------    347    ------
Dopisi.
iz Trsta 17. okt. — General Moring ni tedaj več ces. namestnik za Primorje. Srečno pot! Slovenci Boga hvalimo, da gre; vsaj za nas ta „nemški mož" ni imel srca. Kako je preganjal narodnjake naše, kazal je prav očitno v tem, kako je ravnal z vrlim našim rodoljubom g. Zor-ora, uradnikom telegrafskim. Zavzeli smo se vsi, ko smo slišali, kako surovo je kričal nad njim in ga lovil z vprašanji, kakor da bi slovenski narod ne smel zahtevati svojih pravic, ampak le pankrt biti med drugimi narodi avstrijskimi! Nazadnje je prav po prusko obetal prihodnost Slovencem in žugal s strašno knuto, ktera bi nas po rusko mazala! Kako po krivici sta nam bilazabranjenadelalsko društvo in „Sokolu, tudi ves svet ve. Zdaj pazljivo čakamo, kakega namestnika bomo za njim v Trst dobili. Živo potreben bi nam bil kak Rodič ali Filipovic, isto tako kakor v Dalmaciji, vsaj tukaj, kakor ondi, nas vedno hudo zaliva voda italijanizma. Al — naj nas na steno pritiskajo in stiskajo kakor hočejo, ne bodo ne velikega slovenskega naroda na obalih Adrije pokončali, kajti v vseh stiskah mu je in mu bode geslo: Ne vdajmo se!
Iz Trsta 24. okt. — Za tukajšnjo učiteljsko pripravnico namestnija še zmiraj išče pripravnega ravnatelja. Neki H. Noe, profesor pri gimnaziji v Gradci, je bil že pred dvema mescema za ravnatelja imenovan, pa se je naklonjeni službi odpovedal. Nam Slovencem ni prav nič žal po njem, ker slovenski ne zna. Naš deželni šolski nadzornik — Trst z okolico je posebna dežela — in naša c. kr. namestnija tolmačita prečudno po ustavi zagotovljeno ravnopravnost jezikov: za prevažno to službo sta določila Nemca, ki sicer laški zna, a besedice ne slovenski! Tudi sedaj se ponuja neki Italijan, ki je sedaj učitelj pri goriški gimnaziji, za ravnatelja naše pripravnice. Iz zanesljivih virov vem, da tudi ta novi^. ravnateljski kandidat ne zna ne besedice slovenski. Ce naša c. kr. namestnija, ki blizo po vseh kotih nezmožnih ravnateljev išče, misli na tega Italijana iz Gorice, bi jo vendar poprašali: kako ona tolmači §. 19. ustavovernežem še zmiraj svete de-cemberske ustave? ali namestnija morebiti ne ve, da v Trstu in okolici tudi Slovenci stanujejo? In Slovenci, vsaj oni v okolici, imajo domače — slovenske šole. Učiteljska pripravnica je pa kot c. k. zavod gotovo tudi za slovenske pripravljence, za slovenske učitelje namenjena. In tak zavod, Slovencem in Italijanom namenjen, bi še ne imel ravnatelja, ki bi slovenski znal! Kam smo prišli! Oj lepa ravnopravnost jezikov! — To že tako veste, da so se zadnjič okolični brambovci uprli po novi postavi prisegati. Ključ temu uporu je ta, da je c. k. vlada pred leti (vsled panita-lijanske rabuke) se tukajšnji italijanski stranki popolnoma vdala in starodavni okolični batalijon razžaljivo sramotno razpustila.
