Šentjur £ do O <0 ŠENTJURSKE novice 2011 352(497.4 Sent jur) Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur cobiss ® KRVJEVNI PRAZNIK KS Sl IVNICA PRI CELJ *H>Ojj£np-Etnološko , JI Društvo ■fSUVNICA TOPSTA5 -^bbss potrebujete juro.godler@t-1.si; 040 47 11 44; www.topstar.net • Kozjansko.info Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega Peter Žmaher s ri—^ ^ ~---1 Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjui Telefon: 03/ 749 26 00. Gsm 041 596 790 V ŠENTJURJU 070 316 370 revija za aktualna lokalna vprašanja; letnik XVIII, št. julij 2011; cena: 2,00 € uhca 16; 3230 Šentjui Koalicija voljnih formalno vzpostavljena Intervju s svetnikom SDS Lovrom Perčičem Dan državnosti v Šentjurju Praznik KS Dramlje Praznik KS Slivnica pri Celju JOŽE LAVBIC 041 654 566 Seitfjurek* VAŠ OGLAS NOVICt ZA SAMO TURISTIČNA " XGENCIIA . ■■ NA MESEC! 10€dd, ti« LA UDA Wmm 040471 133 1 698 600 baracuda.carmen@siol.net info@baracuda.si www.baracuda.si Martin Laubičs.p. • moH: laubk.mortinGiioi.net ,y OBČINA ŠENTJUR J.'-. Mestni tra 10 J.'j-. Mestni trg 10 3230 Šentjur ponnMjtk: Kh - I2h in I3h - I5h torek: Hh I2h in I3h ISh srede: Kh I2h in I3h I7h četrtek: ni uradnih ur petek: Kh 13h (03)747 13 10 obcina.sentjur@sentjur.si OBMOČNA 0BRTN0-P0DJETNIŠKA ZBORNICA ŠENTJUR Cesta Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur Telefon: (03) 749 08 10 Faks: (03) 749 08 12 e-pošta: info@ooz-sentjur.si VL Cesta Miloša Zidanška 28, 3230 Šentjur / p,p. 75 mali: info@*siiffamii« »muli V soboto so se ljubitelji astronomije ponovno zbrali na prevorski šoli, kjer so jim člani Astronomskega društva Kosci in domačega kulturnega društva pripravili tematska predavanja, ki so se letos navezovala na kartografa Blaža Kocena, saj letos mineva 150 let od izida njegovega prvega atlasa, okrogli pa sta tudi obletnici rojstva (190) in smrti (140). Za podrobnejši ogled nočnega neba je bilo vreme žal preslabo. Najprej je spregovoril sin enega prvih slovenskih astronomov dr. Jurij Kunaver, ki mu je sledil Rožle Bratec Mrvar, ki je nadrobno predstavil Kocenovo pot in med drugim omenil, da v Avstriji še vedno izhajajo atlasi z znamko Kozenn. Po letu 1866 je v šestih jezikih (nemščina, češčina, poljščina, hrvaščina, madžarščina, italijanščina) izšlo 277 njegovih atlasov. O ponkovškem rojaku, po katerem je poimenovano tudi stanovsko priznanje učiteljem geografije, je na koncu spregovorila še učiteljica v pokoju Slava Kovačič. Naslednje astronomsko druženje bo 14. oktobra, ko bo v Dobju pri Kozjanski domačiji kostanjev piknik pod zvezdami, Kosci pa bodo obeležili 10-letnico društva. br r S/ Ze/ilte noVecyx Videza? Ze/iče /godemo, noVo m SV&Zo ■fr izza-o pope/nosa a Z-A$7~Ofi//J? n Na nagradno vprašanje, prejšne številke ŠN je pravilno odgovorila Jerica Krivec iz Ljubečne! Iris Repovš, iz frizerskega salona Iris Hair Styling ji je polepšala dan! Si želite novega videza tudi vi? Pošljite ta izrezek na naslov uredništva Šentjurskih novic, Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur, do najkasneje 15. avgusta in mogoče boste izžrebani prav vi! I _Z/>7e 'm prii/nslp- ______________________________________ v/as/os- _________________________________________________ | Kroj- ----------------------------------------------------- | ^ Moja. "Če./e.fons!(a ŠČeVi//(a- ___________________________ Vokalna skupina Glasovir je 19. junija pripravila svoj tradicionalni koncert, že deveti po vrsti, poimenovan Večer po Ipavčevo lipo. Koncertu je ostalo ime še iz časov, ko so se maloštevilne prireditve na Ipavčevini odvijale dobesedno pod stoletno lipo. Vokalno skupino Glasovir vodi profesorica Simona Zdolšek. Marsikdo jih še pomni po starem imenu Ženska vokalna skupina skladateljev Ipavcev Šentjur, ki so ga spremenile pred letom in pol in nepovezano s tem svojo kvaliteto prestavile še na višjo raven. Dekleta so poleg MePZ Zarja Akvonij zagotovo eden najuspešnejših pevskih sestavov na Šentjurskem zadnjih nekaj let. Že petkrat so na območni reviji pevskih zborov, ki jo organizira Anita Koleša, bile s strani uradne ocenjevalke predlagane za nadaljevanje in nastop na regijskem nivoju. Tudi na letnem koncertu pevke niso razočarale, še več, nekaj čez sto obiskovalcev so s svojim performansom navdušile. Njihov nastop lahko označimo kot pevski presežek tega poletja. Pripravile so širok nabor pesmi, vse zapete pa so bile v rangu težjih. Rdeča nit koncerta, ki ga je povezovala Tina Vengust, so bile slovanske pesmi. Gost večera je bil sekstet klarinetov Pan Ars, v katerem igra polovica Šentjurčanov - Jurij Hladnik, Bernard Belina in Nataša Aškerc. Njihova kvaliteta je nesporna, kar so ponovno dokazali, na koncu pa skupaj z organizatoricami izvedli Ipavčevo pesem Domovini. Odlično tudi na regijskem nivoju Da presegajo lokalni nivo, so glasovirke dokazale z odličnimi nastopi, potrditev svojega dobrega dela pa so pevke dobile na regijskem srečanju malih vokalnih skupin. Čeravno ni bilo točkovanja za nastop, so bile pri ocenjevalcu revije prof. Nikolaju Žličarju izpostavljene kot najboljše, kar je hvalevreden rezultat. Za ta nastop so morale zmanjšati tudi število pevk, saj je bilo to omejeno na enajst. Glasovirke so Šentjur zastopale s tremi skladbami: Veličanje Kirila in Metodija, Prepirljivko in ljudsko Če bi jas bejla fčelica. jg Trije zlati maturanti poklicnega izobraževanja Maturanti letošnje generacije so 6. julija izvedeli za rezultate letošnjega »zrelostnega izpita«. Po trenutno znanih podatkih letos na Šentjurskem ni zlatih maturantov splošne mature, so pa zato bili trije fantje uspešni na poklicni maturi. Vsi prihajajo iz Šolskega centra Celje. V okviru Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije sta bila uspešna Jure Brečko iz Jakoba in David Tovornik Trške Gorce. Srednjo šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo je z odliko končal Boštjan Dečman iz Grobel-nega. Na Šolskem centru Šentjur tokrat niso imeli zlatih maturantov. Konec maja so na konferenci o kakovosti v višjih strokovnih šolah v Murski Soboti prejeli priznanje za vzpostavitev sistema vodenja kakovosti. Srečanje muzikantov v Dolgi Gori Dolga Gora gre naprej Dolgogorska poletna prireditev ostaja eden izmed najbolj množičnih poletnih dogodkov. Krize, ki smo jo zaslutili lani, očitno ne bo, letošnji odziv poslušalcev in nastopajočih sta