Vszebina. Klekl Jozsef: Lublenim cstevcom......353 (kj): Navuk za meszec december ...... 355 Szrcsen : Mali Jezusek .......... 361 Szlepec Ivan : Cslovek..........362 Bassa Ivan: Iz zgodovine szv. materecerkvi . . . 369 Doide, cse Bog znsi! .......'.. 372 Dobra diisa..................373 Zakaj?..................374 Po klantivanji .......... . . 375 Drobizs. —'Glaszi...............378 Rednikov odgovor.....-.....384 Ki scsč liszt ddblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Klekl Jozsef pleba-nos pri szv. Szebcstjani, posta Battyand, (Vasm.) l*rvi sznopies sze zse vecs ne dobi. Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. Preminocse leto je osztalo nanjega 400 koron. NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA ===== POBOZSEN MESZECSEN LISZT, == TTTTfTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT'T'TTTTTTTTTTT T TTTTTTTT T T T T TTTTTTTT Lnblenim cstevcom sztem s?iednji sznopics tekocsega leta vroke damo. Szvoj namen szmo doszeg-noli, csaszt Marijino szmo razsirjavali. Bog daj, kabi prisesztno leto to escse vu veksoj meri mogli doprineszti. Od vase gorecsnoszti to viszi, dragi szlovenci, jeli sze nam ta zsela poszrecsi, ali ne. Cse bodete vi navdušena, dobra Marijina deca, te ne zavrzsete Marijinoga liszta, kem vecs, escse drugim ga bodete vu njenom imeni ponujali, escse za driige sziromake bodete vi dobri, bogabojecsi bogatejši nanjega naprej-placsiivali. Zmiszlimo szi, keliko kvara moremo nadomesztiti, steroga szmo vnasem zsivlenji szvojemi blizsnjemi vcsinoli, csi sze nescsemo na veke pogiibiti; tisztim nam je morebit zse ne mogocse, sterim bi ga duzsni bili, na dobre cile moremo zato tiszto obrnoti. Dobre knige podpirati je pa dober cil, zato narocsimo szi Marijin liszt! Goszpodarje, sztarisje szo duzsni deci ne szamo telovno, nego doszta bole diisevno hrano szpravlati. Dobro cstenje je diisevna hrana, narocsite szi zato naprejpo-sztavleni i roditelje Marijin liszt! Mladencov ino mladenk sztalisna duzsnoszt je csiszto zsiveti. Lagoje pajdastvo, szvecke veszelice jih zadrzsa-vajo vu szpunjavanji te duzsnoszti i njim neduzsnoszt poszili jemlejo. Mocsno orozsje proti zapelivomi szveti, veszelo pajdastvo za mlado szrce je dobro cstenje. Narocsite szi zato szlovenszki mladenci i szlovenszke mladenke Marijin liszt! Szv. Bernard pravi: »Marijin szluga sze ne pogubi.• Kak pa moremo csedno i dobro Mariji szliizsiti, nasz • njeni liszt navcsi. Narocsimo szi zato Marijin liszt! Jaz csi bi peroti meo, nanje bi sze zdigno ino bi k vszaksoj szloveszkoj hišici na okno szeo ino bi szkoz njega tecsasz gucsao v Marijinom imeni i tak milo proszo, dokecs v vszakoj ne bi dobo ednoga narocsnika na Marijin liszt. Ali to mi je ne dano. Telovni perotih neimam, mam pa diisevne, sterih ime je lubezen do nemrtelne diise. Sz tov liibeznosztjov sze priklonim k vszakoj szlovensz-koj hizsi, sztov liibeznosztjov njoj pošlem veszelo naznanilo: Marija zsele od vasz, kabi szi narocsili vszi njeni liszt. Ziseo bode vszaki meszec 8-ga. Cena na celo leto dve korone, sterive sze naj do szvetkov posleta na ime Kleltl Jožef plebanus pri Szv. Szebastj&ni p. Battyand, (Vasmegye.) Navuk za meszec december. 1. Bozsics, ali szveti den (Dec. 25.). atom szveti je bio i szvet je ponjem vcsinjeni i szvet je njega ne poznao", sze cstč na denčsnji szvetek od liiblenoga Jezusa vu evangeliumi szv. Jdnosa. Veszelje i zsaloszt nam te recsi v szrcč prine-szejo. Veszelimo sze Jezuseki, ka je na tč szvet, knam priseo, zsalosztimo sze pa, ka ga je szvet ne poznao. Veszelje nasz obide, ka sze g. Bog ne szpozdbi z csloveka tak globoko v greh szpadjenoga, ka nam posle szvojega jedinorodjenoga szina sz cslovecsim telom, ki bi nam ocsa, najdragsi ocsa bio, ki bi mater, najmilejso mater meo ne szaino za szebe, nego za vszakoga csloveka. Jezus i Marija na denesnji den pri bethlehemszkih jaszli-, cah zacsneta za nasz vsze biti, za ndsz vsze dati — oh cslovek veszeli sze i hvdlo njima daj! Ali zsaloszt nasz tiidi more obiti kda szi na narod-jenje Jezusovo zmiszlimo. Nezahvdlnoszt od sztrani ludih nam more to zsaloszt obuditi, liibčzen do Jezusa jo pa more vu našem szrci povčksati. Komaj vcsini prvo sztopnjo na tom szveti, zse ga ne trbe; komaj sze zgldszi, zse sze vszake dveri zaprejo pred njim. V nčbo scsč liidi pelati, zdto pride znje na zemlo, i ludje ? „ Szvet je njega ne poznao". Veszčlje i zsaloszt vktip prikapcsimo i vu eden šopek szkitimo pa ujemi dajmo to ime : liibčzen. Liibimo Jezusa, * dr je on nasz prevecs lubo, kda sze je za naso volo na te szvet norodo. Veliko liibezen je szkdzao Szin Bozsi, kda sze na tč szvet narodo. Da glčdajte odket je priseo i kam? Z nčbe na zemlo, iz veszčle, najlepše nčbe vu szkuzno dolino. Tam je povrgo najlublenesega Ocso nebeszkoga i meszto njega sze csloveka, mrtelno, szlabo sztvar odebrao za hranitela, oszkrbitela. I to je za nasz rad vcsino, je ne velika liibezen to? , Komi szo angelje »Szvet, szvet vszeh seregov Bog nebeszki, puna je nčba i zemla dike njegove" nocs i den '' prepevali, more prekletsztvo od ludih natom. szveti gori primati. Pa gorivzeme to, dr nasz jdko lttbi. Mi vszi szmo potniki, ki moremo v nebo priti, ali poti neverno ta. Sto nam jo bo kazao, slo po njoj vodo? Lehko nam g. Bog posle koga, ki nasz ta pripela. Nikoga je ne poszlao, szam je priseo doli v cslovecsoj naturi, naj sze ga ne bojimo, naj zavtipno zanjim idemo. Vidite, kaksa lubezen je to! Cslovek je vtoplenik, v grehe szvoje sze zaleva, sto ga odszlobodi z toga szmrdlivoga mocsvarja? Cslovek ga nemre, ar vszaki rano ma na duši, ar vszaki sze zaleva v greh, Bog je mogeo priti, csiszti Bog, ki sze je szmi-liivao nad vtoplenikom ino ga reso popolnoga vtoplenjž tak, ka sze je on v trplenje, v prebritko mautranje po-grozo meszlo njega. I prva sztopnja je te vcsinjena, kda sze je na szvet narodo. Jeli ka je velika lubezen to ? Cslovek je szlepi, dobro za hudo, — hudo za dobro drzsi, pravice ne pozna, v krivici veszelje iscse. Sto predrami to bozse sztvorjenje, ka- sztane na poti pogUblenja? Sto njemi od-vezse ocsi, naj pravico vidi? Sto njemi pok&zse sztrahsen vrteo trplenja vekivecsnoga, csi krivice ne oszlavi? Bog je vcsino to, Jezus je szpuno lo i to delo je zacseo v belhlehemszkoj stalici zvrsavati, kda sze je na szvet narodo. Oh lubezen prevelika! Ltibo nasz je Jezus, kda sze je na szvet nargdp^ ar komaj sze je narodo, zse je trpo zanasz. Zmiszlite szi iia mrzle, hladne nocsi tisztoga kr&ja, kde je na szvet priseo !• Zmiszlite szi na zapiisčseno votlino, stere jedino pohištvo • szo jaszli bile! Zmiszlite szi na sziromasko Marijo, stera ne mela odevala za dete, szamo nisterno cotico! Zmiszlite szi na gingavo szlabo detecse telo, stero sze szuzi, dregecse od mraza! Oh pa escse doszta, predoszta szi primiszlite i potem szpoznajte, ka je nezgovorno liibo nasz Bog, ar je sz trplenjom zacseo za ndsz na tom szveti zsiveti. Liibo hasz je Jezus, kda sze je na szvet narodo, ar komaj ga je zagledno, zse je mir i blagoszlov nanjega vlejao. Poszltisajte angelszko peszem ! „Bika Bogi na viszini i mir na zemli dobre vole ludem!" Mir glaszijo i davajo angelje vszakomi csloveki, ki ma dobro volo, ki ma volo dobro csiniti. Ki v nemiri zsivi, zna ka je mir i prevecs ga zsele. I te prezselen mir je Jezusek prineszo, ar je liibo szvet, prinjem sze mir dobi, csi ga z liibecsim szrcom . od njega zselemo. Vsze je osztavo Jezus zanasz, ka je najraj meo, ocso nebeszkoga tudi, dr nasz je liibo; vsze qrehe, stere najraj delamo tiidi moremo osztaviti, csi scsemo Jezusa liibiti; trpo je mirovno zanasz, dr nasz je liibo, cse mrgujemo na krizse, ne liibimo ga; mir nam je prineszeo Jezus, ar nasz je liibo, v miri morem zsiveti i vszakomi vsze odpiisz-titi, csi liibiti scsem Jezusa. 