V Gorici 21. oktobra. — (Deželni odbor ^ šolske stvari.) Prav srčno me veseli, da se mi je pridružil v poslednjih „Novicah" še drug dopisnik, in pa kak! Ne le, da v nekterih rečeh več ve, ko jaz, prikupil se mi je tudi zato, ker naravnost, na polna usta pove, kar ima povedati, in oseb kar nič ne boža, kjer niso božanja in prizanašanja vredne. Meni ni dano, tako brez-ozirnemu biti, vendar pa priznavam, da je včasih potrebno vso resnico povedati, da svet izve,  kakošni so
nekteri njegovi maliki, kterim na čast je ta pa uni toliko kadila potratil. Marsikomu bo tedaj prav, da zn& moj neznani tovarš reči „bobu" „bob" in „popu" „pop". Prepustivši nadrobnosti iz deželnega odbora njemu naj povem jaz le to, da dr. Lavrič ni v seji od 14 t. m* odpovedi izročil, ampak jo samo napovedal, če se ne ovrže sklep, vsled kterega se ima uradom samo v italijanskem jeziku dopisovati. Ali ravno tu je zadrega. Kako formalno pravilni sklep uničiti? Radovedni smo, ali se Lahi vdajo ali podpre dr. Lavriča tudi Gorjup s svojo odpovedjo, in sploh kako se naše pravice zavarujejo. Slišim, da se glavar prizadeva raz-por z lepo poravnati. *) — Kakor se kaže, se vsaj za letos naši srednji šoli ne prestrojite; čas je za tako važno prenaredbo prekratek; znabiti tudi, da hoče ministerstvo to reč deželnemu zboru predložiti, ker realno-šolske zadeve tudi v njegovo področje spadajo. Brž ko ne pa vleče na Dunaji tudi ta pot Bog si ga vedi kakošna neugodna sapica, ki narodno početje duši. Da ne bo za to leto (1870/71) tudi ne prvih tečajev narodnih realnih gimnazijev, posname se že lahko iz tega, kar je došlo te dni zastran tukajšnje više realke. Dovolilo je ministerstvo, da se raztegne realka na sedem razredov, pa pristavilo to, da učni jezik, razen za verstvo, ima biti za leto 1870/71. skoz in skoz nemški ! kako bo za naprej, ni rečeno. — Deželno šolsko svetovalstvo je sklenilo, da se bode pelo pri dijaški službi Božji obeh srednjih učilišč tudi po italijanski in slovenski, kakor je to na vadnici že davno vpeljano; latinske in nemške pesmi ne bodo izklenjene. — Paralelno izobraževališče za učitelje je minister telegrafično dovolil in so službe ravnatelja in 4 glavnih učiteljev že razpisane. 2) Vodja mora znati popolnoma oba deželna in pa nemški jezik ter mora dokazati postavno učiteljsko sposobnost za srednjo šolo. Da bi se privabilo več učencev na to novo uči-lišče, bodo se jim dajali državni štipendiji od 100 do 200 gold. Za leto 1870/71. se odpreta prva 2 tečaja. Žensko izobraževališče pa se menda odloži za prihodnje leto.   Toliko iz naših šolskih krogov.
V Gorici 22. okt. 0 (Katoliško društvo.) V časnikih je bilo nekaj brati o tukajšnjem ,,katoliškem društvu". Ako se ne motim, je to društvo mrtvorojeno dete. Naše razmere v mestu niso društvom sploh posebno ugodne; da se „katoliškemu<4 nič bolje ne godi, krive so razne okolnosti, o kterih bi se dala cela knjiga spisati. Naše „kat. dr." bi imelo biti mednarodno (italijansko-slov.) in tu je prvi zadržek. „Laški" katolicizem, kakor imamo mi tukaj priliko opazevati ga sosebno na ljudeh, pa ne vseh, ki prihajajo od un-kraj meje, je tak, da se slovenskemu srcu in umu nič kaj ne prilega. V Gorici imamo tudi nektere prisiljene zastopnike puhlega laškega katolicizma; 3) vedoma ali nevedoma se kaže tudi kteri naših v tej inostranski obliki in obleki. Se ve, da o bistvu laškega katoli-čanstva tu ne govorim , ker pod obleko, kakoršno si jaz mislim in opisujem, bistva ni, ali pa ker ga, kolikor ga je, nepristojna obleka tako tesno oklepa in inorodna nrav tako duši, da ne more svoje kreposti razodevati. Sicer pa se dotične prikazni, ki mi jih skušnja predstavlja, lože občutijo nego opisujejo. 4)  Evo
l) Glavar, glavar!  Pravični Pace kje si?                       Vred.
a) V Ljubljani je gospod minister sam „brevi manu" vse opravil — prav „verfassungstreuu!                                            Vred.