jo demantirala. Pod šotorom je našlo svojo zabavo kakšnih 500 obiskovalcev, med njimi opazno veliko »tujcev« iz sosednjih občin. Kaj je glavni mik prireditve, je težko oceniti. Objektivno se je iztrošila tako idejno kot umetniško, toda nastopajoči in poslušalci jo očitno potrebujejo. Pa organizatorji dolgogorski gasilci očitno tudi. Arzenakovi šotori so pokali po šivih Letošnjo prireditev je zaznamovalo kar solidno število nastopajočih, 12 posameznikov in duetov v otroški kategoriji, 6 v kategoriji nad 15 let in kar 9 ansamblov. Med nastopajočimi je bilo tudi malenkost več domačinov, štirje Ansamblu Mladika iz Dramelj se je zmaga za las izmaknila posamezniki (Matej Brglez, Boštjan Planko, Žan Žnidar in Klemen Kadenšek) in dva ansambla (Mladika iz Dramelj in harmonikarji KUD trta D. G.) O kvaliteti muziciranja ne bom sodil, ker nisem strokovnjak, po moji laični oceni pa nisem slišal in videl nič posebnega, nič takega, kar bi me navdušilo ali posebej razočaralo. Toda tistega »škripanja« iz prejšnjih let je bilo veliko manj. Prej bi lahko rekel, da se je raven izvajalcev dvignila. Ansambel Mladika iz Dramelj je osvojil drugo mesto, občinstvo pa je zmago prisodilo Šmarskemu odmevu. Tega ne bi mogel reči za gostinsko ponudbo, kije ostala na gasilski ravni čevapčičev, kotletov in pijače. Vino je dejansko bilo edina domača ponudba. Cene so bile sorazmerno ugodne, čevapčiči in kotleti po 5 €, točeno pivo 2 € in 1,8 €, vino 7 €, zato pa brezalkoholna fanta (1,5 I) 8 €. Ne vem, zakaj so me Arzenak in njegovi tako sumljivo gledali, ko sem s cenika prepisoval številke? Pa tudi sicer, čeprav so me spustili na prizorišče brez vstopnine, so se mojega novinarskega obiska vse prej kot razveselili. Že vedo ... FK POLICIJSKE CVETKE Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Loka pri Žusmu, 15. 6. - V Hrastju so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo; neznani storilci so odnesli nekaj gotovine, zlatnine ter pištolo z naboji. Blagovna, 15. 6. - V Goričici se je zgodila prometna nesreča s pobegom. V Primožu so ob 9. uri ustavili pijanca s skoraj 2 promiloma alkohlapov v sapi in ga zato pridržali. Šentjur, 15. 6. - Iz hiše v Šentjurju je nekdo iz omare s ključem odnesel pištolo in 50 nabojev. Šentjur, 17. 6. - Med prireditvijo Štajerskega vala je nekdo preluknjal pnevmatike enega od parkiranih vozil. Šentjur, 20. 6. - V trgovini Hofer je nekdo izkoristil nepazljivost oškodovanke in ji odtujil denarnico, ki jo je za kratek čas odložila na zabojnik v trgovini. Šentjur, 21. 6. - V širši okolici mesta je 20-letni domačin med vožnjo po gozdu s štirikolesnikom trčil v drevo in utrpel lažje poškodbe. Prejel je položnico za vožnjo v naravnem okolju in brez zaščitne opreme. Šentjur, 26. 6. - Mladoletna hči je večkrat fizično napadla mater, policisti pa so ji izrekli prepoved približevanja, svoje bo dodalo še sodišče. Gorica pri Slivnici, 30. 6. - Iz zamreženega skladiščnega prostora je nekdo odtujil 10 plinskih jeklenk. Šentjur, 1. 7. - Nekdo je v bližini trgovine z gradbenim materialom z mini bagra odtujil žlico mini bagra ter priključek za hitro menjavo v skupni vrednosti 100 €. Grobelno, 1. 7. - Povzročitelj prometne nesreče v Stopčah se je zaradi moralnega mačka vrnil na kraj nesreče, zaradi neustrezne kategorije vozniškega dovoljenja (VD), predkaznova-nosti in pijanosti pa so mu na podlagi nove zakonodaje zasegli tovorno vozilo in prometno dovoljenje, čaka ga tudi kar visoka kazen. Dramlje, 4. 7. - Neznanci so na avtocesto odvrgli nekaj večjih kamnov in povzročili okoli 3.500 € materialne škode. Planina pri Sevnici, 4. 7. - Nekdo je z odklopljene transformatorske postaje na Bohorju odtujil za 1.500 € bakrenih vodnikov. Dramlje, 4. 7. - Voznik traktorja se na znake patrulje ni želel ustaviti, kasneje pa so ugotovili, daje temu botrovala pijanost, ki sta jo morala policista fizično krotiti. Voznik ni posedoval VD, prav tako ni bila urejena dokumentacija vozila ... Dobje, 8. 7. - V Večjem Brdu je pijani mladenič, ki nima VD, vozil z neregistriranim vozilom in zletel s ceste, pri tem pa dobil pretres možganov. Prevorje, 9. 7. - V Košnici je voznik napihal 0,88 mg/l, kar pomeni 1.200 Cin 18 KT! Šentjur, 11. 7. - Za občinsko stavbo se je nekdo znesel nad zapornico. Morebiti bo identiteto razkril posnetek varnostnih kamer. Šentjur, 12.7.- Nekdo je ponagajal kmetu in mu v travnik zapičil več kovinskih palic, zaradi česar je prišlo do poškodbe trak-torske kosilnice.______________ Šentjur, 14. 7. - Voznici z neveljavnim VD so zasegli neregistrirani osebni avtomobil. Šentjur, 14. 7. - Na bazenu so mladeniču iz torbe ukradli denarnico in jo brez denarja odvrgli v bližini.____________ Gorica pri Slivnici, 15. 7. - V Paridolu je prišlo do sosedskega spora in ogrožanja z orodjem. Šentjur, 15. 7. - Skušnjava med trajanjem ukrepa prepovedi vožnje je bila prevelika, vendar je voznik naletel na policiste, ki so mu zasegli avtomobil. Gorica pri Slivnici, 17. 7. - Klasika: pijani voznik neregistriranega (motornega) vozila brez VD in zaseg. Šentjur, 17. 7. - Ob 3. uri zjutraj so policisti po obvestilu občana ustavili tri moške, ki so v Hotunju brez dovoljenja pretočili več kan-istrov nafte. Možakarji so pred tem operirali še na Proseniškem in v Žalcu. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Šentjur na podlagi 4. člena Odloka o priznanjih Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 67/01) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠENTJUR V LETU 2011 i. Razpisuje se rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj naziva Častni občan, Ipavčeve plakete, pisnih priznanj ter pisnih priznanj s knjižno nagrado, ki traja od objave razpisa na uradni spletni strani občine do 15. avgusta 2011. II. Naziv Častni občan se lahko podeli posamezniku za njegov izjemen prispevek na področju znanosti, umetnosti, gospodarstva, kulture, športa in na področju drugih dejavnosti, s čimer je dosežen prispevek k razvoju, ugledu in promociji občine. Ipavčeva plaketa se podeljuje za življenjsko delo ali za vrhunske uspehe trajnejšega pomena za razvoj in ugled občine. Pisno priznanje Občine Šentjur se podeljuje posameznikom, skupinam občanov, društvom, podjetjem in drugim pravnim osebam za izjemne, enkratne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Pisno priznanje s knjižno nagrado