2. Szveti Štefan, prvi mantrnik (dec. 26.). „Blagoszlovlen, ki je priseo v imeni Goszpodovom" sze glaszi z vuszt Jezusovih v denesnjem evangeliumi, Okor- Narodjenje Jezusa. noszt cslovecsega szrca pokara sz recsmi denesnjega evan-geliuma lubleni Jezus i glaszno naznani zsidovom i nam, ka ga tecsasz ne bodemo vidili, dokecs iz pokornoga, povrnjenoga, potrtoga szrca ne bodemo pravili njemi „Bla-goszloven, ki je priseo v imeni Goszpodovom!" Telko pomenijo te recsi, ka tecsasz pred Jezusovo lice ne pridemo, dokecs ne szpoznamo, ka je on vu Goszpodovom, vu bozsem imeni priseo i zato je blagoszlav-lenja, hvale i kak sze Boga dosztaja, molbe vreden. Szpoznati moremo, csi sze sesamo zveliesati, ka je on od Bogd priseo, i zato je pravico bozsanszko gldszo, stera sze niti poveksati, niti pomenjsati ne d&. Njegovo vero, krsztsanszko katolicsanszko moremo szpoznati, drzsati mocsno, nevdiiseno, delavno, vszikdar, vszeh szkttsnj&vah i tezs&vah, te szpoznamo, te pravimo, ka je on v Goszpodovom imeni piiseo, te ga bodemo vidili. Krscsanszka batrivnoszt, ali szrcsnoszt nam da mocs ktomi, szv. Štefana zgled nasz pa podpira v tom voj-szktivanji. Premislživajmo szi sz milosesov Szrca Jezusovoga od tč j&koszti, naj po zgledi prvoga mantrnika mocsne vere krseseniki posztanemo na tom szveti, na ovom pa driizs-beniki v mantrniskom seregi. Krscsanszka batrivnoszt, ali szrcsnoszt v toni sztoji, ka mi bozse zapovedi escse te szpunjavamo, kda nam to zsmetno szpadne, csi mi katolicsanszke vere niti te ne zatajimo, kda ^ nam za njo veliko cseszt, doszta penez, vrednoseso v obilnoj meri ponujajo, niti te ne, kda nasz zanjo ospotavajo, preganjajo, kda nasz zanjo na szmrt isesejo. Zsmetno sze to vidi csloveki, kabi spot, preganjanje i driige vszakojacske nevole mogeo pretrpeti, ali szamo sze vidi zsmetno, po isztini je ne, ar nam to zsmeešavo Goszpodni Bog polehsa, csi ga lubimo, csi ga za mocs proszimo. Szv. Pavel apostol nam pise: „Vsze szem mogo-csi po tisztom, ki mi mocs dava11, to je z bozsov pomocs-jov nam je vsze mogoese i nikaj nam je ne nemogocse. Goszpodin Bog nam pa to pomocs da po dobrih zgle-dah, stere predn&sz posztavi, naj sze mi ponjih navesimo vsze r&j zavrzsti, kak Jezusa. Lepi zgledi kriesijo knam bodi, kak szem jaz bio, ne bode ti za to zsao, lepi zgledi nasz vlecsejo, hodi za menom! lepi zgledi nam v szrce sze-gajo i je na lubezen do Jezusa grevajo, lepi zgledi nam v oesi szuze priszilijo, roke szklenejo, diiso na molitev genejo, naj szresno proszimo pomocs, molimo za mocs. Vecs pa k oblddanji escse toga najveksega szkiisdvanja ne potrebno. Jezus je pravo: „Proszite i dobite . . . molite, da v szkiisavanje ne szpadnete". Dnesz nam g. Bog vu szvetom Štefani posztavi pred oesi oden prelepi zgled krscsanszke batrivnoszti Kak je bio batriven szv. Štefan? Szveto piszmo nam nazndnje da vu knigi „dj«inja apostolov", ka je on Jezusovo vero escse te gl&szo vu cerkvi, kda szo njemi za toga volo vnogi protisztanjiivali. Poszliisajmo tč bozse recsi: „Te szo niki protisztanoli z zsi-nagoge poimeni libertinszke, i Alekszandriszke i onih, ki szo iz Cilicije i z Azsije bili stritajocs sze sz Štefanom. Ali ne szo mogli doli dobiti modroszt i Duha ki je gucsao" (Dj. ap. VI. 9. 10.) Ne sze je bojao szv. Štefan neprijatelov, nikaj sze jih je ne zasztopo, ar je znao, ka je pravica na njegovom sztrdni; zgled nam je to, ka sze mi za volo katolicsanszke pravice tudi neszmemo nikoga bojati i nikoga ne zasztopiti. Zsidov je bio i zsidovje, njegov narod, zn&biti escse njegovi prij&telje i poznanci njemi protisztdnejo, ali on to nikaj ne glčda, da Jezusovo vero more braniti. Razlozsi njim pred szodom, ka je zsidovszkoj veri zse konec, ka je Jezus pravi Bog, nikaj sze ne boji, csi je ravno pred goszpodov, ve pravico ma, pa Jezusove recsi tiidi zna : „Ne bojte sze onih, ki vam telo lehko morijo, diise vam pa nemorejo moriti". Pred szodom ga tozsijo i potvarjajo, ka je Boga i Mozesa preklinjao. Zakune sze lehko, kda njemi to na ocsi vrzsejo? Ne, nego pravicsno razlozsi szmilenoszt bozso, stera je zsidovszki narod k »Pravicsnomi" vodila, steroga bi narod zdaj mogeo szpoznati i zatajo ga je i moro ga je. Pred ocsmi je meo bozso zapoved, ka Boga prle moremo bogati, kak liidi, Bogd je bogao. Jezusove vere je ne zatajo, csi ravno szo ga za to zsidovje z meszta od lekli i kameniivali. Szmrt je gorivzeo, ali ta szmrt njemi je korono man-trnikov, korono nebeszko szpravila. Gledajte, kak obilen szad rodi krscsanszka batrivnoszt! Nšbo rodi, Jezusa sz vekivecsnim veszeljom da mocsnoj diisi, szrcsnomi csloveki. Nebeszka dika ndsz tiidi csaka, csi batrivni osztanemo, kak szv. Štefan i szvoje vere v niksih szkiisnjavah ne zatajimo. Nemogocse nam pa ne bo vero drzsati, kak njemi ne, ar Jezus vise mocsi nam nikaj ne zapove. Kda nam pri ednom kraji duzsnoszt nalozsi, pri drvigom nam mocs podeli, ka jo lehko szpunimo, ar je on moder i pravicsen. „ Ovo vidim nebesza odprta i szind cslovecsega sztdti na desznici bozsoj" (Dj. ap. VI. 55.) je szkricsao gori szv. Štefan, kda szo zobmi škripali nanjega, ka je viipao Jezusa vadluvali. Sztati je vido Jezusa, telko pomeni, pomagati je pripraven, kda sto za njega more trpeli. Ne boj sze zato dragi krscsenik, csi za pravico trpiš, Jezus te ne osztavi, szamo proszi ga za pomocs i mocsen bodi. Jezus je v oltarszkom szvesztvi nazocsi. Vszako nedelo i szvetek k njemi moremo priti, njega dicsiti, za diiso sze szkrbeti i szvecke szkrbi vsze pozabiti. Ti to duzsnoszt verno scses szpunili, szrcsno moliš Jezusa vu cčrkvi. Na ednok szamo szoszedo dobiš, stera te zacsne szpitavati, kde szi te oblecs dala zasiti, ali kde bodo dnesz igrali, ali kajstecs driigoga nepotrebnoga. Szkiisavanje je zdaj tii, draga duša. Koga bos bogala, Boga, ali szoszedo? Duševno mocs, krscsanszko batrivnoszt moreš meti, cse neseses zdaj proti veri zagrešili i z te mocsi szoszedi ali nika,j ne pravili, ali pa opomenoti — z Jezusom szi gucsi! Szrdila sze bo, praviš ti, csi ne bos odgovarjala. Csi bos pa gucsala, te pa Jezus, ti pravim jaz. Steri je vecs ? Ali miszlis, ka bode tebe tvoja szoszeda v nebo pelala, štorov szi zgucsavas? oh ne, nego Jezus bi te pelao, csi bi njegovo vero zdrzsavala i zsnjim szi pogovarjala. Pa csi sze szrdi, to je njoj kvar, tebi pa haszek. Tebe bo Jezus raj meo, ar szi ga ne zatajila i v nebi li placso poveksa, ar szi zanjega szrditoszt mogla od tvojega blizs-ujega gorivzeli, pa je to ne haszek ? Niti ga premiszliti nemores, tak veliki. — Ova, ka sze. szrdi, pekel szi odpira, ar je ne vosesila, kabi edna diisa verno molila Boga, pa zdaj sze escse szrdi zalo. Je lo ne kvar? Nemores ga premiszliti, tak veliki. Petek je i delavce mas najete, meszo njim das, naj sze ne bodo z tebe segarili. Dobro je to tak? Vredno je za falat mesza nebo tadali i pekel szi odpreti? Batrivni bodimo! Lagoje gucse csiijes, vszi sze szmejejo i na tebe gle-dojo, cse sze ne bos z njimi hrzao, zavrzsejo i ospotajo te, csi bos pa delnik v njihovom gucsi, pohvalijo te, ali Jezus te zavrzse i Marija? Komi sze raj zameriš? Batrivni bodimo, naj szvet gucsi, ka scse, naj sze cona, kak sze scse, naj nasz za norce ma, pretrpimo to ve je Jezus za nasz to zse vsze presztao, mi zsnjegovov miioscsov za njim zse lehzse preneszemo tezsave, pa nasa bo korona szv. Štefana, korona batrivnoszti. (kj.) Mali Jezusek. bethlehemszkoj stalici v jaszlah gor na szlamici Jezusek lezsi, Jezusek trpi. Ki je sztvoro celi szvet v to votlino je zapret: Jezus bozsi Szin, kral vszeh viszocsin. V szir'mastvi je rodjeni dober Ocsa vszakserni ! V cote je povit. Szveti je zakrit. Niscse ne pohaja ga, niscse nezvedava : ka, cse bi on bil Bog, Resenik nadlog. Jaz pa poznam dobro ga, mojga Boga dobroga ; znam za njegov dom, tam ga molo bom. Ssrcsen. Cslovek. December. (Konec.) Z bozsov pomocsjov szmo zse na konec ete knige prišli, ino, ti szi