3)  V nekem italijanskem Časniku sem te dni bral, da med vsemi katoliškimi narodi so Italijani najmanj resnično katoliški.
Pis.
4)  Opomniti pa moram, da moj opis laškega katolicizma ni posnet po značaji našega mesta, ktero. akoravno polašČeno, razločuje se vendar v mnogih ozirih od italijanskih mest.                 Pis.
-----    348    -----
duha ali prav za prav brezduhovnost, ki je spočela — tako se meni zdi — misel našega „kat. dr." Za tega Voljo dvomim, ali bodo hoteli Slovenci laško dete pesto-vati. Dalje se je bati, da ne bi hudobni svet nekterim snovalcem tega društva očital to, kar imenujejo Nemci ,(,im Katholicismus machen." To je drugi zadržek, ki Stvari, sami na sebi dobri, vspeh, ovira. Tretjič utegne laapredovanje zadrževati pomanjkanje pravih omikancev (neduhovnov) med udi. Tako društvo, — ki ne bi se Smelo prav za prav „katoliško" imenovati, kajti katoliško društvo je vsaka fara z župnikom, kot predsednikom, vsaka škofija, vsa cerkev (kaj hočete imeti lep-Sih skupščin, ko so zbori pri službi Božji ob nedeljah in praznikih?), ampak „politiško društvo" za . . . ta ali ta namen, n. pr. za brambo vere, ali cerkvenih pravic v državi i. k. t. — tako društvo, pravim, mora biti sestavljeno iz versko in politiško izobraženih možakov, ki naš čas poznajo in so njega nalogam kos. Kaj bi to pomagalo, če bi se jemali družniki ifcmed še tako „brumnegau ljudstva, ki pa nima katoliške in politiške vednosti in zavednosti? Kako je Oizir politiške omike pri nas, bom imel znabiti drugo priložnost razlagati. Za danas naj povem le to, da so s<e pretekli mesec res zbrali nekteri možje in osnovali pravila za „kat. društvo", a od tistih mal ni ne duha ne sluha o njem. Da so nekteri duhovni, izto-pivši iz čitalnice, društvu začetniki, ni res; duhovni, s<osebno slovenski, so imeli prav malo ali nič pri tem ojpraviti. Ce se pa kedaj kaj pravega naredi, ne bode se manjkalo pomoči od njihove strani.