se podeli učencem in dijakom zaključnih letnikov, skupinam učencev in dijakov za posebne učne uspehe in aktivnosti v izvenšolski dejavnosti. III. Prejemnik Ipavčeve plakete in pisnega priznanja občine je lahko posameznik, skupina občanov, društvo, podjetje ali druga pravna oseba. Pisno priznanje s knjižno nagrado lahko prejme učenec ali dijak zaključnega letnika, skupina učencev osnovne ali dijakov srednje šole v občini. IV. Predlog za podelitev Ipavčeve plakete ali pisnega priznanja Občine Šentjur lahko poda Občinski svet, delovno telo, pristojno za priznanja, politična organizacija, krajevna skupnost, društvo, podjetje ali druge organizacije oziroma skupnosti ter skupina najmanj petih občanov, predlagatelj pa ne more biti hkrati predlagani. Za podelitev pisnega priznanja s knjižno nagrado podajo predlog javni zavodi na področju šolstva iz območja Občine Šentjur. V. V predlogu za podelitev pisnega priznanja občine morajo biti navedeni naslednji podatki: osebno ime oziroma naziv predlagatelja, navedba priznanja, ki se predlaga, ime in priimek oziroma naziv, rojstni podatki, prebivališče oziroma sedež in ostali podatki, ki se nanašajo na predlaganega kandidata, obrazložitev in utemeljitev predloga. V predlogu za podelitev naziva Častni občan in Ipavčeve plakete morajo biti navedeni enaki podatki kot za pisno priznanje občine. Poleg navedenih podatkov je potrebno predložiti še življenjepis predlaganega kandidata. V predlogu za podelitev pisnega priznanja s knjižno nagrado je treba navesti: naziv predlagatelja, naziv priznanja, ime in priimek, rojstne podatke, prebivališče, naziv šole in razreda, obrazložitev in utemeljitev predloga z doseženimi uspehi in prizadevanji. VI. Neobrazloženih in prepozno vloženih predlogov Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ne bo obravnavala. Predlagatelj lahko enega kandidata predlaga samo za eno izmed priznanj. VII. Na slavnostni seji Občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika bo župan podelil praviloma eno Ipavčevo plaketo, tri pisna priznanja ter po eno pisno priznanje s knjižno nagrado za vsako šolo v občini. VIII. Predloge s priloženo utemeljitvijo pošljejo predlagatelji na naslov: OBČINSKI SVET OBČINE ŠENTJUR Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - za javni razpis (priznanja) Mestni trg 10 3230 Šentjur. Številka: 094-0002/2011-1(232) Šentjur, 16. junij 2011 Predsednik komisije Boštjan Pisanec Prihaja 9. Oračev memorial Na zunanjem prizorišču v šentjurskem športnem parku se bo tretjo soboto v avgustu vnovič odvil turnir v spomin na Borisa Orača, ki ga v njegov spomin organizira Aleš Slemenšek s pri-jatelii. Obljublja močno udeležbo in prijetno vzporedno dogajanje. Star papir hranite za učence Zbiranje starega papirja ni samo stvar ločevanja odpadkov, kjer nam odvoz zaračunajo, ampak je to za šole lahko tudi stvar „bi-znisa“. Cena odkupa starega papirja je namreč 50 €, kar pomeni, da so so na OŠ Hudinja, ki je bila, kot že nekaj zadnjih let, s 187 tonami (406 kg na učenca) najbolj uspešna, zbrali dobrih devet evrskih tisočakov. Med 21 sodelujočimi šolami je v akciji Simbia sodelovala približno polovica šol s Šentjurskega. OŠ Dobje je s 70 kg/učenca zasedla 7. mesto. OŠ Slivnica pri Celju je bila s 53 kg/uč. 12., OŠ Dramlje s 23,5 kg/uč. 16., OŠ F. Malgaja s 26,7 kg/ uč. mesto za njimi, na repu sodelujočih pa je bila ponkovška šola. V akciji je sodelovalo tudi pet podružničnih šol. ROŠ Loka pri Žusmu je bila tretja s spoštljivih 113,8 kg/na učenca, na Blagovni pa so zbrali po 48 kg na „glavo“, kar bi jih med osnovnimi šolami uvrstilo na sredo razpredelnice. Kmalu še kilometer asfalta na Resevni Potem ko so lani z dobrimi 230 tisočaki modernizirali 2,4 km ceste na Resevno, bodo do občinskega praznika asfaltirali še slab kilometer ceste do jase na Resevni, kjer je tudi spomenik NOB in zadnja leta slabo vzdrževan taborni prostor. Vrednost del je 150 tisočakov, dela pa bo opravil celjski VOC. Pridobitev bo olajšala logistiko ob jesenski 60-letnici Planinskega društva Šentjur.____________ V bližini Šentjurja nudim pomoč v gospodinjstvih ali pomoč starejšim osebam: 041 969 416. Prodam dvosobno stanovanje v centru Šentjurja ali menjam za manjše. Stanovanje je opremljeno s svojo plinsko napeljavo, balkonom, kletjo. Velikost stanovanja je 57 kvadratnih metrov, v 4. nadstropju in je bilo delno renovirano. Pripada mu tudi parkirni prostor. Dodatne informacije na: 030 917 795. Mali oglasi v Šentjurskih novicah so brezplačni. Pošljete jih lahko na e-naslov uredni-štvo@sentjurskenovice.si Dokument je datiran s 17. majem ob 22. uri, v njem pa ni še nič rečenega o tem, da se bodo odvzemu orožja uprli. Datum je zelo zgoden, zato obstajajo pomisleki, da je dokument nastal kasneje. Tudi datum na štampiljki arhiviranja ali obveščanja (25. maj) nekoliko kaže na to možnost. O dogajanjih v drugih občinah se ve, da JLA menda sploh ni prišla po orožje oziroma naj bi prišla ponj le v Mozirju in Žalcu, verjetno 19. maja, a ga niso predali. V Konjicah drugače O tem, kako so ravnali v Konjicah, je takratni predsednik SO Jože Baraga povedal: »Funkcijo predsednika SO Slovenske Konjice sem prevzel 16. maja. 17. maja zjutraj me je z ukazom o premestitvi orožja seznanil komandant naše TO Groleger, istega dne zvečer je prinesel tudi znan dopis, ki ga je podpisalo 27 starešin TO. Za naslednji dan, to je 18. maja, sem ob 13. uri sklical nujno sejo Sveta za SLO, kjer smo sprejeli ustrezen sklep in z njim tudi seznanili PŠTO. JLA po naše orožje sploh nikoli ni prišla ...« Kaj se je dogajalo v Šentjurju? Stane Arzenšek, komandant OŠTO Šentjur: Pisni ukaz o premestitvi sem kot strogo zaupen dokument dobil 16. maja na Ponikvi. Z njim sem naslednji dan seznanil predsednika občinske skupščine Gorjupa, načelnika odd. za obrambo Erjavca, o njem pa sem se pogovarjal tudi s podrejenimi v štabu. Zadevo sem omenil tudi prijatelju M. Grosku. Nihče od njih ni imel ideje, kako bi se ukazu zoperstavili. 