zse zndbiti navolo cstenja. Ali pitam zdaj od szebe i od tebe : ka haszka szi szi szpravo, jeli szi poleg toga notrivtalao tvoje zsivlenje, kak szi szi vOz-nabilizavao? Mene ta miszel vrta vu pameti, ka csi szo glih vnogi precsteli to knizsico, na konci lepo k sztrani denejo ino do ravno taksi, kaksi. szo prič bili, nikak nacsi nedo zsiveli, kak prle. Zdto ne henjam escse z csed-nov recsjov, nego escse ednok ob szlednjim sze zglaszim, znabiti pa vugnem tvoje szrce. Sztani szamo gori vu tmicsnoj nocsi ti ocsa i mati, gda vszi ovi globoko szpavajo. Idi po mali na tihoma od edne posztele k driigoj, gde szi tvoja deca pocsivajo. Miszli szi, da bi sze szmrten szen na nje puszto, ve tak mirovno tam lezsijo ; miszli, da bi zse vszdki mrtev bio ino posztela bi bila skrinja njegova. Idi zaprva k naj-mlajsemi. Ka bi sze z njim zgodilo, csi bi isztinszko mrtev bio ? Csi cslovek kaksega odrascsenoga vidi na szmrtnoj poszteli vovtegnjenoga, te njemi vszefelč miszeo na pamet pride, poszebno pa to, ka de sze godilo z dusov pred bozsim szodom ? Mrtvo telo gingavoga deteta nam pa eta pravi: „Kak blazseno je to detece, stero je preminolo, kak vsze nacsi" bode, kda de sze z menom tak godilo." Premislavaj szi szamo dale : Gde bi bilo to dete, csi bi isztinszko mrlo ? Ne li vu nebeszkom blaszensztvi, vu krili vecsnoga Boga bi szi pocsivala njegova neduzsna dušica ? Ali dete sze znova zbudi, vnogo dnevov i let dozsive, gorzraszte. I jeli tak za 30—40 let de tudi tak od vsze nevole zagvuseno szmrti vu ocsi gledalo ? Zmiszli szi zdaj ti, sztaris, ka je to detece na tvoje roke zaviipano, Bog je na tebe zavupao, naj bi njč csuvao, varvao, da njegova duša nebi prišla na szkvarjenje. Kak bos viipao sztopiti ednok pred nebeszkoga Ocso, csi sze td dušica, stera je po driigoj krvi Szind bozsega odkuplena, po tvojoj nemarnoszti szkvari 1 Zato verosztuj i moli, ne szamo za szčbe, nego i za szvojo deco. . Zdaj idi dale z ednim sztopajom : znabiti poleg prvoga deteta lezsi edno drugo, stero je zse včkse deszet, trinajszet let sztaro ; posztani tam ino szi premislavaj jeli bi njegova duša tiidi tak na lehkoma prišla vu nebesza, csi bi z etoga szveta preminola ? Zse je znabiti z vnogim grehom zamazana ; zse zna lagati, psziivati, zse je csetnerno, szvajlivo, tolvaszko. Ali te szi ti tudi krivec. Ne szi vu taksem sztdlisi dobo po krszti od Bogd diiso toga deteta ; po tvujoj manjoszti i peldi je hiido gratalo. Premiszli, szi, ka je pri tom včksem deteti escse szrecsa, ka je ne mrtvo, ka sze z sznah zbudi, ka ti escse mas csasz nis-terni zamdzek dolzbriszati, steri sze je po tvojoj falingi na njegovo diiso zgrabo. Ali kak bi zacsao to delo ? Vnogi knig szo zse vkiipszpiszali, vu sterih szo sztarisam i vuogokrat i vucsitelam navuk ddvali, kak bi deco dobro goriodhrdnili. Ali z temi vnogimi navuki vnogokrat tak obhodi cslovek, kak da kokoši scse vu kurnjek szpraviti. Gda edno kokos plodimo ino zse szi miszlimo, ka jo na szedalo szpravimo, tecsdsz ove razbe-zsijo; csi pa za etimi drcsemo, te nam pa ova vujde. Zsmetno je sze szpiszane ndvuke zdrzsati i z ni ednoga sze ne szpozdbiti. Ali nancs je ne potrebno vu tom tali knige broditi, dr szan zse vido vnosm sztarisov, ki szo szvojo deco posleno goriodhrdnili, csi szo glih nancs csteti ne znali i poznao szam vucsene sztarise, ki szo vszefeld znanoszt levali vu glavo szvoje dece i itak szo ne znali niksega poštenja. Odked je to ? Zrok tomi je: ka szamo eden vucsitel jeszte, ki razmi, kak sze morejo deca goriodhrdniti, njegove navuke lehko porazmijo escse oni, ki csteti nevejo ; i szamo on ndjde veszelje vu szvojoj deci, ki de vu solo toga vucsi-tela hodo. Te dober vucsitel je pa Jezus Krisztus, Nede nevola i zsaloszt pri tvojoj rodovini, csi bos liibo Goszpodna, csi bos njega rezi szkazslivoszti naszle-diivao, csi de on ravnao mislenja, govorenja i vsza tvoja csinenja. On Krisztus, ki vu tebi sztanjiije, tebe poszveti tak, ka do vszi tvoji domacsi na tebe z postiivanjom gledali ino tebč proszili, ka bi szvojoj deci vszigdar i vszepovszedi dobro pčldo kdzao. I z tem csi szi ti z not-rdsnjega szrcd prdvi krscsenik, te zse takso sker mds vu rokah, z sterov lehko dobro i pobozsno szvojo deco gori-hranis. Te ti eden notrasnji glasz vszigddr na znanje dd, ka moreš csiniti, delati, naj bi vu dobrom vodo tvoje ovcsice, stere je Bog na tebe zaviipao. Nevem, jeli szi ti ocsa i mali veren krscsenik — ali to edno znam, ka ti tvojo deco z szrcd liibis (na to te nagible Ocsa nebeszki i ti nacsi csiniti nemores) zalo te za szvojo deco proszim, bodi za njihovo volo dober krscsenik, csi zse za Boga i za szvoje diise volo to biti nescses. Ovo tvoja pobozsnoszt, pravicsnoszt de mocs mela na tvojo deco. Csi bos z pravim krscsanszkim duhom napunjeni, te pri tvojem deteti escse te najmensi greh v pamet vzemes ino ga lehko voztrebis prvle, kak bi globoko korenje piiszto. Idi z ednim sztopajom dale, k poszteli tvojega odras-csenoga szina ali pa hcseri. Csi bi zdaj ne szpao, nego mrtev bio, ka bi bilo z njegovov diisov ? Znabiti sze je zse onoga grehota i hudoba na nje zgrabila ino vu njihovo diiso szploh notrizerjavila ? Jeli ono escse kaj dajo na recs szvojih rodilelov ? jeli nje poslujejo ? Ali vam pa zse gizdavo recsi nazajpogdujajo. — Kaksa je njihova pobozsnoszt, jeli na proscsenje szamo za plesza volo hodijo vu cerkev szamo lepi oblecs kazat pridejo? Komi szo vu szvojem szrci meszto dali, da szo Boga odnet zbili ? Ka je vu onom szrci, gde bi Krisztusov krizs mogao szvetiti? Gizdoszt, pijanoszt, plesz, razvttzdanoszt ali pa csemšrje, csi njim prebranis njihovo grešno veszelje ? I znas, ka csdka na tebe, csi de to tak dale slo ? Deca tvoja do ti najveksi neprijatelje, ne dajo tebi, ka sze tebč vu sztaroszti dosztaja, mrzili do na tčbe i szmrt ti proszili. Escse ne dugo szam csteo vu novinah, ka szo ob drugim včszpiszali licitacio na eden grunt, ar sze je ob prvim ne znajseo cslovek, ki bi viipao kaj obecsati za grunt, na steroga je lasztiven szin ednoga ocse licitacio proszo zato, ar je ocsa ne mogao szvoj dug doliplacsati. Ali znajdejo sze tiidi dobra deca. Jaz szam szrecsao edno takse dete na ednom brati vi. Sztarovituesa zsenszka je sztala poleg groba i britko sze jokala. Na to escse nebi bilo kaj poszebnoga ; znabiti mozsa ali pa szina objokdva, ki je ne dugo mro. Ali kak szam sze ta zgledno, vido szam ka je grob zse vkiipszpadnjeni i z travov zaras-cseni, tak sze mi je vidlo da bi onoga pokojnoga vu grobi i zsivocsega ober groba nigda velka liibezen vkiipvezala i ka sze ta liibezen dale zeleni, dale cvete, kak ona trava stera je raszla na grobi. Tak da bi me kaj vleklo k tomi grobi; to szam csteo doli z krizsa, ka je ona zsenszka, stera szi tam vu grobi pocsiva, pred petimi letami mrla vu 88 leti szvoje sztaroszli. Pitao szam szkuzecso zsenszko, zaka sze tak tuzsno jocse ? I te odgovor szam dobo, ka szi njena mati tam vu grobi pocsivajo i csi sze je glih vu velkom sziromastvi mogla za njih szkrbeti, itak je njih tak lubila, ka bi raj delala den i nocs, sztradala, naj bi szamo mater vidla poleg szebe. Ti sztaris ! jeli szi nebi zselo taksega szina ali pa hcser na sztaroszt ? Jeli mas« viipanje, ka do tvoja deca tiidi taksa ? Jaz szam szkoro gviisen od toga, ka je ona 88 let szara zsenszka, stera szi je vu onom zarascsenom grobi pocsivala, dobra pobozsna mati bila, ar ovacsi nebi mela tak dobro dete; csi tak to scses, ka bi tak dobro deco meo, te pazi na nje szam ino davaj njim dobro peldo. Ne pravim, ka bi ravno lehko delo bilo odrascseno deco, stera szo zse vszefele bozsne navade gorivzeli, na dobro pot nazajszpraviti. Ali znam jaz na to gledocs za edno sker i to je molitev. Csiijemo vecskr&t, ka szo sze na szmrtje betezsni po vreloj molitvi csudnovito ozdravili. I jeli bi Bog szame vu telovnih betegah znao