V Gorici 23. okt. (Slovenci pozor!) Zgodilo se je, kar so pričakovali gotovo vsi Slovenci na Goriškem visled sklepa deželnega odbora, po kterem deželni odbor goriški ima vprihodnjič c. k. vladi samo in izključljivo v laškem jeziku dopisavati, da je gosp. dr. Lavrič izistopii iz deželnega odbora, in da sta izstopila njegov namestnik in pa namestnik deželnega odbornika Gorju p a. Al izstopil ni gosp. Gorju p sam, in, kakor sej zdi, ga tudi ni volja izstopiti. Kakor je v tej za-deevi hvalevredno obnašanje dr. Lavrič a, tako pogub-ljivo je postopanje gosp. poslanca za Tominski okraj gosp. Gorjupa. Ako bi bilo šlo namreč za kako vprašanje, ktero spada v pristojnost deželnemu odboru, tiirjal bi parlamentarni red, da manjšina se podil ve-čiini; al tukaj je deželni odbor goriški presegel oblast svojega področja, ker enakopravnost slovenskega je-ziika z laškim je vže priznana in zagotovljena po temeljnih postavah in je bila v deželnem zboru in odboru dosedaj tudi praktično vpeljana in izpeljevana. Pa to še ni vse. Deželni odbor pošilja izmed svojih udov dva poslanca v deželno šolsko svetovalstvo; do sedaj sUa bila izvoljena za Slovence dr. Lavrič, za Lahe pa dr. Deperis. Izstop Lavričev iz deželnega odbora je imiel nasledek, da je izstopil tudi iz dež. šolskega sve-to^alstva. S tem tedaj so zgubili Slovenci v dež. šolskem svetovalstvu svojega zastopnika. Ker je v deželnem odboru zdaj le sam Slovenec gosp. Gorju p, billo bi pričakovati, da se bode on vsaj za to brigal in po>tezal, da bi njega poslali v šolski svet. Pa kaj še! Gosp. Gorjup se menda boji svojega dela, in zatoraj dd, svoj glas — horribile dictu — dr. Pajerju! V deiželnem šolskem svetu tedaj sedita dva Laha, in sicjer najhujša in nespravljiva sovražnika Slovencev! In kdo je tega kriv? Sopet le poslanec Tominskega okraja gosp. Gorjup! — Naj si to dobro zapomni goisp. Učanski fajmošter, kteri je ponosen na to, da je G<orjupa spravil v deželni zbor, in posredno tudi v deiželni odbor, in vidi, kako prazne so vse tiste lepe oblljube, ktere je bil pred volitvijo delal v njegovem imienu.    Kaj pa  porečete  k  takemu obnašanju svojega
poslanca vi, vrli volilci Tominskega okraja? ali boste k temu molčali, da on najsvetejše pravice vase narodnosti tako zanemarja? ali mu ne boste v sveti jezi za-upili: „Gospod poslanec, Vi niste spolnili obljub, ki so bile dane v Vašem imenu pred volitvijo; Vi ne zastopate naših pravic, kakor smo od Vas pričakovali, in zatoraj nimate več našega zaupanja; zato zahteva poštenje Vaše, da se odpoveste poslanstvu, da si potem izvolimo druzega poslanca, kteri ne bo le sposoben braniti krepko in junaško naše pravice, temuč ki bode imel tudi voljo in srčnost to storiti. — H koncu naj pristavim še to, da je res čudno, kar pravi nek dopisnik „Slov. Nar." iz goriške okolice, da mu je navadni goriški dopisnik cel6 omolknil; al to je čudno vendar le za tiste, ki onega dopisovalca ne poznajo. Ta gospod — po svoji naturi pravi metulj — je namreč do sedaj že mnogo svojih metamorfoz svetu kazal, in po tem, da je bil za nekoliko časa postal silno vroč in odločen Slovenec, je podoba, da ni še zadnjega le-venja dovršil; zato se menda ne motim, ako rečem, da se v kratkem sopet utegne leviti, posebno če je res to, kar se o njem sliši, da se je le zarad tega odpovedal časti poročevalca o zadevah dež. zbora in odbora, ker dobiva od Lahov v deželnem odboru tem debelejše izredne nagrade!   Zatoraj na vse strani: Slovenci pozor!
V i d o v e c.
Iz Idrije 22. okt. Tukajšnji diletantje, kterim je zlasti za slovenske glediščine predstave kaj mar, igrali bodo prihodnjo nedeljo v rudarskem gledišču žalostno igro: „Mlinar in njegova hči". Vse se nadja dobre predstave, pa tudi obilo ljudstva. Za teden pozneje pa bode čitalnica napravila veselico, pri kterej se bode zraven petja, godbe, deklamacije vršila igra: „Svoje-glavneži".
Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je v seji 23. dne t. m. med drugimi obravnavami tudi odločil dan občnega zbora družbe kmetijske na 23. novembra. Gospodarji, ki mislijo, da so zaslužili sreberno svetinjo ali pohvalno pismo za pridno delovanje v sadje- ali murboreji, naj se brž obrnejo do predstojnika svoje kmetijske podružnice ali do glavnega odbora v Ljubljano in v pismu povejo, koliko dreves imajo in kakošnih, in kaj so sploh storili za povzdigo sadjereje; vse to pa mora potrjeno biti po spričalu gosp. fajmoštra in župana. — V tej seji je tudi bilo razstavljeno sadje (jabelka) in grozdje, ki ga je iz svojega vinograda in vrta odboru poslal gospodar Janez Dobovšek iz Boštanja, ki je lani od družbe kmetijske iz državne subvencije prejel 25 gld. za pridno zasajevanje žlahnih trt, kterih je na novo zasadil 1200. Odbor je z veseljem zapazil, da državne subvencije tudi v tem oddelku rodijo dober sad, in je sklenil prihodnjemu občnemu zboru priporočati J. Dobo vseka, da prejme sreberno svetinjo. — V tej seji je gosp. L. Dim i c naznanil odboru, da zarad slabega vremena se je gozdarski tabor v Bistrici na Notranjskem moral preložiti na prihodnjo nedeljo 30. dan t. m. To se tedaj notranjskim gospodarjem na znanje daje.
— (Vposlednji seji deželnega šolskega sveta), v kteri se je ustanovil proračun normalnega šolskega zaklada za leto 1871., ki ga deželni zbor dosihmal ni še v svoje gospodarstvo vzel, in so se obravnavale večidel osebne zadeve nekterih učiteljev ljudskih šol, je dr. Jan. Bleiweis predlagal že v prejšnji seji napovedani protest zoper nepostavno imenovauje novega vodje in novih profesorjev na gimnaziji novomeški in pa peticijo do c. k. ministerstva nauka in bogočastja, da po prestavi nesposobnih profesorjev na druga uči-lišča izpraznjene službe se oddajo po postavni poti kon-kursa.  Temu protestu in tej peticiji je tudi kot ud de-
------   349    -----
želnega zastopa pristopil dr. Costa. Po živahni razpravi je s 6 glasovi proti 2 obveljal predlog dr. Bleiweisa, da se protest deželnemu zboru odgovornih zastopnikov deželnega odbora izroči ministerstvu za nauk in bogo-častje.
—  {Tretja seja c. k. zdravniškega sveta) je bila 19. dne t. m. pod predsedstvom prof. dr. Valente. Ker je šlo za vprašanje: ali je potrebna še ena peta lekar-nica v Ljubljani, ktero želi odpreti apotekar Schenk, bil je od deželne vlade k tej seji poklican tudi gosp. Ram, načelnik ljubljanskega lekarniškega zbora. Poročevalec dr. S točk l je dokazal, da naprava nove le-karnice ni potrebna, a da je vendar želeti, da bi se začelo tudi pri lekarski obrtniji bolj prosto gibanje. Dr. Gauster je sicer pripoznai nepotrebo nove lekar-nice, a vendar je trdil, da bi bilo na korist občinstvu, ako se napravi nova lekarnica, povdarjal je posebno dunajske razmere, kjer se je v zadnjih letih odprlo sedmero novih lekarnic (za koliko pa se je pomnožilo in povekšalo mesto, tega ni povedal). Stavil je toraj predlog, naj se razpiše konkurs in podeli dovoljenje najbolj zasluženemu prosilcu. Dr. Karol Bleiweis je v daljnem govoru dokazal, da Ljubljančanje ne bodo celo nič dobička imeli, ako se tudi odpre nova lekarnica v Ljubljani, kajti zdravila se, ako je 5 ali 20 lekarnic, zmiraj prodajajo po isti tarifi, in le to bi bilo želeti, da bi imeli tako postavo, kakor na Angleškem, kjer sme vsakdo odpreti lekarnico in prodajati zdravila brez predpisane cene. Dalje pravi, da zadnja leta so se po deželi pomnožile lekarnice, in da zdravniki ne zapisujejo več toliko nam dragih zdravil kakor nekdaj, zatoraj se je tudi zaslužek štirih ljubljanskih le-karjev zelo skrčil; naposled je stavil nasvet, da naprava 5. lekarnice v Ljubljani ni potrebna, naj se toraj ne dovoli. Ta predlog bil je z večino glasov sprejet. -— Na vrsto je prišel potem predlog dr. Gausterja, da bi se prihodnjim okrajnim zdravnikom vštele njihova dosedanja službena leta in dajale jim denarne priklade vsako peto leto. Enoglasno obveljal je ta predlog, kakor tudi oni dr. K. Bleiweisa, naj deželni predsednik pozve pri ministerstvu, kakošno odškodnino za pot in zgubljeni čas dobivajo svetovalci zdravniškega sveta, ki ne stanujejo v Ljubljani, ampak iz dežele le sem dohajajo.
