KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 88 (1)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Novembra 1931.
PATENTNI SPIS ŠT. 8375
Minidre Georges, inženjer, Le Perreux (Seine), Francija.
Hidro-pneumatični mofor.
Prijava z dne 16. maja 1929.	Velja od 1. januarja 1931.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 18. maja 1928. (Francija).
Izum se nanaša na pripravo za dviganje tekočin, čijih padanje se izkorišča v obrtne svrhe (kot mešanje ali pranje izvestnih snovi) ali v poljedelske namene (kot namakanje ali slično).
Izum obstoji v bistvu po eni strani iz razporedbe dvojnega tekočinskega stebra, koja je zatvorjena v cevnem sistemu, koji naj se v nadalje imenuje gonilna kolona, in čije ena veja je podvržena kolebanju pritiska, in po drugi sirani iz drugega tekočinskega stebra, čijega cevni sistem naj se v naslednjem imenuje dvigalna kolona in nad kojim vlada stalen vakuum. Slednja kolona je v zvezi z drugo vejo gonilne kolone, dočim je spodnji del dvigalne kolone skokoma preko samodelnega ventila zvezan z napajalno posodo tako, da se pri vsakem kolebu pritiska vrši zaporedoma iz-praznenje izvestne množine vode in ponovni vtok enake množine vode v dvigalni steber.
Pripravo je možno izvesti na dva različna načina, z oziroma na to, dali obsega kolebanje perijodo vsesavanja s podpritiskom in nato sledeči povratek k početnemu pritisku v gonilni koloni ali ako obstoji kolebanje pritiska v tem, da se najprej proizvaja nadpritisak in se nato povrnemo zopet k početnemu pritisku.
Risba kaže shematično primeroma različne izvedbene oblike razporedbe glasom izuma. Sl. 1 kaže razporedbe, koja deluje s sesalnim učinkovanjem in povratkom k izhodiščnemu pritisku. Sl. 2 kaže razporedbe
s kolebanjem pritiska, to je z nadpritiskom in ž nato sledečim povratkom k izhodiščnemu pritisku.
Pri izvedeni obliki po sl. 1 sestoji aparat iz tekočinskega stebra, obsegajočega cevni sistem lm, 2m, koji naj se imenuje gonilna kolona in koji je na spodnjem koncu za-tvorjen in je s svojim gornjim koncem v zvezi z dvigalno koleno 2e .
Gonilna kolona 2m je do določene višine napolnjena z vodo in je opremljena na primernem mestu z uvodno cevjo lm, koja končuje v bližini spodnjega konca stebra 2m in čije prosti v danem slučaju tudi s pipo opremljeni konec je zvezana s primerno, v sliki nepredočeno pripravo za vsesavanje ali zgoščevanje zraka.
Gonilna kolona 2m je potom horicontalne cevi 21 in kolenaste cevi zvezana z dvigalno kolono 2e. V komori 22 vlada določen vakuum. Steber 2e je na spodnjem koncu zatvorjen z vzvratnim ventilom 7, koji se da odpirati od spodaj navzgor. Spodnji konec kolone je potopljen v tekočino, nahajajočo se v posodi 8. Vodoravna cev 21 ima v predmetnem primeru 2 izpustili cevi 23, koji sta žatvorjeni z ventili 24. Ti ventili 24 se dado odpirati od zgoraj navzdol in se normalno drže v zapornem položaju vsled vzgona plavačev, s kojimi so v zvezi. Cevi 23 končujejo v posodi 12, iz koje vodi padna cev v posodo 13, čije izobličenje je odvisno od nameravane uporabe priprave.
Din. 20.
V izvestnih slučajih se lahko tekočina vodi v posodo 8 nazaj.
Način delovanja naprave je naslednji:
Ako zavzemajo posamezni deli narisane položaje in se na prostem koncu uvodne cevi lm stvori podpritisk, tedaj se pogrezne gladina v gonilnem stebru 2m, vsled česar sledi v posodi 21 in v koloni 2e sesalni učinek; ventil 7 slednjega se odpre in pusti, da del vode steče iz posode 8 v to kolono 2C
Takoj ko preneha sesalni učinek v uvodni cevi lm, se povrne vodna gladina v stebru 2m na prvotno višino ih voda v posodi 21, čije gladina se je dvignila, izvaja torej na ventil ali na ventile 24 večji, in vzgonu plavača protidelujoči pritisk, tako da se ventili 24 odpro in puste množino vode, koja je enaka oni, vsesani od ventila 7 izstopiti v posodo 12. Ta množina vode teče skozi padno cev v posodo 13 in teče potem (v predmetnem slučaju) v posodo 8, iz koje se ponovno izsesa. Pri nadaljnem vsesavanju v uvodni cevi l"1 se igra ponovi.
Samoobsebi umevno je možno jakost vsesavanja na gornjem koncu cevi lm primerno prilagoditi padcu, kojega želimo doseči v posodi 13 in s tem tudi vsesavanju potom ventila 7.
Pri izvedbeni obliki po sl. 2 obsega uredba dvojno kolono ali gonilno kolono Cm, koja sestoji iz cevi l1" in 2m, koji se spodaj potapljata v posodo 3, s kojo sta v zvezi in v koji vlada odgovarjajoč pritisk. Na gornjem koncu teh cevi sta nameščeni posodi 4 in 5, od kojih leži posoda 5 višje nego 4. Na gladini v posodo 4 vlada pri mirovanju atmosferični pritisk, dočim je v posodi 5 delen vakuum.