pomagati? I jeli bi Bog szamo one molitvi poszluhno, stera vu szveckom dugovanji k njemi zracsamo, z duševnih nevol bi sze pa szploh szpozabo ? Diih je Bog, i zato csi od njega diihovna dobra proszimo, to molitev raj poszliihne, kak csi bi sze za koj poszvetnoga rriblili. Csi tak ti vu molitvah od Boga za szvojo deco duhovna dobra rroszis, on tvoje prošnje tem menje zavrzse. Mela je edna mati ednoga vucsenoga, prevecs razum-noga szina, ki, kak sze pri taksih napihnjenih goszpodah ndjgda zgodi, je vu krivoversztvi blodo i vu hudobi zsivo. Gda ga je mati opominala, njega proszila, te sze je szamo szmejao, tak da bi njo vu njčnoj pobozsnoszti za nesz-pametno drzsao. Lehko prestimas, ka je mogla trpeti, kelko szkuz pretocsiti, kelko bogamoliti ta pobozsna mati (od szv. Monike gucsim) za szind szvojega. Eden pobo-zsen piispek je potrostao mater z etimi recsmi : „Nemo-gocsno je, ka telko szkuz, telko molitev nebi bilo posz- liihnjeno". I Lak sze je zgodilo. Po zvtinrčdnoj bozsoj mi-loscsi sze jo on mladenec vu 33 leti szpreobrno, pobozsen puspek gratao ino zdaj ga kak ndjszvetleso zvezdo, kak najimenitnesega vucsitela Materecerkvi postiijemo. Te mladenec je bio szv. Augusztin. Moli sze zato ti tiidi za szvojo deco, naj bi sze szpreo-braoli, pobogsali ino poveksavali vu vszeh jakosztah. I gda sze za njč moliš, te z tvoje mogocsnoszti nika neszmes tiidi zamuditi, naj bi deco pri Bogi obdrzsao. Opravlajte doma vszi navkiiper kakse pobozsnoszti, posilajte, celo mladčzen k goriprijemanji szvesztv, pogucsavajte szi vecs-krat od Boga, od Jezusa, nagucsdvajte nje, ka bi krscsansz-koga duha knige csteli, pazte, z kem sze pajddsivajo, prebrante njim vszo priliko, stera bi nje lehko na hiido pripelala. Mas drzsino, inasa, deticsa pri hrdmi. Csi szi ti taksi csemeraszli goszpod&r pri hizsi, ka nje po vszakojacskoj priliki szamo szekeras : ednok njim prdvis, ka nika nede-lajo, gda szi ne poleg njih, drugocs je pa potvdrjas, ka szo te okradnoli, ali nika ne maras za njihovo diiso, kak bos te od toga ednok racsun ddvao ? Csi njim dopiisztis, ka bi po nocsah klantivali, za deidami sze vlacsili, do csarne zemle sze zapojili, molitvi, bozso szluzsbo i szpo-ved zavgrli, naj ti szamo dobro delajo, ka bos te delao na den szodnji ? — Ne szpozabi sze z toga, ka vszi oni, ki szo pod tvojov sztrebov, szo tiidi na tvojo zagovornoszt zaviipani. Zato tak noszi szkrb nanje, da bi tvoja deca bili. Sztopi na dale k poszteli tvojega tivdrisa ali pa ti-varisice i premiszli szi, da bi on ali ona mrtva bila. I csi bi isztinszko mrtva bila, te bi te znabiti bolezen oble-jala. Zsalosztio bi sze ob prvim ar szi zgiibo tivdrsico, z sterov szi tak dugo vu liibeznoszti vkiipzsivo. Ali szi zse dovec gratao i lelo tvoje zsenč zse davno prne vu grobi — i gde je diisa ? Zndbiti vu nebeszah, jeli nebi zselo z njov ednok veszelo vkiippriti 1 Pri grobi tivdrisice ti v pamet pride nadale, ka szi njoj doszta zsaloszti pri-pravlao. Tozsila de te nadale dusnaveszt, kelkokrat szi vneszao tvoj par na greh po hudoj pšldi i grobiansztvi, ka szi nika ne marao za njeno diiso. Zalo zadoszla vcsini za vsze ono, ka hiidoga szi vcsino proti tvojemi hizsniki; boj liibezliv vu recsah i djanji. Osztani doma po vecserah ino csti naprej z kakse dobre knige. To de ti zagviisno vecs hasznilo, pa menje kostalo, kak csi bi sze po ostariah kotao. Idi potom k poszteli tvojega szvekera ali szvekrove, ali pa sztopi k poszteli tvojih sztarisov. Nisterni szi tak zgovarjajo, ka szvekrova te naj vecs vald, gda sze zse zsibki ober nje paszejo. Znas, ka to zadene ? Jeli je tvoja zsela tudi taksa ? Huda i ne krscsdnszka zsela je to, i dokecs szi to z szrcd vO ne ztrebis i sztarce nebos liibo zevszemi njihovimi szlabosztmi, tecsasz jaz na tvojo poste-noszt nika ne dam, kakste bos sze mi hvalo. Zdaj pa idi lepo nazaj k szvojoj poszteli, ali vcsaszi szi vu njo ne lezsi. Premisl&vaj szi. ka je to tvoja szmrtna posztela, skrinja, triiga i grob tvoj, vu steroga szi zdaj moreš lezsti ino mreti. Jeli szi pripravleni na to ? — Znamkar szi etak zgucsis : „Meni je vsze edno, malo do-broga szam meo na etoin szveti i velke grehe szam tak ne csino." Na te szi ti szkazslivi farizeus, komi szo sze dopadnoli szvoji liibleni grehi, ki sze nescse poniziti, ne pokoro čsiniti, zato sze zaleje vu szvoji.i grehah. Ednoga csloveka szo ednok oszodili. ka bi ga med divje sztvari liicsili zato, ar je kraleszko persono zban-tuvao. Zse szo ga na edno ograjeno presztorno meszto pripelali, kral i vnozsino liisztva je csakalo. gda sze odprejo klonje, z sterih bi sze divje sztvari na toga oszod-jenoga szilnole. Ali kak szo šze klonje odprle na meszto tigrisov i oroszlanov je eden beli agnec napreprisao i krotko sze prilizava k tomi grešniki i k njegovim nogam szi lezse. Ka to zadene ? # Ovo ti cslovek, ti szi hiidodelnik i csi sze szpotis i z potrtim szrc-om szam szebe oszodis, te tvoj zbantilvan-Bog na meszto vekivecsnoga szkvarjenja ednoga neduzsi noga, csisztoga Agneca posle k tebi, ki odjemle grehe szveta, najmre Jezusa Krisztusa. Zato premislavaj szi szamo pri szv. mesi, gde je Jezusa krv i telo po podigavanji nazocsi, kak velki grešnik szi ti, i kak sztrasno je vu rokč pravicsnoga Boga szpadnoti i ka nega zvelicsauja, nego szamo vu Jezusi, koga imeni naj bo hvala i dika na veke. Obcsuvaj szvojo diiso, dokecs escse csasz mds ! Csi bi sze na briitivi pocsivajocsi pokojni na zsitek obudili vszi velki-mali, mladi i szt&ri ino bi zadobili escse edno leto ali pa frtal leta, naj bi to vremen prezsiveli, kak sze njim dobro vidi, — ka miszlis, ba bi oni csinili ? Csi bi sze szkvarjeni z pekla vOodszlobodili, oni bi zagviisno z potrtim szrcom pozsaliivali i vadluvali vsze szvoje grehe ; z najveksov szkrblivosztjov bi povrnoli do szlednjega filera vszo lučko blago ; csi bi sto z njih do szmrti vu szrdah zsivo, zdaj bi njemi on szam poniido roko na glihingo i nebi doszta szpit&vao, sto je zacso szvajo. Gori bi poiszkali vszakoga, pred kem szo koga ogrizdvali i nazaj bi potegnoli vsze lazsi, kakstč bi je szram bilo. Klecsecs z szkuznimi ocsmi bi proszili, koga szo na greh napelali, naj bi sze povrnoli z grehsne poti. Pobozsno bi zsiveli, karte vecs nebi vu roke vzeli, na meszto krcsme bi cerkev pohajali, na meszto psziivanja bi sze z njihovih vtiszt molitve levale. Najvekse zbantii-vanje, najteskese trplenje bi mirovno podnasali, vozo, szmrt bi radi gorivzeli, naj szamo na ovom szveti szmi-lenje ndjdejo. Oni tudi, ki szo vu purgatoriumi, csi bi na probo nazdjpuscseni bili na eto zemlo, bi sze zagviisno szkrblivo csuvali escse od tak imeniivdnih mčnsih pregreskov. Nebi opravlali szvoje molitvi tak poszpano, kratko, bezsecski, vu cerkvi tudi nebi tak na lehkoma okoli poglejiivali, recs bozso nebi zamiidili, vu jeli i pili bi zmernesi bili, hiida mislenja bi szi bole szkrbno z gl&ve gnali; od vszega taksega veszeliscsa bi sze ognoli, gde Jezus i njegova mati Maria nebi mogla nazocsi biti; szebe nebi viszoko stimali, od drugih nebi nika lagojega gucsali; lučko blago : szad, drva, sibje ni to najmense nebi zbantiivali. Zednov recs-jov, od toga n&jmensega greha bi sze tak ogibali, da bi je za njega na duga leta vu temnico z&prli. I ka bi csinile bldzsene nebeszke diise, csi bi mogle escse ednok na zemlo priti ? Miszlim, ka tiidi nebi man-jarile. Vu nebeszah szi zse vecs vrednoszti szpravlati nemre, nego szamo na zemli; ki pa obilno szeja, on obilno zsenja. Szveci bi radovolno pretrpeli vsze purga-toriumszke moke, csi bi njim mogocsno bilo szamo tak dugo na zemlo nazdjpriti, ka bi eden Ocsanas zmollti, ka bi to tiidi k szvojim zaszliizskom prikapcsili. Oni bi tak z veikov vrelosztjov escse vecs molili, escse vecs dobra csinili, spot, preganjanje neduzsno trpeli, ar znajo, ka za to na njč velki najem csaka vu nebeszah. Szamo da pa