'— (Katoliško društvo) je v nedeljo popoldne sklicalo zbor katoliških mož, v kterem se je govorilo o ropu papeževih dežel po italijanski vladi, ki je papežu vzela tisočletno posestvo, teptd vsako pravico in žali vsa katoliška srca; ako Italija tako grabi naprej, bo vgrabila še več dežel avstrijskih; katoličan in Av-strijan mora tedaj svoj glas povzdigniti zoper to sa-mosilstvo, ki je vzlasti Slovencem pogubno, kterih na Beneškem je laški maloh požrl že nad 40.000 V tem smislu so govorili grof Wurmbrand nemški, kanonik Ur h in dr. Gosta, ki je zboru predsedoval, pa slovenski. Enoglasno so bile vse resolucije sprejete od blizo 250 pričujočih mestjanov, kteri pač lahko o sebi rečejo, da so s temi resolucijami zastopali ogromno večino kranjskih prebivalcev. Ali bodo vse oporeke (protesti) zoper to silstvo kaj pomagale ali ne, to^se ve, da je dandanes dvomljivo, — al pravo trdi Suzelka v „Reformi" rekoč, da „rimsko vprašanje s tem ropom ni še konečno rešeno, in da bode še mnogo mnogo opraviti dalo Italiji, Evropi, da! celemu svetu".
—  Prečastiti kanonik in stolni župnik gosp. Jožef Zupan je imenovan za stolnega dekana.
—  {Konecletne preskusnje v kovaški in Sivinozdrav-niŠki Šoli) so bile pretekli teden. Posebno dobro so preskusnje iz podkovstva prestali kovači: Sturm Janez iz Tomina,   Drobnič Jurij  iz Sodražice in Mandel
Janez iz Smartna pri Litiji, — iz živinozdravni* ških vednosti pa: Mandel Janez iz Smartna pri Litiji, Dernovšek Martin iz Zagorja, Drobnič Jurij iz Sodražice, Dragar Anton iz Št. Jurja pri Taboru na Stajarskem, Sturm Janez iz Tomina in Hrastnik Alojzi iz Laškega na Stajarskem. Vsi ti so dobili spričala s priporočilom za živinozdravniške pomočnike in meso-glednike.
— {Služba sekundarja v bolnišnici ljubljanski) je izpraznjena s plačo 315 gold., prostim stanovanjem in 42 gold. za kurjavo in svečavo. Cas konkurza je do 20. novembra pri deželnem odboru. Doktorji medicine in kirurgije so prvi; ako bi tacega ne bilo, doktorandi in kirurgi.