18. maja dopoldne sem se pogovarjal tudi s takratnim voditeljem šentjurskega Demosa Kovačem, ki pa tudi ni nič vedel in tudi ni ukrepal. Edini, ki mi je neobvezno namignil, da orožja ne bi smeli predati, je bil načelnik celjskega oddelka za LO Trbovc. Dopuščam možnost, da je to zadevo poznal še kdo. V našem skladišču je bilo tudi orožje DPS, toda general Hočevar, ki je tri dni prej, to je 15. maja, pregledal naše skladišče, je rekel, da ga to orožje ne zanima. Glede orožja DPS mi je znano, da je načelnik oddelka za obrambo Erjavec dobil depešo od sekretarja za obrambo RS Janše, mislim, da 17. maja, da se to orožje ne sme nikamor prestavljati. To depešo smo proučevali, da bi na nek način rešili orožje TO, toda bilo je jasno, da je to v pristojnosti komande TO in predsednika Predsedstva RS Kučana, od njega pa nismo prejeli nobenih navodil ali ukazov. Ne vem, zakaj ni Janša o tem problemu alarmiral predsedstva RS, ki bi lahko še legalno ukrepalo. Šele 18. maja zvečer, že po končanem odvzemu orožja, smo prejeli zaupno sporočilo Predsedstva RS, kije ustavilo postopke predaje orožja. Kot komandant OŠTO sem sledil ukazu nadrejenih, glede morebitne drugačne politične odločitve se v Šentjurju ni nihče pogovarjal. Kasneje sem seveda bil deležen hudih očitkov, tudi neformalnih in formalnih diskvalifikacij, da sem glavni krivec, da smo poleg Laškega edini v celjski regiji izgubili orožje, toda realnost je takšna, da je JLA prišla po orožje v Šentjur in Laško v času, ko so v Ljubljani še čakali na odločitev Predsedstva RS. Po prejemu zaupne brzojavke v večernih urah 18. maja seveda štabi TO v drugih občinah niso imeli več nikakršnih dilem. TO Šentjurje v skladišču imela okrog 650 kosov raznega orožja, od tega je bilo približno 450 kosov zastarelih pušk in brzostrelk, ki smo jih dobili od JLA. Avtomatske puške, mitraljeze, pištole, ročne minometalce ... je nabavila občina iz proračuna oziroma iz prispevka za SLO. Skupna vrednost našega orožja je bila okrog 80.000 DEM po primerjalnih cenah iz tistega časa. Koliko orožja DPS je bilo v skladišču, ne vem, morda kakšnih 100 kosov. Prve dni vojne, to je 28. junija 1991, smo vse to orožje pripeljali nazaj v Šentjur in z njim oborožili enote TO. Franc Kovač, predsednik šentjurskega Demosa: Vse skupaj se je dogajalo v časovni stiski, ko sem bil polno angažiran pri pripravi ustanovne seje občinske skupščine, zato se pogovora z g. Arzenškom le medlo spominjam, vem pa, da sem iskal telefonski stik z Janezom Janšo, mislim, da je bilo to 18. maja, toda zvezo z njim sem dobil šele naslednji dan, ko je bilo vse že mimo. Kot novi predsednik SO Šentjur tudi naslednje dni nisem bil obveščen o prispelih prepoznih depešah. Franc Kokot, komandir PM Šentjur: O odvzemu orožja sem bil seznanjen, ko so ga pred Občino že nalagali vojaki JLA. O tem sem obvestil nadrejene, od katerih pa nisem dobil nikakršnih navodil. Na postaji PM je imel svojo pisarno tudi agent SDV Mladen Romih, toda tudi od njega nismo predhodno dobili nobene informacije ali vsaj namiga, kaj se bo zgodilo. Z> štajerski val Qi3,~7 in 87,6 MHz ■:....—.........- Piše mag. Nevenka Cmok [mi L 25^adalj^yrye 1982/1983 S Gradnja doma učencev 1982/1983 24. septembra 1982 je bila sklenjena pogodba za gradnjo dijaškega doma. Z gradnjo doma so pričeli v oktobru 1982. To šolsko leto oddelek za kmetovalce na Muti ni bil več v sestavi SKŽŠ Celje. Priznanje »18. avgust« s knjižno nagrado je prejel Stanko Fale. 1983/1984 29. septembra 1983 je bila svečana otvoritev novozgrajenega dijaškega doma. 26. aprila 1984 je SKŽŠ - enota Šentjur (Kmetijska šola v Šentjurju) prejela »Priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda« (srebrni znak za napredek kmetijskega šolstva). Na občinskem prazniku 18. avgusta 1984 je bil Nevenki Cmok podeljen red dela s srebrnim vencem. 16. novembra 1983 je bila Kmetijska šola verificirana v okviru SKŽŠ Celje z odločbo št. 022-90/81. Pričeli smo s tečaji »Varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki«. Ker je bilo veliko nezgod pri delu s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji, so bili tečaji za učence obvezni. Zato je tečaje izobraževalna skupnost za agroživilstvo financirala, in sicer 12 ur individualne vožnje na učenca. Šola je učencem omogočila praktične vožnje z inštruktorjem, opravljanje tečaja prometnih predpisov in tečaja prve pomoči v okviru pouka in končno za uspešen zaključek tudi opravljanje vozniškega izpita za voznika traktorja s priključki. To leto smo uredili okolje šolskih stavb: obnovila se je kanalizacija in asfaltirala cesta okoli stavb (dvorišče v neposredni bližini šolskih stavb). 1984/1985 Delovno mesto ravnateljice SKŽŠ Celje je zapustila Astrid Pešec, prof. in s 1. januarjem 1985 odšla na drugo delovno mesto na Občino Celje. Na delovno mesto ravnateljice SKŽŠ Celje je bila imenovana predstojnica Kmetijske in gospodinjske šole v Šentjurju mag. Nevenka Cmok. Za eno leto predstojnice v Šentjurju je bila imenovana Majda Urbančič - Zavšek. 22. aprila je Ivan Veber prejel Roševo priznanje. V praznovanje praznika občine Šentjur je bila vključena proslava 75-letnice Kmetijske šole. Na Kmetijski šoli so priredili svečano proslavo in pripravili razstavo. Ob 75-letnici KŠ je Krajevna skupnost Šentjur - center uredila pločnik do Kmetijske šole. Pločnik je bil zgrajen do občinskega praznika, 18. avgusta 1985. Kmetijska šola v Šentjurju je ob 75-letnici prejela »Plaketo 18. avgust«, ki je najvišje občinsko priznanje. Priznanje »18. avgust« s knjižno nagrado so prejeli učenci Jožica Blekač, Darinka Kos, Ivan Žgank, Martin Slemenšek in Silva Viher. V juliju in avgustu 1985 je bila v stavbo Gospodinjske šole napeljana centralna kurjava in priklopljena v kurilnico, ki je bila ob gradnji dijaškega doma obnovljena in razširjena. Tako je bilo ogrevanje šolskih stavb urejeno. To je bila pomembna pridobitev za učence in osebje na KŠ. Nikoli ne bom pozabila Mastnakove Slavice, ki je bila zadolžena za čiščenje in kurjenje v stavbi gospodinjske šole. Srečali sva se zjutraj v hladnem in temnem jutru, ko je običajno v vedrici prenašala kurjavo. Vedno sva malo poklepetali in potem šli vsaka k svojemu delu. Slavica se ustavi in mi reče: »Tako sem srečna, ko mi ni potrebno nositi kurjave in kuriti. Težko sem že delala, sedaj pa mi je tako lepo. Hotela sem že iti v pokoj, sedaj pa mi še ni potrebno. Veste, tako rada delam na šoli. Hvala lepa.