Dvojna dvigjlna kolona Ce obstoja iz cevi le in 2® koji sta spodaj zvezani s posodo 6, koja more s svoje strani s pomočjo ventila 7 stopiti v zvezo z vodno posodo 8, na čije vodno gladino pritiska atmosfe-rični pritisk. Na gornjem koncu teh cevi sta nameščeni posodi 9 in 10 z odgovarjajočim prečnim prerezom. Gornji del posode 9 komunicira z gornjim delom posode 5 druge cevi 2m gonilnega stebra, tako da vlada v mirnem stanju v rezervoarju 9 isti vakuum kot v posodi 5. Posoda 10 je nameščena mnogo višje nego posoda 9, tako da vlada v 10 višji vakum nego v 9 in sicer sorazmerno višinski razliki tekočinskih gladin v obeh posodah.
Posoda 10 je potom padne cevi 11 v ^vezi z izpraznjevalno posodo 12, koja leži nižje in koja s svoje strani napaja preko rezervoarja 14 in provodov 15 in 16 sprejemno posodo 13. Iz sprejemne posode
prihajajoča voda se vrača potom katerihkoli primernih provodov v posodo 8 nazaj.
Zaklopka 16’ koja zapira posodo 10 leži na zveznem mestu te posode s provodom 11, dočim leži provod 15 zapirajoča zaklopka 17 na zveznem mestu tega provoda in napajalne posode 14, koja je v zvezi z zunanjim zrakom. Injektor lp dovoljuje, da vstopa v posodo 4 prve cevi gonilne kolone izmenoma atmosferični pritisk ali pa mali, potom cevi 18 povzročen nadpri-tisk. Ta injektor je seveda na kakršenkoli način v zvezi z gibanjem tekočine v svrho, da se zajamči samodelnost pulzacij.
Po drugi strani dovoljuje drug injektor ld v vmesni posodi 12 izmenično tvoritev atmosferičnega pritiska ali podpritiska, koji se širi dalje skozi provod 19.
Med obratom sta tedaj samo posodi 4 in 12 v zvezi z zunanjimi viri, koji spreminjajo pritisk v pripravi. V vseh drugih posodah, koje tvorijo zatvore dvojnih stebrov, ostane tekom obrata prvotno stvorjeni vakuum ohranjen.
Ako zavzemajo vodne gladine in posamezni deli na sliki pokazane položaje, tedaj je delovanje naslednje:
Injektor lp začne delovati in pritisk v posodi 4 postane večji (n. pr. za 100 g na cnr) nego atmosferični pritisk.
Vodna gladina v posodi 4 se zniža, zviša pa se v posodi 5. Veličina na komunicirajoči posodi 5 in 9 delujočega pritiska raste in tekočina pada v posodi 9. Ker je ventil 7 zaprt, raste tekočina v veji 2® in v posodi 10. V tem trenotku prične delovati injektor ld in se v sesalnem Veterniku 12 stvori zadostno velik podpritisk. Zaklopka 161 se nato odpre in potom pulzacije vsesana voda lahko vstopi v posodo 12. Ako deluje nato injektor v nasprotnem smislu, se odpre zaklopka 17 in voda lahko dospe v sprejemno posodo 13. Pri tem odpremtje-na množina vode je točno enaka zmanjšanju prostornine tekočine stebru 1® .
Ako je ravnotežje zopet vzpostavljeno, tedaj se gladina tekočine v posodi 10 ni iz-premenila, ker je bil od trenutka, ko se je pričel iztok skozi zaklopko 161, ventil 7 odprt in je povzročil atmosferski pritisk vstop množine vode, koja je enaka iztekajoči množini.
Ako je injektor lp ponovno delovanju in se povrne v svoj izhodiščni položaj, tedaj zavzame podpritisk preko posod 5 in ravno-tako zopet svojo prvotno vrednost in se vsled tega ventil 7 iznova odpre in voda v posodi 9 se dvigne zopet na svoje početno stanje. Ker pa zopetni dvig tekočine v posodi 4 dovede injektor lp v delovanje, se igra ponovi.
Ako se injektor lp dovede samodelno
v delovanje vsled zopetnega dviga tekočina v posodi 4, je lahko regulisati, delovanje drugega injektorja ld s tem, da se zveže s prvim potom primerne, sinhronizirajoče transmisije.
Razen opisanih delov obsega naprava naravno tudi še primerne vire pritiska in podpritiska za dejstvovanje gonilne kolone Cm in sesalnega Veternika 12.
Patentni zahtevi:
1.	Priprava za dviganje tekočin potom kolebanje zračnega pritiska, označena s pogonskim sistemom, koji sestoji iz dveh kolon (lm, 2m), koji vsebujeta v različnih nivojih stoječo tekočino, pri čemer se na temenu druge kolone (2m) tvori in vzdržuje ■ deloma evakuiran prostor (22, 5).
2.	Priprava po zahtevu 1, označena z dvigalno pripravo, obstoječo iz dveh na daljnih kolon, čijih ena je v zvezi z deloma evakuiranim prostorom (22, 5) gonilne kolone, dočim je druga zgoraj zatvorjena z deloma evakuiranim prostorom (10) in je spodaj preko ventila (7) v zvezi s posodo (8) tako, da se pri kolebanju pritiska ob vhodu prve gonilne kolone (lm) najprej izvrši izpodrivanje izvestne množine tekočine ob temenu druge dvigalne kolone in nato vsesavanje enake množine tekočine na spodnjem koncu te kolone.
3.	Priprava po zahtevu 1, označena s tem, daje teme druge dvigalne kolone ob vmesni vklopitvi vzvratnega ventila (161) zvezano s posodo (12), v koji učinkujejo ista kolebanja pritiska kakor v pogonskem sistemu v svrho, da se omogoči odtok tekočine.
Adpatent brcy837S.
%•1