—  {Porotniki v tiskarnih pravdah za prihodnjo porotno dobo) so sledeči gospodje izžrebani: Golč France, Semerl Nikolaj, Konšek Valentin, Auer Jurij, Šlehter Karol, Terpinec Pideli, Riedl Florijcn, dr. Poklukar Jože, Weidinger Feliks, Dachsv Jurij, Haufen Jožef, Wurner Mihael, Gnezda Anton, Šreier Andrej, Zagorec Alojzi, dr. Costa, Reich Jožef, Lasnik Peter, Strzelba Jožef, Božič Karol, Slafer Jožef, Ziterer Janez, Matevže Jožef, Pesjak Valentin, Pirker Rajmund, Pavšin Alojzi, Bernard Jožef, dr. Pongrac, Žužek Štefan, Rant Matija, Dreo AJeksander, Jenač Oton, Trevn Matevž, Stroj Mihael, Češko Valentin, Gvajc Anton. Namestniki so jim gospodje: Kotnik Anton, Kaiser Henrik, Santel France stareji, Fišer Gustav, Leskovic Karol, Vovk France, Gale Karol, dr. Pfeferer in Ludwig Ferdinand. — Juter, v četrtek, je po novih porotnikih pri deželni sodniji prva obravnava proti „Tagblattu" o „obriti svinski glavi".
—   {Prekrasne diplome), ktero je ranjki dr. Toman dal narediti Matici, došlo je 500 iztisov. Ljubljanskim naročnikom se razpošlje še ta teden, vnanjim pa z zemljovidi, da se prihranijo posebni stroški Matici in družbenikom. Naj se častiti udje, ki je žele, se pa še niso naročili na-njo, kmalu oglas6 ter pošljejo 50 kr.
—  Domovina naša je spet zgubila iskreno hčerko, gospodičina Avgusta Kos-ova je po dolgem bole-hanju na pljučah umrla 24. dne t. m. Bodi ji žemljica lahka!
—  {3. predstava dramatičnega društva) v nedeljo se je vredno vvrstila prejšnjim. Igrali ste se burki „Svo-jeglavneži" in „Dobro jutro" prav dobro. V obeh je gosp. Susteršič zvonec nosil; kar tega gospoda na gledalisčinem odru posebno hvalevrednega dela, je to, da svojih rol ne meri po sebi, ampak sebe po rolah. Dobre nove moči smo zapazili v gospodičini Jamnikovi in gospodu Jeločniku; gospa Klerova pa je v roli „stare matere Marijane" dram. društvu hvalevredno pripomogla. Zbor pevcev v igri „Dobro jutro" je lepo spolnil svojo nalogo kakor tudi gospodičina Neuge-bauerjeva, gosp. Meden in gosp. V al en t a v petji med prvojn drugo igro.
—    {Četrta slovenska predstava) dramatičnega društva v deželnem gledišču bode v torek 1. oktobra, to je na praznik vseh svetnikov. Igrala se bode od Mala-vašiča po Raupachovem „der Miiller und sein Kind" prav dobro poslovenjena žalostna igra v 5 dejanjih „Mlinar in njegova hči". To je prva žalostna igra, ki pride na slovenski oder. Ker je igra občinstvu iz nemškega tako priljubljena, da vsako leto do dobrega napolni gledališče, se je nadejati, da bode privabila tudi obilo množico slovenskega občinstva, in da se tudi ta poskušnja dramatičnega društva ponese tako dobro, kakor se je ponesla ona z resno igro. Ker nastopijo prvikrat v tej saisoni nektere nam že dobro znane moči, smemo pričakovati prav lepega in zanimivega večera.
-----   350   -----
__ (Čitalnica 'prihodnjo nedeljo) napravi prvo zimsko jbesedo''. Program kaže , da bode posebno zanimiva? Tale je: 1) Čitalnica svojim! prolog, zložila gospa Luiza Pesjakova, govori gospa Kornelija Šolmajerjeva. 2) Puška na klin; moški zbor. 3) Solza. Samospev za bariton od Helcel-na, poje gosp. Koloreto. 4) O plesu, črtice iz zgodovinskega, narodnega in zdravniškega ozira. Berilo, spisal dr. Karol Bleiweis. 5) Naše gore; moški zbor. 6) Mutec, vesela igra v enem aktu, poslovenil Davorin Bole. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Čitalnični odbor vabi vljudno tukajšnje in vnanje ude.