« Meni je postalo prijetno pri teh besedah. Poslovili sva se s smehljajem na očeh in ustnicah. Na 8. seji skupščine Izobraževalne skupnosti za agroživilstvo 19. julija 1984 je bil sprejet pomemben sklep za obogatitev vsebin pouka na šoli. V šolanje kmetijcev (3-letni) in kmetijskih tehnikov (4-letni) so bili kot fakultativni predmeti uvedeni: gospodinjstvo in prehrana, osnove gozdarstva in zdravstveno varstvo domačih živali, v šolanje Izgradnja pločnika ob Cesti na kmetijsko šolo - avgust 1985 kmetovalcev (2-letno) pa se je vključil individualni pouk traktorske vožnje. To leto smo izdali Zbornik 1910-1985. Kmetijska šola je praznovala dva jubileja: - 75-letnico, od kar je začela delovati kot prva slovenska šola na Štajerskem, dne 3. januarja 1910 ter - 20-letnico Šole za kmetovalce v Šentjurju pri Celju, ki je bila prva v Sloveniji. Pričela je s poukom oktobra 1965. Za ustanovitev tega programa je bil zaslužen takratni direktor ing. Tone Jensterle. 1985/1986 Priznanje »18. avgust« s knjižno nagrado sta prejeli učenki Marica Ošlak in Silva Mafijec. Obnovljena je bila notranjost stavbe, zgrajene leta 1932, in sicer obnovila in posodobila se je električna in vodovodna napeljava, obnavljali smo okna, tla, garderobo za učenke itd. Nabavljeni so bili videorekorder s snemalno kamero, TV sprejemnik, kosilnica ... Proces posodabljanja je bil odvisen od dotoka finančnih sredstev. Moram priznati, da je šola imela ugled, ne samo v občini in okraju, ampak tudi v Republiki Sloveniji. Povsod so nam odprli vrata in prisluhnili našim potrebam. Zaupanje smo si pridobili z vestno in namensko porabo dobljenega denarja in s pomočjo predsednika izvršnega sveta in predsednika skupščine Šentjur. »Saj vam ne moremo odreči, ko vidimo, da se trudite za izboljšanje in posodabljanje Kmetijske in gospodinjske šole in vidimo, da se to pozna tudi v proizvodnji v kmetijstvu vaših absolventov.« (se nadaljuje) Nedeljski pote Vzpon na zgodovinski šentjurski hrib Tokratni nedeljski potep nas popelje na južno obrobje mesta Šentjur, tik pod znameniti šentjurski hrib Rifnik, ki zadnja leta postaja vse bolj obiskan. Rifnik je poleg znamenitosti tudi priljubljena rekreativna točka tako za pohodnike kot kolesarje. Vsakega, ki se povzpne na ta hribček, na vrhu čaka čudovit razgled na okoliške kraje. Rimsko vino na Ritniku Svoj pohod lahko začnete pri VVellness centru Aspara, saj je tukaj dovolj prostora za parkiranje. Vzpon na Rifnik ni fizično po gozdu in podrasti, poskrbite za primerno zaščito proti klopom. Rifnik je stožčast hrib, ki leži na severnem obrobju Kozjanskega. Zaradi ugodne lege v dolini reke Voglajne je bil bolj ali manj neprekinjeno poseljen skozi vsa pomembnejša zgodovinska obdobja. Da prispete na vrh in si ogledate Arheološki park Rifnik, morate oditi iz Podgorja mimo grajskih razvalin do vrha. Vzpon traja približno pol ure. Med vzponom se ustavite na Biodinamični kmetiji Urbajs, 200 m pod vrhom Rifnika. Njen vinograd se razprostira na južni strmejši strani Rifnika. Dokazano je, da so trto na Ritniku gojili Rimljani, saj so ob izkopavanju našli peščenjak, v katerega je vklesan list vinske trte. Na kmetiji prodajajo vina vrhunske kakovosti od pozne trgatve, izborov, vse do ledenega vina in vam povedo o osnovnih načelih biološko dinamičnega gospodarjenja. Odpiralni čas je po dogovoru. Razgled je nagrada za vzpon Na vrhu razgled zajema razgibano kozjansko regijo, ki je krajinsko in arheološko zelo zanimiva. Arheološki park Rifnik _ . _ __________ w iičT i i stoji na vrhu, na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Ob vhodu v arheološki park, ob nekdaj »Jazbečevi Kontakti Kozjereja in sirarstvo Videc, Vodruž 34. Informacije: 03/574-0 4-72 ali 031/844-612 Biološko-dinamično vinogradništvo Urbajs, Rifnik 44b. Informacije: 03/749-23-73, 041/786-428 TIC Šentjur, informacije: 03/749-25-23 domačiji«, je postavljena nova brunarica, imenovana »Hiška pod Goro«, ki služi kot turistična pisarna. V njej so razstavljene kopije najdb, ki so bile odkrite pri arheoloških raziskavah na območju celotnega Rifnika. Arheološki park je odprt vse leto, po predhodnem dogovoru je možno strokovno vodenje po parku. Spust do Vodruža Z Rifnika se lahko spustite po drugi strani, kot ste se vzpenjali. Spustite se v smeri Jakoba in po cesti nadaljujete do vasi Vodruž (Ravne), ki ie oddaljena dobrih 8 km sprehoda do ravni. Zaključite na kmetiji Videc, ki je znana po sonaravni reji več kot 80 mlečnih koz in izdelovanju odličnega sira. Tukaj lahko poleg degustacije izdelkov iz kozjega mleka in različnih vrst kozjih sirov izkusite neposredni utrip življenja na vasi, ki je ohranil tradicijo oglarjenja in neokrnjeno naravo. Z veseljem vam bodo pokazali živali ter o njih in o sirih povedali kakšno zanimivost. Sire lahko kupite od začetka marca do konca novembra. Po počitku v naravi zaključite sprehod nazaj proti Šentjurju. Z avtom: na pol poti iz Šentjurja v smeri Šentruperta pri kmetiji Zdolšek zavijete levo v hrib do turistične pisarne Hiška pod goro, parkirate in nadaljujete pot peš mimo hleva pri domačiji. Do vrha Rifnika je še pet minut hoje. Nadaljujete naprej proti Jakobu in Vodružu. Iz tabora ZKK Šentjur I Šentjurski kategorizirani športniki Delovno tudi čez poletje Medtem ko šole še dobro niso zaprle svojih vrat in so učenci zasluženo začeli uživati svoje počitnice, je ŽKK Šentjur z eno nogo že v pripravah na novi del tekmovalne sezone. Plank v svetovnem razredu Z junijem je pričela veljati nova kategorizacija vrhunskih športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez. Klubi iz šentjurske občine trenutno premorejo sedem kategoriziranih športnikov. No, da ne bo slišati preveč zaskrbljujoče, smo vsekakor malce preverili, kaj se v vročih poletnih mesecih dogaja na košarkarskih parketih. Drži sicer, da v teh dneh šolske telovadnice bolj ali manj samevajo, smo pa zato ujeli vedno nasmejanega trenerja ŽKK Šentjur, Dejana Rodiča, ki nam je zaupal nekaj informacij in načrtov za letošnje poletje. Poletni treningi, intenzivneje se bodo pričeli meseca avgusta, bodo predvsem v znamenju priprav na kadetsko ligo. Tekmovalni del sezone se bo pričel konec meseca septembra. Po besedah trenerja Rodiča je trenutni cilj, da s kadetinjami igralni del končajo nekje v zlati sredini. Zavedati seje potrebno dejstva, da igralke, sicer v povprečju leto do dve mlajše, ne morejo močno konkurirati tekmicam iz preostalih delov Slovenije in da prav tako ekipa ni najbolj uigrana. »Po kvaliteti trenutno res ne spadamo med 8 najboljših kadetskih ekip v državi, toda s predanim delom, menim, da je cilj dosegljiv,« je