z mrtvih sze vecs niscse nemre naz&j-povrnoti, nemre szvoje zsivlenje znova zacsati, csi bi vu pokori glih krvdve szkuze pretakao. Kaksa je szmrt, taksi de tvoj sztalis na veke. Zato, oh cslovek, kratko je zemelszko zsivlenje, ali duga je vekivecsnoszt, gde placsilo dobiš za vsze tvoje djanje. Szlovo zse jemlčm od tebe i to ti pravim, ka bi mro bl&zseno. Ali, csi scses blazseno szmrt zadobiti, te moreš tiidi blazseno zsiveti, priblizsavaj sze ti k Bogi i on ti zagviisno preči dalecs proti pride. I zdaj na szlednje one recsi zrocsim k tebi, stere diihovnik moli, gda betezs-niki szlednje m&zanje goridd : „Naj te blagoszlovi Ocsa Bog, ki te je sztvoro, naj te blagoszlovi Szin Bog, ki je za tebe mro na krizsnom drevi, naj te blagoszlovi Diih szvšti, ki te je vu krszti poszveto. Ocsa te naj blagoszlovi, Szin zvracsi, Duh szv. preszveti, naj obvarje tvoje telo, naj da duši miloscso, naj vodi tvoja mislenja ino te naj pripela vu zsitek vekivecsni. Amen." Z nemskoga : Szlepec Ivan. Iz zgodovine szv. matercerkve. — Strto velko preganjanje krsztsenikov. — eta 161-ga po Kr. je vmro Antonin caszar, ki je za szvojega naszleduika, ar je szam deteta ne meo ednoga zmozsnoga i vucsenoga rim-lauca imenuvao po imeni Markus Aureliusa, ki je vladao od leta 161-ga do 180-ga. Celi 19-let. Caszar szam je neveren cslovek bio. Ne je vOrvao szvoje po-ganszke boge pa od pravoga Boga je tudi nikaj ne steo csiiti. Poleg toga je pun bio gizde za volo szvoje mod-roszti ino je nameno szvoje velko caszarsztvo vu red szpraviti i na kelko mogocse, ,escse zmozsnese vcsiniti, nego nacsi sze njemi je pripetilo. Vcsaszi vu zacsetki vladanja njegovoga je edtia grozovitna povoden zporusila Rim ino kvara telko napravila, ka je glad vovdaro. Z vszeh krajov drzsanja szo njemi glaszi prišli od velikih ognjov ino potreszov, serege szo njemi szoszedje zbili, pa na vsze to je escse kuga vovdarila med ludsztvom. Po-ganszke cerkvi szo prazne sztale, eden tao poganov je nikaj ne vervao, te vorvajocsi tao je pa dobo miloscso katolicsanszke prave vere od Boga. Za to szo poganszki popevje liidsztvo razdrazsili, ka szo vszoj neszrecsi drzsanja krsztsenicje krivi pa kda je vsze kricsalo proti krsztseni-kom, je caszar dao zapoved, naj sze krsztsenicje znova preganjajo vcsaszi vu prvom leti szvojega vladanja. Edna med prvimi manternikami je bila szv. Felicitas z szvojimi szinami, szv. Polikarp, ki je prijateo szv. Ignaca Autio-benszkega bio, steromi je ete tiidi piszmo piszao, kda je v Rim pelani pred szvojim trplenjom. Polikarp je hodo v Rimi pri Anicetus papi za volo vtizma tiidi, ar szo v Azsiji, kde je Polikarp vu Smirno za piispeka bio posz-tavleni od szv. Janosa apostola, koga vucsenik je bio, vuzem te drzsali, kda zsidovje, krsztsenicje v Rimi pa na tiszto nedelo, stera je prva po punom meszeci, steri naj-obprvim pride po szprotoletasnjoj dneva ednakoszti (to je. kda szta den i nocs ednako duga.) Tii je szv. Polikarp vkup priseo z ednim szvojim detecsim tovarisom, ki je krivo vero glaszo med krsztsenikami. Ete — Marcion sze je zvao — je pitao Polikarpa : „Me poznaš ?" — „Ka bi ne bi poznao prvorojenca satanovoga", odgovori njemi szv. piispek, ino je so dale po szvojoj poti. Kda je domo priseo v Smirno, szo tam zse mocs-no preganjali krsztsenike. Polikarp je na prošnjo krszt-senikov odiseo z varosa, nego inanterniska szmrt njemi je odlocsena bila, kak njemi je to Bog vu ednoj prikazni nazveszto. Eden z med njegovimi szliizsabniki je ovado na dugo mantranje, kde ga naidejo. Polikap bi mogocsi bio vuidti escse pred njimi, nego te je zse vecs nej steo, naj sze szpuni nad njim vola bozsja. Vlovili szo ga ino szo ga pelali nazaj vu meszto, kde je vnogo naroda vkupzprislo na te glasz, ka je Polikarp, piispek krsztsenikov, vlovleni. Obprvim szo ga z lepim nagucsali, ar sze njim je sztarec malo , milo, naj prekune Krisztusa, nego on je etak pravo : „86 let szam njemi szliizso pa mi je nikaj hiidoga ne vcsino ; kak bi pa zdaj mogeo prekunoti njega, mojega krala, ki je mene odkiipo." Na to sze je razszrdo poganszki szodec ino sze njemi z zverinami i z ognjom popreto. Polikarp njemi je mirno odgovoro, ka sze vekivecsnoga ognja bole vredno bojati. Liidsztvo poganszko je na vesz kricsalo za ogenj ino szo hitro vkupnaneszli vsza potrebna, na stera szo Polikarpa gori posztavili pa szo vuzsgali. Ali ogenj njemi je »ne škodo. Plamen je, kak eden obod okoli njega sztao, on pa na szredi, dokecs ga je ne eden vojak z mecsom prehodno, na stero je krv mantrnika sze na ogenj razlejala ino pogaszila ogenj, z tela szvetca pa eden beli golob včzleto. Tak je dokoncsao ete glaszovitni mozs szvoje zsivlenje za szvojega Boga, komi je tak dugo verno szliizso. Krsztsenicje szo vkiippobrali njegove koszti, stere szo nazocsi bivši zsidovje razliicsali ino szo je zhranili. Tudi toga hipa je vmorjeni Justin manternik, steroga piszmo k Antonin caszari szmo zse csteli. On je v Rimi bio vu zacselki toga preganjanja pa je te znova vodao edno piszmo proti krivoj modroszti niksega Kres-cenciusa, caszarovoga prijatla, ki je na to dao Jusztinusa vloviti z petimi drugimi navkiiper. Vszi szo sztalni osz-tali vu vadluvanji vere, za to je caszarszki namesztnik vsze bicsiivati dao ino njim glave odszecsti. Toga hipa sze je edna csiidna dogodba pripetila vu Pannoniji — eti po naših krajaj. Caszar je vojszko pelao proti kvadom i markomannom. Tej szo zse z cela okoli vzleli caszarov sereg, steri je otriijeni bio od hoda, glada i zseje, kda szo krsztsanszki vojacje, ki szo bili med pogani, vszi naednok dolipoklekuoli i zacsnoli Boga moliti. Na to je velki nageo viher nasztano z grmlencov, tresz-kanjom i dezsdzsom, tak ka marha i cslovek sze okrep-csalo z pijacsov, neprijatele je pa dezsdzs zsgao ino njim je vekso zsejo delao szamo. Okrepcsani rimszki vojacje szo na to z cela razvrgali nepriatlov trume ino szo z veszeljom davali hvalo krsztsanszkomi Bogi. Nego caszar szam je okoren osztao ino je to csudno dogodbo szvojim krivim bogom pripiszao ino zahvalo. Mamo sztara porocsila, stera szvedocsijo, ka je preganjanje krsztsenikov toga hipa po čelom caszarsztvi trpelo. Tak na denesnjem francuszkom szo vmorili -sz. Pothinusa puspeka, koga je szv. Polikarp poszlao ta vero razsirjavaf. Ravno tak szveti Epagatus, szv. Mor, szv. Sanktus, szv. Blandina i vnogi drugi szo prelejali tam krv za Krisztusa. Ža njimi nam pišejo od szv. Simpho-riana, mladenca iz edne plemenite rodovine, steromi szo bogasztvo i viszike szliizsbe obecsavali, csi Krisztusa zataji, nego on je sztalen osztao ino tiidi z veszeljom nagno glavo pod mecs hohara za volo Krisztusa. To szo szamo nisterna imena, vecs jezer je pa onih, ki szo nepoznani prelejali szvojo krv za szvojo vero ino tak polevali mlado szetvo szvete materecerkve. Bassa Ivan. Doide, cse Bog zn&! den vecser je edna sziromaska zsenszka prišla na Montmartr brezscseki v Parizi sztojčcso Szrca Jezusovoga cerkev i je za predsztojnika zved&vala. Kda bi jo te ov&rao, v zseb szi szegne, kabi njoj milod&r dao. Ali zsenszka je bisztrejsa bila odnjega, ar tomi Ocsi Lemiusi edno debelo, zapecsa-cseno piszmo vu roke da. O. Lemius piszmo gorivtrgne miszlecsi, ka je kaksa prošnja za k&ksi milodar vnjem ; ali kak sze zadrezne, kda pet jezernjekov (koron) v njem najde. Szirota njemi pa prAvi : „Naj szi obdrzsijo za cerkev, to je vsze, ka szem szi v dvajszetih letah prisparala". Ocsa Lemius njoj ime imo dom zvedavajo, ali 'ona sze hitro pobere z cerkvi i szamo to pravi: „Boide, cse Bog sna to." Dobra diisa. sesztdeszetom leti moje sztaroszti szlUzsim i sz mojim najemom moje sztarise poridrzsim, ocsa szo mi febr. 5-ga szto let sztari minoli, mati szo mi 89 let sztari." Jeli ka je to edno dobro, lubleno dete, stero szvoj tezski szluzs vsze ta da, naj roditelov sztalis olehsa i vu n&jveksem