—  („Sokolu) bo v četrtek 27. dan t. m. (jutri) ob 8. uri zvečer v krasnih prostorih g. Tavčarjeve restavracije napravil veliko soarejo na korist postojnskim pogorelcem. Jako zanimivi program te veselice, pri kteri bo razen pevskega zbora Sokolovega sodelovala izvrstna vojaška godba grof Huvnovega polka, razvideti je iz velikih na oglih nabitih listov in iz povabil, ktera so se pošiljala po hišah. Vstopnina znaša 30 kr. za osobo.
—  (Sokol.) Služba telovadnega učitelja je izpraznjena. Ponudbe sprejema odbor do 15. novembra, pri kterem se tudi zvedo pogoji.
—  Gospa Pfeiferjeva se je odpovedala pravic do Vodnikovega rokopisa, ktere je imela kot dednica gosp. M. Kastelca, ter izrekla, da prepusti rokopis Matici Blovenski.
—   (Dr. Klun, c. k. ministerski svetnik, se od druge strani ogledan.) Na Dunaji se je vršila te dni pred deželno sodnijo velika pravda o zadevah družbe za vva-ževanje in izvaževanje blaga (En- und Import-Gesell-schaft), pri kteri so se velike goljufije godile. Tožen je bil načelnik družbin Auspitzer in tudi dr. Klun za pričo poklican pred sodbo zato, ker je bil Verwal-tungsrath pri tej družbi. Iz dunajskih časnikov povemo, kaj je Auspitzer govoril, rekoč: „Ministerski svetovalec in takrat državni poslanec prof. dr. Klun pripoveduje zmirom le o opoziciji in druzih rečeh. Jaz moram pravo povedati. Dr. Klun je takrat vredoval časnik, ki mu je bilo ime „Volkswirth". Vsak teden enkrat je o našem društvu kaj pisal. Zato je zahteval strašansko plačilo, in sicer toliko, da je dobil za 3000 gold. akcij. Prav zastonj je te akcije dobil, kajti spi-saril si jih je samo s svojimi inserati; zato mu je pač lahko bilo prodati akcije z zgubo 10 odstotkov. Gospod doktor je imel dobro srce. Za vsaki zapisnik si je za-rajtal 5 gold. Pa vsaj ni bil več vreden. (Smeh.) On je bil, ki je v gospodarskem odboru vpeljal turnus in zahteval, da za vsak dan se zarajta 5 gold. In ko se je to zgodilo — je dr. Klun imel največ turnusov. (Začudenje.) Zapisnike je pisal, kakor se mu je zdelo. Dal jim je obraz po svoji volji. Ko so se zapisniki brali, je nastal večkrat prepir, ki je bil enkrat tako hud, da je gosp. Reiter gosp. dr. Klunu v obraz rekel, da zapisnike kazi (začudenje.) Naposled so gospodje gospodarskega odbora rekli: „Čemu nam je treba tega moža? Odkupimo mu akcije, tako se ga znebimo". (Veliki smeh.) Iz tega vidite, gospoda, po kterem stroji je bila opozicija ministerskega svetovalca dr. Klun a! Jaz sem se mnogokrat upiral proti silnem plačilu za njegov časnik, in zato me ni mogel trpeti. — Tako je Auspitzer opisal ministerskega svetovalca dr. K luna. Kako, da „Tagblatt" molči? Zakaj nima besede, da bi branil „zastopnika velikih posestnikov kranjskih"?! Sicer bi imeli „Tagblattu" danes še marsiktero povedati, pa nam prostora manjka; zato drugi pot.