povzel trener. Priprave na novo sezono bodo potekale v Šentjurju, saj si klub zaradi omejenih financ ne more privoščiti organiziranih priprav izven domačega kraja. Intenzivnejši del bo trajal med 20. avgustom in 20. septembrom, sledilo bo nekaj dni počitka, nato začetek tekmovanja. V tem času bo odigranih nekaj prijateljskih tekem, predvsem velja omeniti, da bodo dekleta skušala brusiti svojo formo na tekmah z mlajšimi kategorijami iz KK Šentjur. Ob koncu še dodajmo, da so poletni meseci namenjeni raznim izborom v širše reprezentančne ekipe in košarkarskim taborom, ki jih organizira Košarkarska zveza Slovenije. Slednjega se je od 9. do 15. julija v Postojni udeležila izjemno perspektivna košarkarica Vanja Tanšek. Prav ta mlada igralka je uspela priti v širši izbor ženske kadetske reprezentance. »Vanja je ena izmed obetaviiejših igralk svoje generacije. Vsak tak nastop zanjo je velika priložnost, da pokaže svoje kvalitete tudi izven domačega kraja. Žal kot leto mlajša od deklet, ki so bile takrat na naboru, ni uspela priti v ožji izbor, a glede na njeno pripravljenost in nadarjenost ji je pot v reprezentančni dres odprta, če ne že naslednjo sezono, potem gotovo čez dve,« je zaključil trener Rodič. BM V mednarodnem razredu so kar trije športniki: kopjašica Martina Ratej (Atletski klub Šentjur), jadralna padalka Mojca Pišek (Društvo jadralnih padalcev Lintvar) in Denis Drapič (Tae-kwon-do klub Ahac). V perspektivni razred sta uvrščena košarkar Tadej Ferme (Košarkarski klub Šentjur) in motokrosist Aljoša Molnar (Tekmovalno rekreativni klub Tajfun šport), ki je v planinski klub prestopil z letošnjo sezono. V državnem razredu je novo ime na šentjurskem športnem zemljevidu Luka Dečko, ki se udejstvuje v cestno hitrostnem motociklizmu v okviru Roto-boks Racing Teama Šentjur, ki se je semkaj preregistriralo iz Velenja. Mladi dirkač sicer prihaja iz Rogaške Slatine, kjer je že prejemal športna priznanja. Prav tako je le en športnik uvrščen v mladinski razred, in sicer Boštjan Kopinšek (Tae-kwon-do klub Ahac Šentjur). To prejšnjem, februarskem, seznamu je bilo šest športnikov iz občine Šentjur. Na spisku sta na novo Dečko in Molnar, z njega pa je izpadel atlet Leon Časi. Pred letom dni smo v Šentjurju premogli 11 katego-rizirancev. Med njimi so tudi šentjurski občani, ki se udejstvujejo v okviru klubov izven občine. Daleč najvišji razred premore športnik invalid Henrik Plank Henrik Plank je najvišje rangirani Šentjurčan po kategorizacijski lestvici (Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske), ki je po novem uvrščen celo v svetovni razred. Alpski smučar Misel Žerak (Smučarski klub Branik Maribor) in košarkarici Neža ter Urša Belak (Ženski košarkarski klub Celje) so v državnem, v mladinskem pa Urban Ferenčak, ki ima dosežka priznana v cestnem (KD Radenska, KD Življenje Ljubljana) in gorskem kolesarstvu (Torpado Surfing Shop, Italija) ter futsalerja Aljaž Hrovatič in Urban Verhovšek (Klub malega nogometa Dobovec). br Heno ponovno z evropskim rekordom Na ekipnem tekmovanju atletske lige za paraplegike in tetraple-gike v Novem mestu je nekaj dni pred dnevom državnosti Henrik Plank kot član Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske dosegel evropski rekord v različici F52. Orodje je zalučal 17,42 m, s čimer je znova postavil najboljšo znamko v Evropi. Še mesec dni do SP Tik pred dnevom državnosti je Martina Ratej v celjski bolnišnici prestala manjšo operacijo, vendar se po njej še ni vrnila na tekmovališča. Glavna Martinina tekma bo letos svetovno prvenstvo v južnokorejskem Daeguju, ki se bo pričelo konec avgusta, njen rezultat 65,89 m s konca maja pa je trenutno četrti na svetu. Najboljši izid z 68,01 m trenutno premore Nemka Christina Obergfoll._______________________ Vanja Tanšek se je z dobrimi predstavami uvrstila v širši izbor ženske kadetske reprezentance. Košarkaške notice Predsedniška menjava: namesto Palčnika Jecl Pred mesecem dni so pri Košarkarskem klubu Šentjur izpeljali redni občni zbor, ki je postregel z menjavo na samem vrhu. Po devetih letih, ko je klub vseskozi tekmoval v 1. A SKL in dosegel največje uspehe v zgodovini, je Jože Palčnik, ki je leta 2002 nadomestil Petra Lapornika, predsedniško mesto prepusil Igorju Jeclu. Novi in stari predsednik KK Šentjur Jecl je zadnja leta član upravnega odbora, zaposlen pa je pri Telekomu Slovenije. Napovedal je, da bo klubska filozofija ostala v dosedanjih okvirih, več pozornosti pa naj bi posvetili delu z mladimi, ki zadnja leta ne dosegajo ravno bleščečih rezultatov. V letu 2010 je klub za članski in mladinski pogon z vso organizacijsko logistiko porabil 280 tisočakov, kar je za dobro šestino več od leta poprej, povišanje pa gre predvsem na rovaš uspešne tekmovalne sezone 2009/10 in rast fiksnih stroškov. Jože Palčnik se od košarke še zdaleč ne poslavlja, temveč se seli v upravni odbor, kjer bo poleg dosedanjih članov Jožeta Artnaka, Dušana Debenaka, Danila Frasa in Antona Seliča še Sandi Potočnik, ki je nova okrepitev občinske uprave ima pa tudi košarkarske izkušnje, saj je za šentjursko vrsto kot mladenič igral v sezoni, ko se je prebila med prvoligaše. Poglaviten razlog za Palčnikov sestop je zakon o integriteti, ki občinskim uslužbencem preprečuje vodenje društev. Na čelu stroke še naprej ostaja Damjan Novakovič, klub pa je s strani krovne organizacije prejel tudi licenco za prihodnjo sezono v kateri bo šentjurski dres skoraj zagotovo znova nosil Marcus Crenshavv. Občnega zbora so se od lanske igralske jate udeležili Ivan Držič, Klemen Oset, Urban Palčnik, Anže Pelc, Milan Sebič in Blaž Ručigaj. Tadej Ferme je bil angažiran na pripravah reprezentance do 20 let, posebna čast pa ga je doletela, da so mu poverili kapetanski trak. Na EP v španskem Bilbau je Slovenija na koncu zasedla 11. mesto. V šentjurskem dresu prihodnjo sezono zagotovo ne bo Dejana Koblerja, ki je podpisal pogodbo s polzelskimi Hopsi. Žreb za prihodnjo sezono bo 12. avgusta, za 4. ligo, kjer sodeluje ekipa ŠRK Koši, pa bo 29. avgusta. Izmed bivših igralcev velja omeniti prestop Sandija Čebularja iz Slovana v domžalski Helios, kjer bo sodeloval s trenerjem Zmagom Sagadinom, ki ga je pred leti iz Šentjurja zvabil k Olimpiji. Šentjursko košarkarsko javnost zlasti veseli napredek Luke Lapornika, ki mu je na prvih pripravljalnih tekmah