sziromastvi sze szkrbi zu duševno hrano, za dobro csitenje. ik ednoga pobozsnoga liszta opomenejo szvoje narocsnike, naj njim narocsnino kim hitrej odposleje. Eden narocsnik te odgovor da na opominanja „Odkritoszrcsno szpoznam, ka szem „„ _____ let duzsen, ali z bozsov pomocsjov toga leta nov.' 4-ga gotovo placsam, i zednim odptiscsenje proszim za zamudo. Jaz szem jako vu velikom sziromastvi :■ v Szv. Janos apostol i evangelista. Szveti sze 27-ga decembra. Zakaj ? red edenndjsztimi leti szo eden duhovnik v Becsi v missijonszkoj cerkvi scseli mesiivati. Kda bi sze zse goroblekli, kabi k oltari sli, dvorjenik, eden 12 let sztar pojbicsek jih lepo proszi, naj szi edno malo hostijo tudi sz szebov vzemejo. Zakaj ? pitajo ga. Odgovori »Csasztiti goszpod, rad bi jaz tudi k szvetomi precsiscsavanji sztopo. Vcseraj szo mi ocsa mrli i rad bi za njjhovo dušo to precsiscsavanje daruvao. Pa je ednoga premozsnoga trgovca szin bio tč dvorjenik. To haszni duši, ali trobina ne; trobina szamo szpre-vodnikom škodi, kda njim noge szmetč, ka nevejo ved-nako po ceszti hoditi. Zaisztino grdo delo je to, kda sto za piti i jeszti szprevaja mrtvece. Mrtve szprev&jati je milosztivnoszti delo, i Jezus za to placso da v nčbi, ali tisztomi ne, ki szi pl&cso na tom szveti v jeli i pili zse vilvzeme. Szv. pazziskoj Magdaleni sze je szkdzala duša pokoj-noga ocse i jo proszila, naj zanjo sztoszedemkr&t daruje szv. precsiscs&vanje, te sze odszlobodi z purgatoriuma. Vcsinila je i ocso je z trplenja rešila. — Od krizsa zvd-noj bi. Joanni sze je eden Angel szkazao vu roki hostijo drzsčcs i jo pobudjavao, naj sze vecskrat precsiscsava za purgatoriumszke diise. Cslovek ide k szpovedi, k precsiscs&vanji i ponižno proszi lublenoga Jezusa, naj to precsiscsavanje pokojnoj diisi na haszek obrne. To je precsiscsdvanje za pokojne. To delajmo, te nasz ne bode pokojnoga rod preklinjao, ka szmo ujemi doszta t& pojeli i zdpili. Po klan ti vanj i. ezuit szo radovedni bili, kak je kaj po naših krajinah, kakse je liidsztvo, je li delavno i bo-gabojecse ? Kak szva po pravici znala, szva pripovedavala, i naszlednje szo szi jezuit etak zgucsali: „Csi je tak, te more vase liidsztvo jako vrlo bili. Doszta szam csiil od vogrszkih szlovencov, i rad szam, da je vszaki cslovek pohvali." — Hvala Bogi, szam odgovoro, sziromaski szmo, ali sz poštenim delom sze gori drzsimo, pa nam Goszpodni Bog blagoszlovi trude. Kak sze zse med potniki godi, vsze vrszte gucsi naprej pridejo. Med driigimi delami szmo naprej vzeli dušno zsivlenje naših liidih. „Pa poznajo tam pri vasz miszi-jone ?* — me pitajo jezuit. — Poznamo, szam odgovoril, zsalibog, da nej pri-nasz doma, nego inam moremo hoditi. Probali szmo zse, ka bi k nam prišli miszijonari, ali vsze vrszte neprilike pa zsmecse sze naprej davajo. Pa zato vszako leto doszta liidi ide v Celje, pa sze tain delezsi miszijona blagoszlova. Poznam jih vecs, steri szo sze mocsno iz Boga szpoza-bili, v szmrtnih grehah zsiveli, pa szo je drugi naratali, sli szo na miszijon, tam odtrgnjeni od vszega domacsega dela, szkrbi, szo szi premislavali, zakaj zsivemo na zemli, t ka je greh, ka je szmrt, ka je pekel, ka szo nebesza, ka je za nasz vesino predragi Zvelicsar, ka je nasa krsesan-szka duzsnoszt, tam jih je bozsa miloszt poszebno pre-szvetila, previdli szo, da je njihovo zsivlenje nej krscsanszko zsivlenje, odtirili szo szvoje szurove gucse, preklinjanje, grozno psziivanje, szplohsno njevko, grozne esemere, zsi-valszko pijanoszt, neszramne gucse, necsisztoszt — opra-ravili szo sz pravim pozsaliivanjom dobro szpoved, presnje nevredne szpovedi szo ponovili i popravili, tak szi poszvecsejocso miloszt szpravili i celo sze szpreobrnoli. — To je lepo, szo pridjali jezuit, bar da bi vszaki t> najmenje ednok szi na koriszt. obrno to miloszt, stero Goszpodni Bog vszakomi ponuja. I po tom szo sz krasznimi recsami naprej dali, kak potrebno je, da cslovek vcsaszi na. mali csasz sze vsze szkrbi, dela odtrgne, pa szi na diiso miszli. Ovacsi celo k zemli zraszte, sze iz Boga pa iz szvoje duše szpozabi, i csi ednok v szmrten greb szpadne, pa sze ne szpove vcsaszi, vszikdar globse ide, vszikdar menje vole ma k duševnim delam, je kak csrv, steri szamo zemlo vrta. Isztina, da doma tiidi moli, k szvetoj mesi ide, predgo poszltihsa, ali kaj, pamet pa vszikdar njemi po njivah pa pri levah hodi. Se dugo szo nama razlagali koriszti, stere nam diisne vaje szpravijo, i tem sz veksov pazlivosztjov szva jih poszliisala, da vsze tiszte pravice szva na szebi szpoznala, kda szva vszako leto diisne vaje drzsala i sze diisevno celo ponovila. Iz prave liibeznoszti do blizsnjega bi vsze mogocse vcsino, da bi szamo vszakomi szlovenci mogocsen bil priliko dati, ka bi najmenje ednok to diisevno prerojenje prezsivo. Zagotovo bi sze povnozsile tiszte lublene duše, stere szo qej szamo na zviinesnje pobozsne, nej szkazs-live, nego v poszvecsenja miloszti sze bojijo vszakoga greha, i ne szamo sz gucsom, nego i sz szrcom pa sz djanjom, sz celim zsivlenjom liibijo Boga, pa szvojega blizsnjega. Zdehno szam szi, kda szmo te gucs dogotovili, na pamet szo mi prišle Szlotnsekove milodonecse recsi: »Szrecsni i zlati csasz szvefga miszjona, Da bi sze vcsakali tudi ga mi l" V prekrasznom doli nasz pela zseleznica. Iz ednoga kraja bregovi, pri njih zselezna pot, poleg pa lubleno tecse szrebrna voda Drave. Okoli lepi travniki, tii-tam njive. Szkoro na vszakoj szo nisteri delavci, navecs zsenszke. Zaszmebo szam sze, prinasz szam takse nej vido. Babe csemerno grablajo, na glavi robec zvezani, dobro, se do toga mao je prinasz tudi tak ; ali nad robec se vszaka baba eden velki csaren szlameni krscsak ma vteknjeni, kak da bi jumleno reseto sz tentov pofarbal. Prinasz bi podsztopila stera sz krscsakom za koszcami gor brati, ali sznopje vezati, vcsaszi bi jo se tretja vesz za goszpo včszkricsala. Pot je duga, ali hitro je csasz mino med tak luble- nimi potnimi prijateli. V Celovce (Klagenfurt) szmo prišli. Jezuit szo nama se pokazali, kde lehko za nocs meszto dobiva, tam szva vsze nihala, pa lubeznivo szlo-vo vzela od prijaznoga potnoga tovariša. Imenitno lepo vremen je bilo, sz malov neprilikov szva sze odpelala k blizsanjoj Worlh-jezeri, stera je edna iz najkrasznesih v celoj Karinthiji, 16 kilometrov duga, poldrugi kilometer suroka pa 85 metrov poprek globoka. Lubleno kopanje sze tam godi, voda je csiszta, zelena, tak da kre kraja, kde je nej tak globoka, cslovek do 20 metrov na dno vidi. Tej Judje znajo postuvati to vodo, neizgovorno doszta sze jih je kopalo. Cslovek sze dobro csuti, celo friski i dvakrat tak zdrav posztane. Kda szva opravila, nazaj idocs v varaš szam pito tovariša, csi sze pri njih tudi radi ludje kopajo. , — Nej ravno, je odgovoro. — Prinasz ravno tak, szam pravo. Se nisteri sze hvalijo, ka szo sze 15 let nej kopali. Zato pa je teliko betegov. Po kopanji szva dobro szpala, i na drugi den pri jezuitah szveto meso opravila. Po tom pa poglednola imenitnoszti. Dvoje imenitno delo naj je najbole pobudilo: dve driizsbenivi hizsi. Edna je za nemško druzsbo szvetoga Jozsefa. Bole bi pravo, ka palacsa, tak grozna i lepa. a Celovszki puspek szo dali napraviti. Grozna stamparija. knigovezarnica i. t. d. sze najde, vnozsina ludi tam tlela. Jezero pa jezero dobri knig sze stampa, stere vszako Jeto za male peneze dobijo druzsbene kotrige, sterih je okoli szto jezer. Ne zaman, ka nemci znajo poftuvati dobro knigo, kotrige posztanejo društva, za szvoj haszek. Prinasz pa nisteri cslovek raj po guti puszti eden vecser, pa szebi zdravje pokvari sz tisztimi krajcari, za stere bi dobro knigo, dober kalendarium kupo, dober liszt, csaszopisz dal prineszti, stero bi njemi pa celoj rodovi ni na haszek, veszelje bilo. fr Ta druga palacsa je za szlovence : Mohorszke druzsbe hizsa. Ravno tiszti szmoler raa med szlovenci, kak ova med nemci, csi ravno teliko neima kotrig. Za dve koroni sesztero knig, to je velika dobrota, stero bi niscse ne szmel zamuditi. Kelko bi sze lehko navcsili, csi bi te dobre knige šteli po zimszkih vecserah, pa po szvetkah zadvecsera. Navcsimo sze druzsbe podpirati, iz toga vszikdar sza-mi mamo haszek, csi vecs ne, to edno je neizgovorno velka koriszt: csi v praznom vremeni knige cstemo, doszta praznih gucsov i greha sze ognemo, ar koga hiidi diih vidi, da dobre knige este, tisztoga neviipa szkusavati, Dobre knige szo nasi dobri prijateli. Delavci pred papom. Voktobri tekocsega leta je edno poszlansztvo belgijszkih krsztsanszkih delavcov hodilo v Rimi pred papom. To driizstvo delavcov, stero sze za vero bori proti nevernim szocialiszticsnim delavcom ino poleg toga tudi na pomocs sztdne delavcom, ma 300 jezero kotrig vu szebi. Kda szo szv. ocso pozdravili, szo njim szv. ocsa etak odgovorili: »Vzemite ed mene moje pozdravlenje ino batrivanje, ar je ono delo, stero szte vi zacsnoli na podigavanje diisevnih i telovnih potrebcsin delavcov, najbole potrebno vu našem csaszi. Delajte dale eden za vsze i vszi za ednoga, ar je vas triid ne szamo dobro delo, nego pravo apostolsztvo, za stero sze vam jasz zahvalim ino vasz obcsiidiivam. Taksa druzstva na pomocs betezsnih, sztarih i zavrzsenih z krsztsanszkov vernosztjov nasztavlena, szo najbogsa dela za blizsnjega. Za volo toga pozdravlam vaso zasztavo, jp blagosziovim i proszim Boga, naj blagoszlovi zacsetnike driizstva vašega i njihove pomocsnike." — Pa szo te kiisnoli njihovo zasztavo ino szi pogacsavali z njimi. — Kda pride jeli csasz, kda do nasi szlovenszki delavci tiidi meli krszt-sanszka driizstva med szebom, ka sze ne bodo ddli od szocialdemokrantov viini po szveti za nosz voditi na neszrecso szvojo i celoga drzsanja ? Bog daj kak najprle ! (bi). Pozdravlajo zandriigim francuszke piispeke i verno ludsztvo krscsenicje z celoga szveta za volo njihove sztal-noszti vu preganjanji. Ne dugo, ka szo Anglezski i auszt-rianszki puspecjc njim pozdravlenje poszlali, zdaj pa cstemo, ka je z vogrszkoga erd£lyszko-katolicsanszko-autonomicsno szpraviscse tudi pozdravlenje poszlalo k njim z obecsanjom, ka mo mi vogrszki katolicsanci nje tudi podpirali z molitvov vu tom, ka do sze duzse sztalno znali vojuvati proti neszrecsnim neprijatelom prave vere. Na spanjszkom sze tudi sztiszkava katolicsanszka szv. maticerkev. Nezahvalna deca sze posztavlajo proti njoj ; zraszle szo njim peroti na krili maternom, zdaj bi szi pa radi driigo meszto iszkali za pocsitek — ali kak stecs sztdri je cslovek, nindri ne naide telko mira, telko po-csitka, takse lubeznoszti, kak na maternom szrci. Pa je katolicsanszka cerkev mati, najbogsa mati vszeh narodov, , i jaj tisztim, ki sze z nje szpozabijo, ali jo celo vu ne-zahvalnoszti preganjajo. (bi.) Potrpezslivoszt szv. materecerkve je zse zdavno szpoznana med narodami — ve vszaki cslovek zna, ka z popom lehko dela ka scse. Szvet tah miszli, ka je duhovnik z bojazlivoszti tihi, krscsenik zna, more znati, ka bozsi szliizsabnik dosztakrdt mucsi, ne, da bi sze bojao, nego zato, ar sze do szlednjega hipa viipa, ka escse pol zgiiblenoga dušo znova pridobi Bogi z mucsanjom i po-trpezslivosztjov pa je szamo te oszter, kda zse szpozna, ka dobra recs nikaj ne pomore. Lepo peldo ete potr-pezslivoszti nam dajo kanonicje edne rimszke cerkve. — Je naime v Bimi edna cerkev szv. Janosa v Laterani imeniivana, pri steroj cerkvi szo kanonicje goszpodarje cerkve. Etoj cerkvi je IV. Henrik francuszki kral vu szedini 17-toga szloletja velke dare dao i za to szo tiszti kanonicje iz zahvalnoszti odlocsili, ka de med njimi francuszki vladar tiidi vszikdar meo meszto, to ka de francuszki vladar kakti kanonik med nje vzeti ino de meo od njih kanoniski dohode;. Pa szo eto szvojo recs tiidi drzsali do velke francuszke reberije; kda szo na fran-cuszkom z cela zbriszali vero katolicsanszko, te szo vecs vladara ne mogli med szebe raesunati, nego szledkar, kda sze je katolicsanszka vera znova nazaj posztavila vu szvoje sztare pravice, szo znova vladare za kanonike ra-csunali med szebe. — Moremo znati, ka sze za kanonika szvetszki cslovek tiidi szlobodno zebere, ar je to ne csiszto duhovniška szluzsba — Pa po taksem szo francuszkoga drzsanja vladarje kanonicje bili v Rimi do denesnjega csasza, csi li, ka szo podpiszali nove posztave vnoge proti szv. matericerkvi pa szo tiidi vdablali kanoniski dohodek tamodnet, celo mesuvali szo sese za nje i vu njihovom imeni szvecso aldiivali na szvecsanico, ar szo sze tam escse izda viipali, ka sze escse vsze na dobro obrne, ka vladar nezavrzse z cela katolicsanszko csii-tenje ; komaj zdaj szo dokonesali, ka ga izobesijo z szvojega obcsinsztva, kda zse ocsiveszno, ka sze nescse szta-viti na poti preganjanja pravice. Vnogim sze je csiidno vidilo, ka szo z tem tak dugo csakali, nego prav szo meli naszleduvajocsi Krisztusa, ki je nevernoga apostola tiidi trpo, dokecs sze on szam ne odlocso iz njegove driizsbe. (U.) Brezi Boga narod nieden ne more zsiveti. Csi sze ednok Bog zbrise iz szrc ednoga ali driigoga pokolenja, te tam med tem liidsztvom mira i reda deliti ne more, pa tam szlobodno posztavis k vszakomi csloveki vojaka, szrca do pokvarjena, ar zsandar szrca ne vidi pa mislenja nemre kastigati — Bog de pa neverne te kastigao, kda njim zse vecs ne bode pot odprta k pokori. Na francozkom szo krizse pa katekizmus vOszpravili z sole pa sze zse pozna to po mesztah. Vu Lunevilli szo sze šolarje poreberili pa nesesejo vecs vu solo hodiLi — pa prav majo, ve szo sze od vucsitela navcsili, ka Boga nega, csi pa to tak, te pa visisnje oblaszti tudi nega, zato ka to szamo Bog szlobodno tak zravna, naj eden cslovek d rti- gomi podvrzseni bode. Vidimo z toga kak dalecs pela szleposzt nevernih modrijasov. , (bi.) Na Anglezskom bi nisterni tiidi radi vero z sole vOz-pravili, nego tam szo plemenitasje včpovedali vu drzsav-nom zbori, ka je vszaki vucsiteo duzsen vszaki den edno vero deco na katekizmus vcsiti — lepa pelda vernoszti ednoga naroda, steri je z veksega tala ne katolicsanszki, nego zato csuva posztave i vero szvojih ocsakov. (bi.) Na Kitajszkom je na konci oktobra velki viher vesz varos Hongong podro, vnoga zsivlenja, imanja, hizs i ha-jovov je na nikoj prišlo — pa bi sze vnogo moglo rešiti, csi bi teh liidje to prle znali, ka taksi viher pride. Pa bi lehko znali, ar je tam eden zvezdogled, ki bi to mogeo znati koncsi eden den naprej povedati, nego te je znao. Ne dalecs tam oduet pa majo zvezdogledalnico i viherszko stacijo katolicsanszki duhovnicje jezuitje — tej szo zse dva dni prle oglasiivali, ka sze tak z;vai i tajfun viher priblizsava, liki tej szo v Hongong zato ne glasz dali, ar je tam včpovedano bilo, ka od jezuitov nik-sega glasza ne vzemejo gori. — To je pelda, kak ete szvet odurjava duhovnika, ka raj szam na nikoj pride, kak pa ka bi z njegovih rok pomocs steo meti. — (bi.) Vu Belgijszkom je leta 1884-ga nasztanolo edno ka-tolicsanszko druzstvo, steroga kotrige sze zavezsejo, ka do dobre katoticsanszke novine ino knige sirili med pri-jatlih i szpoznancih njihovim i lasztivnim dušam na ha-szek, pa szo dozdaj 6500 person zse nagucsali, ka dobre novine i knige cstejo. — Liibi cstevci, mi nancs ne nii-camo taksega driizstva, mamo je zse : Mi vszi szmo, ki ete lisztek vdablamo pa csi vszaki nas narocsnik escse ednoga szpravi, de nasz dvakrat telko pa nikomi ne bode zsao, kda szpozna nas lisztek, ka je eden rajnski na njega dao pa ne zapio ali na drugo nikaj vredno sztvar včdao. {bi.) Marijin liszt *) Dragi cstevci, priseo je zadnji szno-pics Marijinoga liszta, steroga szmo celo leto z veszeljom csteli, in steri nam je doszta lepoga cstenja prin&sao, da k *) Eden proszti deesko pise te navdušene vrsztice! Bog daj vnogo taksih szlovenszkih mladeneov ! szmo sze escse bole navcsili Marijo lubiti i krscsanszko zsiveti. Ali zdaj, gda te zadnji sznopics precstčmo nam, pride miszeo : szi narocsimo na drugo leto Marijin liszt? In pri tom mislenji nam hitro pride na pamet: ja moremo szi ga narocsiti. Pa to ne zadoszta, ka szi ga szami narocsimo, tudi szi moremo prizadevati, ka vszaki escse ednoga novoga narocsnika pridobimo. Zato dragi cstevci, zacsnimo razsirjavati Marijin liszt, steri nam tak doszta lepih navukov prinaša za nase ne-mertelne duše! Da csloveki cstenje dobrih knig doszta pomaga za pobozsno zsivlenje, in doszta trdovratnih* grešnikov je zse cstenje dobrih knig szpreobrnolo. Szv." Ignacij lojo-lanszki je szam szpoznao, da sze je po cstenjej dobrih knig szpreobrno, in szv. Dominik szi je dobre knige na prszi devao i je pravo, to szo moje dojke, sterih mleka sze napijčm, gda szern zsejen. Csi szo zse szvetniki tak za velko drzsali cstenje dobrih knig, kelko bole je pa nam potrebno, steri escse malo znamo od pobozsnoga zsivlenja. Zato pa zdaj, dragi cstevci, zacsnimo širiti Marijin liszt! Marija nam povrne nas trud, csi bomo razsirjavali njeno csasztenje. Isztina je, ka bi szi doszta ludih rado narocsilo Marijin liszt, ali szirmastvo njim ne pripuscsa, ali vecs je pa taksih ki bi szi lehko narocsili, pa rajši tisztih p&r kron po nepotrebnom zapravijo. Kvam sze obrdcsam mladenci ! Vam je najbole potrebno cstenje dobrih knig, csi scsete ednok dobri mozsje biti. Zato odtrgajmo szi zdaj te krajcare, in gda nam csasz dopuszti, te cstimo Marijin liszt. Kak zsalosztno je gledati poszebno v zimi, ka nasi mladenci rajši pri kartanji szedijo kak pa bi dobre knige csteli, in kelko lepoga csasza zapravijo znepotrebnimi gucsi, in ndj vecskrat zgresnimi. Predragi mladenci, ali nevčte ka je pravo Jezus? Ka bodo ludje mogli racsun dati od vszake nepotrebne recsi? Zato pa zdaj, lubleni szlovenszki mladenci, csi szmo dozdaj po nepotrčbnom csasz zaprdvlali, narocsimo szi za drugo leto Marijin liszt, steri de nam escse vecs lepoga cstenja prinasao, kak letosz, ino ga tiidi razsirjavlimo. Ve csi ravno zato placsila nedo-bimo na tom szveti, Marija nam zato szproszi miloscso ka bomo mogli zapelivomi szveti vszikdar proti sztati, vsze szkiisavanje szrecsno premagati, po szmrti sze pa z Marijov, in vszejmi szvetniki vnebeszah veszelili, in vzsivati tiszto veszelje, od steroga je pravo szv. Paveo apostol: „Oko ne vidlo, viiho ne csulo, cslovecse szrce nigdar ne csiitilo, ka je Bog pripravo tisztim, ki njega liibijo !" S. J. mladenec. Veszeii glasz cstemo z Svicarszkoga z Ziirich meszta, kde je vu sesztnajsztom sztoletji Cvingli Janos glaszo protestanszko vero ino kde szo tisztoga hipa vsze kato-licsance vozaprli iz obcsin szvojih, tam zdaj zse seszto cerkev zidajo ino broj katolicsancov na 40 jezero hodi. Bog ma csasz, njegovi mlinovje pomali melejo, nego gvusno za kastigo i na odszlobodjenje narodov. (bi.) Csiidno navado ma nase liidsztvo vu doszta mesztih pri szprevodaj, ka da vszo rodbino od kumo pa botre do zadnjega deteta včzoszpevati. Pa pri peszmi vszaki lepo csaka, pa te zacsne na vesz glasz trobiti, kda njegovo ime včpovejo — ne bi doszta csednese bilo goszpoda skolnika oprosziti za kakso driigo lepo cerkveno peszen zsalosztno pa bi sze zato kuma pa botra, sztric pa sztrina lehko jokali brezi toga ka bi tam naznanje davali celomi szveti szvojo zsaloszt pa bi goszpon skol-nik za tiszti par krajcarov, ka njim za trud date, druge lepše peszmi znali, kak vi od njih zdaj zselete. (bi.) Z Lourda szmo znova dobili glasz, ka szo sze nove csiide zgodile zacsetka novembra na dramitev neszrecsnoga francuszkoga drzsanja. Velka proceszija je z Parisa, glav-noga meszta francuszkoga, hodila tam ino 39 taksih be-tezsnikov sze je pri toj priliki ozdravilo, sterim szo doktorje zse z cela odpovedali; med njimi edna zsenszka, stera je zse deszet let szlepa bila. Milosztivnoszt bozsa zove po materi Mariji neszrecsne v zemelszka pozselenja potoplene narode nazaj k szebi, oh da bi oni zarazmili njeni glasz ! (bi.) ib Na Kitajszkom V Azsiji tak pomali znova zacsnejo preganjati krsztsenike. Ne dugo szmo dobili glasz z juzs- noga Schantunga, ka szo seszt miszionarov zpomorili. Escse vre vu tom poganszkom narodi, sze boji satan za szvoje csasztnike, za to njim je jako potrebna — csi drugo ne zmoremo — pomocs nase molitve. Rednikov odgovor. „Prosnja dO Jezusa" molitev sze je ne gorivzela vu liszt 1) ar je ne tak piszana, kak sze za stamparijo more (szamo na eden szlran), 2) pa najbole, dr je nerazumliva i ne celo poleg katolicsanszke pravice szklenjena. Vszem piszatelom, siritelom i naroocsnikom Marijinoga liszta zselemo blazsene bozsicsne szvetke i veszelo novo leto ! Proszimo je tudi ponižno naj nasz nadale tudi pomagajo, i podpirajo ! Szombathely, Cerkvena Stamparija I>&ri na szebescsanszko cerkev. Domacsa fara. Z Salomenec. Gombosi Julia 4 60 Szakovics Jelena 1 20 Taljdn Treza 1 — Horvat Roz&lia 2 — Horvat Ana — 40 Gombosi Andras 1 — Janzsa JAnos 1 — Janzsa Janos — 40 t Sokal Terezia 2 Margetics Jurij r — Gombosi Peter (ml.) 5 — Gombosi Jozsef 2 — Gombosi Peter 3 — Bankov Stevan 2 — Krcsmar Treza 1 — Gombosi Vilma 1 — Janzsa Maria 2 — Janzsa Jdnos 2 — Talijdn Treza 2 — Zsoks Miklos — 40 Horvdt Treza 1 — Komin Janos 1 — Horvat Frančiška 1 — Komin Štefan 3 — Komin Jula 1 — Kuplen Štefan 1 ' — Komin Janos 1 — Kolossa Štefan 1 — Horv&t Treza 1 — Gombosi Andras 2 — Gombosi Maria 2 — Gombosi Anton 1 — Gombosi Francek 1 — Gombosi Karek 1 — Gecsek Rozalija 9 — Pintarics Štefan 1 — Janzsa Janos 2 — Janzsa Jozsef 2 — Janzsa Ana 1 — Gombosi Štefan 2 50 Gombosi Leopold 2 — Seruga Treza 2 — Seruga Matjas 5 — Gombosi Janos (ml.) 3 — Gombosi Marija 1 — Gombosi Elizabeta 1 — Horvat Rozalija 2 — Komin Janos 10 — Komin Ana 1 — Krcsmdr Peter 5 — Komin Jozsef 2 — Horv&t Julia 1 — Komin Janos — 50 Komin Fdna — 50 Janzsa Mih&l 3 — Horvat Alojzi 3 — Šiftar Treza f 2 — Horvdt Rozdlija 1 — Horv&t Anton 1 — Gombosi J&nos (szt.) 2 — Gombosi Anton 2 — Csagran Antonia 2 — Miholics Rozalija 2 — Gombosi Francek 1 — Gombosi Lujzika 1 — Vkup: 126 50 Z Proszecskeveszi. Kerčc Štefan 1 — Gaspdr Ana 2 — Szukics Ana 1 — Fujsz Mih&l — 60 Fujsz Rozdlia — 40 Fujsz Maria 1 — Fujsz Rozdlia — 20 Hajdinjak Kata — 60 Hajdinjak Jurij 2 — Kiiplen Sdhdor 2 Santavec Treza 2 — Jerjčk Matjas 2 — Hajdinjdk Stevan 1 — Ficko Jozsefa zsena — 30 Hajdinjak Magalena 1 —: Hajdinjak Jozsef 1 -— Franc Janos 1 —■ Fujsz Rozalia — 20 Fujsz Jdnos 2 — Fujsz Rozdlia — 50 Zelko Jozsef 3 — Szupi Ferenc 3 — Franc Ana 1 — Kiiplen Sandor i zsena 3 — Fujsz Ana 1 — Kerec Mihal 1 — Kerec Frančiška 1 — Fujsz Mihdl 6 — Hajdinjak Kata 1 — Fujsz Janos 1 — Kerec Mihal 1 — Seriiga Roza 1 — Fujsz Matjas 2 — Fujsz Frančiška — 60 Grah Cecilija 2 —■ Kerec Štefan 2 — Fujsz Ferenc 2 — Vrecsics Roza 1 50 Petro vics Margeta 1 -— Zsčks Mdria 1 — Zdvec Frančiška 1 -i- Kerčc Janos 2 — Hajdinjdk Ana 1 - Hajdinjak Jozsef 1 — Horvdt Ferenc 1 - Zrinszki Mihdl 2 — Szupi Ferenc 2 - Gecsek Štefan 3 — Kozdr Jozsef 2 - Fujsz Jtirij 3 — Kozdr Sandor 2 - Durics Maria 1 — Fujsz Kata 2 - ZsOks Ferenc 4 — Fujsz Janos 2 - Fujsz Mihdl 2 — Fujsz Rozalija 3 - Kiiplen Treza 1 — Matis Magdalena 1 — Fujsz Peter 1 — Fujsz Andrds 1 -' Fujsz Cilika 1 — Fujsz Jozsef 2 - Fujsz Matjas 1 — Fujsz Ana 1 - Santavec Treza 1 — Fujsz Marija 1 - Opaka Kata 1 — Fujsz Sdndor 1 -- Vrecsics Ana 1 — Fujsz Anton 2 - ZsSks Rozdlija 1 — Fujsz Mihal 3 20 Zsčks Matjas 1 — Fujsz Marika 2 — Korec Janos 2 — C5r Jozsef 1 —j- Fusz Ana 1 — C6r Stevan l — Fujsz Treza 1 — C8r Marija 1 — Ficko Rozdlija 1 — Hajdinjdk Ana 1 — Vkup: 123 10 Liibleni darovniki i nabiralci! Jezusovo Szrcč vam naj dsi za miloddre i trud na tom szveti miloscso, na ovom pa diko nebeszko. Klekl Jozsef plebanos.