fara z župnikom, kot predsednikom, vsaka škofija, vsa cerkev (kaj hočete imeti lep-Sih skupščin, ko so zbori pri službi Božji ob nedeljah in praznikih?), ampak „politiško društvo" za . . . ta ali ta namen, n. pr. za brambo vere, ali cerkvenih pravic v državi i. k. t. — tako društvo, pravim, mora biti sestavljeno iz versko in politiško izobraženih možakov, ki naš čas poznajo in so njega nalogam kos. Kaj bi to pomagalo, če bi se jemali družniki ifcmed še tako „brumnegau ljudstva, ki pa nima katoliške in politiške vednosti in zavednosti? Kako je Oizir politiške omike pri nas, bom imel znabiti drugo priložnost razlagati. Za danas naj povem le to, da so stezal, da bi njega poslali v šolski svet. Pa kaj še! Gosp. Gorjup se menda boji svojega dela, in zatoraj dd, svoj glas — horribile dictu — dr. Pajerju! V deiželnem šolskem svetu tedaj sedita dva Laha, in sicjer najhujša in nespravljiva sovražnika Slovencev! In kdo je tega kriv? Sopet le poslanec Tominskega okraja gosp. Gorjup! — Naj si to dobro zapomni goisp. Učanski fajmošter, kteri je ponosen na to, da je G