članski selektor Božidar Maljkovič namenil prve reprezentančne minute. br Balinarji sredi sezone Šentjurski balinarji se tudi to sezono udeležujejo regionalnega tekmovanja upokojencev z nazivom Štajersko-savinjska liga, ki ima trenutno poletni premor. Po 12 odigranih tekmah med 10 ekipami zasedajo 5. mesto, z nekaj manj smole pa bi njihov točkovni zbir zadostoval za kakšno mesto ali dve višje. Do konca tekmovanja je še pol ducata krogov, nadaljevanje pa bo 1. septembra. Za ekipo Balinarskega društva Šentjur so doslej nastopali: Ivo in Kristina Bakija, Franjo Cvek, Zlatko Lajh, Niko Mogilnicki, Rudi Poš, Leopold Tanšek in Marija Žvegler. Lestvica: 1. DU Dobrna 19 točk, 2. DU Polzela 17, 3. DU Slovenske Konjice 15, 4. DU Topolšica 14, 5. BD Šentjur 11,6. PDU Gorica 10, 7. DU Vinska Gora 9, 8. DU Prebold 9, 9. KU Gorenje 8, 10. DU Šmartno ob Paki 8. Največji dosedanji tekmovalni uspeh je balinarjem uspel junija, ko so v Žalcu na regijskem prvenstvu upokojencev, kjer so med 13 ekipami zasedli 3. mesto. Enaka uvrstitev je v pol manjši konkurenci uspela ženski ekipi. br Kolesarske kolesnice Ferenčak četrtič zapored državni prvak Na 20. državnem prvenstvu v olimpijskem krosu je na progi na Šumberku pri Domžalah Urban Ferenčak v dresu italijanskega Torpado Surfing Shopa osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka med mlajšimi člani, prejšnja tri leta pa je bil najuspešnejši pri (mlajših) mladincih. Vrbljanu je dobro kazalo tudi v članski konkurenci, kjer se je dolgo držal na tretjem mestu, vendar je zaradi krčev popustil in na koncu zasedel 6. položaj. Med gasilskimi domovi Ob dnevu državnosti je med gasilskimi domovi Gasilske zveze Šentjur potekal peti kolesarski maraton, ki je bil obiskan najbolje doslej, saj je 50 oz. 92-kilometrsko progo prevozilo okoli 150 udeležencev, ki so bili na cilju pri gasilskem domu PGD Lokarje deležni malice in spominskih kap. br območju, vendar so s številnimi aktivnostmi v letošnjem letu pokazali, da mislijo resno. Sredi prejšnjega meseca so prvič organizirali hitrostni vzpon trojk na 669 m visoko vzpetino v osrčju Kozjanskega. 356 metrov višinske razlike od Ječovega do vrha Žusma je premagalo 8 ekip, v katerih so morala sodelovati tudi dekleta. Tekmovali so po t. i. strmi poti, kjer so morali premagati tudi odsek, ki je varovan s planinskimi jeklenicami. Na koncu je bila najhitrejša trojka v postavi Srečko Deželak, Olga Kantužar - Deželak in Drago Skale Moški dvojec je pot zmogel v 21 minutah, nežnejši del ekipe pa v 32. Najboljši trojček je poleg medalj, prehodnega pokala in denarne nagrade, prejel tudi naziv Žusemski trojček 2011. Zmagovalci so denarno nagrado namenili za podporo projektu izgradnje razglednega stolpa na vrhu Žusma. Drugo mesto je zasedla trojka Gregor Kladnik, Vesna Knez in Marjan Povalej, tretje pa Simon Mansutti, Barbara Burger in Aljaž Anzeljc. br Kinološko društvo Šentjur Rezultati ne pridejo Peter Rožanc, Katja Golob in Davorin Cizej Kinološko društvo Šentjur se lahko pohvali s kar nekaj lepimi dosežki s tekmovanj športnih šolanih psov v zadnjih mesecih. V aprilu sta na regijski tekmi v Celju Katja Golob in njena nemška ovčarka Kirn osvojili prvo mesto, dva tedna kasneje na CACT v Mariboru še drugo mesto, Davorin Cizej in nizozemski ovčar Eros pa trinajsto. V maju sta na CAC-IT v Ljubljani Katja Golob in Kirn osvojili 2. mesto, Davorin Cizej in Eros 6. mesto, Peter Rožanc in nemški ovčar Gor Grecs 8. mesto. Na vseh tekmah je bila močna konkurenca, zato uspehi Šentjurčanov niso zanemarljivi. Vsi trije so tekmovali v kategoriji poslušnosti psov po programu B-BH. S svojimi kužki trenirajo pod budnim očesom trenerjev Saša Cveka in Mirana Marša. Konec aprila so se člani državne reprezentance psov sledarjev, v kateri sta tudi Sašo Cvek in njegova Ambra, odpravili na svetovno prvenstvo na Hrvaško in dosegli odlično 2. mesto. Uspešno so zaključili tudi spomladanski tečaj socializacije, vzgoje in šolanja psov po programu A in po programu B-BH. Tečajniki so imeli nekaj treme, a pokazali vse svoje znanje, ki so ga v tem času pridobili. Dvakrat tedensko so jim v »pasji šoli« inštruktorji pokazali, kako se psa vodi, kako graja, kako pohvali. V juniju so pridobljeno znanje morali prikazati na izpitu, žal jim zaradi slabega vremena ni uspelo izvesti še tradicionalnega druženja in so ga prestavili na september. Na izpitu je z vodljivostjo presenetila Jana, ki je s svojim psičkom Harleyem po programu B-BH dosegla 97 točk od 100. Predstavljamo Jano in Harleya m ', odločila za nakup novega psa, po 3-i' *-» v1 jZgUbi prejšnjega, in tako pripeljala Harleya iz Madžarske. Jana Fuhrer se je Kinološkemu • društvu Šentjur pridružila jeseni 2010, ko se je z manj kot leto dni starim psičkom pasme hovavvard vpisala v tečaj in konec novembra na izpitu z njim dosegla 80 točk. Treningi so bili prilagojeni samo njima, učila ju je Katja Golob, saj je Jana Fuhrer močno slabovidna, spada v skupino slepih z ostankom vida. Po končanem tečaju sedaj vadita po programu B-BH, ki je nekoliko zahtevnejši. Vsebuje teoretični del izpita, ki ga opravlja vodnik pisno, na poligonu pa opravlja vaje poslušnosti na povodcu, vaje poslušnosti brez povodca, nato še obnašanje psa v urbanem okolju, ki ga izpeljejo z vajami v mestu. jg Bo- jana Fuhrer in Henrik Plank (tet-raplegik) sta se februarja 2009 Gazvoda uspešen v Puli Konec junija je bil v Puli veliki šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 360 šahistov iz 23 držav. Med njimi je bilo 14 velemojstrov, 21 mednarodnih mojstrov, 29 mojstrov FIDE in 61 mojstrskih kandidatov. Znani šentjurski šahist Franc Gazvoda, ki je bil po ratingu šele 162., je v 9 kolih tekmovanja po švicarskem sistemu dosegel 6 točk, kar mu je v skupni razvrstitvi prineslo 40. mesto, 5. mesto med 57 šahisti iz Slovenije, 3. mesto med veterani, v svoji ratinški kategoriji pa je bil celo najboljši. Le za las je zgrešil normo za mojstra FIDE. FK Šahisti Ponikve znova osvojili Šmarje Šahisti Ponikve so redni udeleženci turnirja ob šmarskem občinskem prazniku, kjer so med osmimi ekipami z obeh bregov Sotle tudi letos osvojili prvo mesto. Pod sv. Rokom so šahirali: Jože Golež, Vinko Harinski, Zlatko Krnjovšek, Hasan Toromanovič in Marjan Vengust. Ekipa Celja in Šentjurja prva na Alpe Adria Kombinirana ekipa Šentjurja in Celja se je od 8. do 10. julija udeležila mednarodnega šahovskega turnirja Alpe Adrija Donava v italijanskem Porderoneju. Poleg njih so svoje države zastopali še Zagreb - Hrvaška, VVolfsburg -Avstrija, Pordenone - Italija, Balaton - Madžarska. Med petimi ekipami so naši šahisti zmagali z 38 točkami in dvema točkama naskoka pred avstrijskim VVolfburgom. Za ekipo Celja in Šentjurja so zaigrali Božo Štucl (6,5), Ivo Mihevc (3), Radiša Rajkovič (4), Franc Gazvoda (2,5), Franc Pešec (5), Darko Plahuta (5,5), Zvonko Mesojedec (7) in Željko Mackovšek (4,5). Zmaga celjsko-šentjurske ekipe je bila po letih 2006 in 2010 že tretja na tovrstnem turnirju. jg Minimoto polsezona po Andraževo Andraž Hriberšek iz Stopč je kot član ljubljanskega AMD Orjaki trenutno najboljši tekmovalec v kategoriji minimoto, kjer je v začetku julija v Krškem dobil še tretjo letošnjo preizkušnjo in prepričljivo vodi v skupnem seštevku. Sezona se bo nadaljevala konec prihodnjega meseca, v vmesnem obdobju pa se bo nadebudnež skušal udeležiti dirk v tujini. NAGRADNA KRIŽANKA ŠPORTNIKI NA KATERE SE NE RAČUNA DEL ŠENTJURJA (POKOPA- LIŠČE) POSTOPEK PRI PORODU ŽENSKO IME REPUBLIKA LITVA VAS OB DOLGI GORI ESTONSKI PEVEC GEORGU NEKDANJE GRŠKO PLEME NIKALNICA NAJBOLJŠI NOGOMETNI KLUB PADEC TEMPERA- TURE 1000 KG OLJNA REPICA KAZALNI ZAIMEK OKRAS AVSTRIJA SREDIŠČE VRTENJA ZARJAVELO EVROPSKA’ UNIJA IVAN CANKAR IZVORNI TOK NILA SLOVENSKI RTV VODITELJ ARALICA OREL V MOČ KRAJ PRI OPATIJI VIRNEM SVETU SESTAVIL: FRANC PEŠEC REKA NA ALJASKI PREDLOG RASTLIN- STVO AVSTRALSKI MEDVEDI HODNIK V RUDNIKU OKRASNI PTIČ TRDNJAVA (ŠAH) PRIPADNIK NEKDANJE HRVAŠKE PLEMIŠKE JEZERO V S. ITALIJI LATINSKI PREDLOG ŽID MESTNA PRISTANIŠČE DRUŽINE ŽLEZA PRI ŠIVANKE PESEM HVALNICA NIZKO (ANG) VRHUNSKI ŠPORTNIKI LUBJE MESTO V ITALIJI JAJČECE NAJVIŠJA KARTA TENIŠKI CENTER TRAK V SVEČAH POLMER SIMBOL ZA EL. UPOR KRALJ RIMSKA 50 OKRASKI V ARABSKEM SLOGU OPRAVLJATI OKLICANJE ŠeK-tJursfce , Nevzer , Nagradna križanka , JULIJ 11 'Srečni izžrebanci junijske številke Šentjurskih novic so Tilka Jožič, Betka Gašperšič in Larisa Obrez, vse iz Šentjurja. Pizzerija Osmica vsaki podarja po dve pici, potrdila pa prejemejo po pošti. Rešitve julijske nagradne križanke skupaj s kuponom pošljite na naslov: MediaStar, d.o.o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur V__________________________________________________________________________________________ 'n VICI Mesojede rastline »Ali imate v prodaji morda mesojede rastline?« »Imamo. Kako velike pa naj bodo?« »No, za žensko, težko okoli 80 kg!« Boli jo glava Mož in žena v živalskem vrtu. Žena se je preveč približala kletki z gorilo, opica jo zagrabi in začne otipavati. »Jože, pomagaj mi! Poglej, kaj mi dela!« kriči žena. »Povej ji, da te boli glava!« ji svetuje mož. Indijanski znaki Turist iz Evrope na popotovanju po Ameriki. Zaustavil se je v majhnem mestecu in vstopil v krčmo. Sedel je za mizo, naročil kavo in si prižgal cigaro. Med opazovanjem ljudi v lokalu je spuščal kolobarje dima. Naenkrat je k njemu pristopil Indijanec in mu grozeče rekel: »Še eno tako pripombo, pa ti bom skalp potegnil z glave!« 500 € za seks Moški na ulici ogovori lepotico: »Oprostite, ali bi vi seksali z menoj za petsto evrov?« »Vi, nesramnež! Neotesanec!« je zavpila lepotica. »Torej to pomeni, da ne bi? Škoda, pa tako nujno potrebujem petsto evrov!« Slep berač Prijateljici sta šli po cesti mimo slepega berača. Ena od njiju mu je v škatlo vrgla nekaj drobiža. Ko sta se oddaljevali od njega, je »dobrotnica« vprašala: »Ali misliš, da je res slep?« »Seveda je! Saj si vendar slišala, ko se ti je zahvalil z besedami: Hvala, lepotica!« Tašča na obisku Hči: »Mama, spet sem se skregala z možem, tega ne zdržim več! Prišla bom živet k tebi!!« Mama: »Ne, draga, nika- kor; on mora plačati za svoje napake! Jaz bom prišla živet k vama!« Šolska Jurček pride iz šole z obvestilom o ocenah prve konference in se hudo razjoče. »Zakaj pa jokaš?« ga vpraša babica. »Dobil sem dve dvojki!« »No, saj jih boš lahko popravil.« »Sem že poskušal, pa ne gre, ker sta napisani s kemičnim svinčnikom!« Kuhana jajčka Pri zajtrku ljubimec vpraša blondinko: »Zakaj so pa jajca tako trda? Kako dolgo si jih pa kuhala?« »Trideset minut!« »Kako? Trideset minut? Jajca se kuha največ pet minut!« »To vem, ampak jajc je bilo šest!« Sem ti rekel, da bo DeSUS zmagala. Misliš, da bo šlo brez Jožeta? Ne, ti pa nisi naša ... Zlatko, samo v društvo GOŠ se še moraš včlaniti. No, pri lopati, pa sva spet skupaj. ZA Pl KI ->v vs« rr ^ it ne j e doSea/j iv 3 “hi ***■ ted&v sj; Župw nfy Str°6ke ■ prot md j , v- obš'”3 teren Če**- 2>o£jGsv So pzr/tzo no ZftJtCt/rn f>roc^tO/yj op) oPcms/t&m prciZnii^zz opatvojl Ze/o Sentjzzrsfco. /PoSto/c^ja ? VABIMO VAS. DA NAS OBIŠČETE NA SEJMU AGRA V GORNJI RADGONI OD 20. DO 25. AVGUSTA 2011 NA ZUNANJEM RAZSTAVNEM PROSTORU 1002 (pred halo A). IAJIUN llarund d o o Pianina 41/a 81 3226 Plane,a pn St/vrnci tel -386/3/48 44 00 tu« «386 / 36/91241 fc ma4 pfudj,jei4hei y www lajlun n tarok turnir :ne masaže stojnicah svežim sadjem aqua-zumba i učenje salsa korakov ob ■'bazenu večerni koncert salsa^banda nogorhet na milnici bazenske igre brezplačl koktajl stojnica 13. avgusta od IS. ure na bazenu Šentjur. Vstop prost! 6>ŠKMš STUBU/TSKI KLUt /HLAPIH SIMTJVH www. trgovi nej ager. com r 1AGER TRGOVINE Kruh polbeli, parjeni, 0,6 kg, pekarna Jager - Ponudba za ta kruh velja do konca avgusta 2011 Lahko mleko, Pomurske mlekarne, 1 L, 1,5% Sok Dana Multivitamin, 1,5 L Dnevno sveže pečene žemljice, 55 g Laško pivo Zlatorog, 0,5 L, ploč., 4,9% Paprika Babura (na vrečo), primerna za vlaganje, 1 kg v Sloveniji! tekstil jAGER usnjeni, velikosti od 40 do 46 MOŠKI SANDALI 27,E Perite z nami... Pralni stroj Ideal Pralni stroj Korting- Candy PS GOF 510 RR510L, energijski KWA 50082, energijski CANDY, zmoglji-razred A, polnitev 5 kg razrded A, polnitev 5 kg vost pranja do 5 perila, 1000 obratov perila, 800 obratov na kg perila, hitrost na minuto, mere 60 x minuto, dimenzije 85 x ožemanja do 1000 85 x 52 cm, elektronski 60 x 60 cm, moč 2000 W, obr/min, dimenzije programator, nastavitev elektronski programator, 85 x 60 x 52 cm, obratov, made in ltaly 15 programov učinek pranja A+ Jagros d.o.o., Laše 1 b, 3241 Podplat. Ponudba velja do 10.08.2011 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo!