štev 12 Ptuj, dne 28. marca 1958 Letnoc xi Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko va ulica 8 — Telefon 156. Komun, banka Maribor, Podružnica Ptuj štev. 640-KB-19-Ž 206 — Ure- juje aredniikl odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborslta tiskarna Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Objavljamo odlomek iz obve- stila zvezne in republiške volilne komisije z volilnimi rezultati v okraju Marbor na področju bivše- aa ptujskega okraja za Zvezni in Republiški zbor: KANDIDATA ZA ZVEZNI ZBOR Volilni okraj 198, Ptuj: Izmed 32.959 volilnih upravičencev jih je voldlo 30.069 ali 91,2 odst. Za kandidata ZORANA POLIČA je glasovalo 26.967 ali 89,7 odst. Ne- velja\Tiih glasovnic je bilo 3012 ali 10,3 odst. Volilni okraj 195, Ormož: Izmed 36.579 volilnih upravičencev jih je volilo 33.307 ali 91,0 odst. Za kandidata dr. JOŽETA POTRCJA je glasovalo 30.651 ali 92 odst. No- veljavnih glasovnic je bilo 2656 ali 8 odst. / KANDIDATI ZA REPUBLIŠKI ZBOR Volilni okraj 94, Majšperk, Ma- koie, Žetale, Stoperce: Izmed 6.174 volilnih upravičencev jih je volilo 5.231, Za kandidata DRO- ŽINA J. Z^LKO je glasovalo 1.967, za kandidata SKRBIŠ J. POLD:<0 pa 2.941 volivcev. Neve- ljavnih glasovnic je bilo 373. Volilni okraj 95, Kidričevo, Le- skovec, Podlehnik, Videm: Izmed 7665 volilnih upravičencev jih je volilo 6459.' Za kandidata STROPNIK F. L0.7ZK0 je glaso- \'alo 6. 137 volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 322. Volilni okraj 96, del Ptuja, Mar- kovci, Hajdina, Pleterje, Cirkovce: Izmed 11.117 volilnih upravičen- cev jih je volilo 9.841. Za kan- didata POTRČ J. IVANA je gla- sovalo 9.161 volivcev. Nevelja\Tiih glasjvnic je bilo 680. Volilni okraj 97, Gra.>ena, De- stemik, Janeževci, Vitomarci, Jur- šinci, Domava: Izmed 8.720 volil- nih upravičencev jih je volilo 7.604. Za kandidata KRAN,JČIČA M. IVAN.'^ je glasovalo 7.061 vo- lilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 543. Direktor Okrajnega za- vocki za napredek go- spodinjstva o prehrani haloških ljudi Na vprašanje, kako gleda tov. Drož^nova na kuharske tečaje po raznih krajih v mariborskem okraju, je odgovorila, da tem te- čajem ne pripi.5uje vrednosti, ki hi jo lahko imeli. Ma-raikje ob- iskujejo te tečaje leta in leta ista dekleta ali pa dekleta pre- možnejših družin, dočim slabše s^ituirane družine od taikvh teča- jev nima.}o veliko koristi, ker se jih navadno ne udeležujejo žene iz revnejših družin, niti dekleta, ker niti ne morejo dajati sred- stev, ki jih taki teča.ti rabijo, na drugi strani pa taki tečaji ne se- žejo globlje v prehrambno pro- blematiko večine prebivalstva področja, za katerega je organi- nran tečaj. Tudi vsebinsko so taki tečaj; iz leta v leto ena'ki ali vsaj večinoma podobni. V bo- doče bodo morali prireditr^llj te- čajev za naoredek gospodi n is t va upoštevati dasedanje metode in izkušnje zavoda in ni dvoma, da bo zavod v nekaj letih s svojo novo delovno metodo prodrl v vsako še tako zakotno vas in res naučil žene m dekleta napred- nejšega gospodinjstva v vsakem kraju, ob tamkajšnjih možnostih in razmerah. Na vp:-ašanje, kak^h kuharskih receptov se držijo v Zavodu za naoreclek gospodinjstva, je tov. Drožioova od'-x>vor'ila. da zavod sestavlja nove recepte po kra- jevnih možnostih in razmerah družin. Vsak recept preizkusilo s komisijo, v kateri so člani, ki vedo, kaj rabi človeški oroani- zem ob ra-znem delu, starost; in kaj lahko ljudje žrtvuje,1o od svoj'h dohodkov za hrano. Pre- izkušeni in vsestransko proučen.; recepti gredo potem p^.om te- čalnic v javnoist Rami drugi ku- ha-^ski receoti se mnoao ne ozi- rajo na razTčne doh^odke družin in na razne krajpvne razmere, zato tak' receoti za mnone .^ene nr:.v> sprejemljivi a^ii ur>orab'j-vi. 'ie na vr>rašanie. al-i je v Halo- zah monoče izboljšati ndinj- st,«o. .i.p dejp.'la toiv. D^ožinova, da ie r^vri''^ na naf-n. k^kT de- la Zavod, saunq da |W! gre pa ha- loških gospodinjah samo za vpra- šanje kuhe, temveč tud: za vpra- šanje higiene otrok in odraslih kljub težavam z vodo. Na našem podežel.iu bo potrebno še vel'ko storiti za n.^^predek gospodinjstva, ker bo s tsm tudi napredovalo splošno stanje v družinah, ki se- daj večkrat zapadejo malodušju in jim je ob njem težko poodjetja. Kolektiv se bo moral še bolj kot doslej zanimati za delavsko upravljanje ter odločanje o važ- nih vprašanjih. DS čakajo velike naloge. Zato je med kolektivom veliko zanimanje in tudi razprav, katere tovariše bi naj izvolili v novi DS, da bi uspešno upravljal največjo tovarno na tukajšniem področju. Š. J. Napis pred voliščem v nedeljo v Prešernovi ulici v Ptuju Atomska vojna, »atomski topt, oboroževanje, narodna obramba, raketna oporišča za vsako ceno, in vse to še pred konferenco na najvišji ravni, so dokaz, da bi se zahodni svet rad odpravil na se- stanek pripravljen, oborožen, mor- da celo močnojši. V takem vzduš- ju so seveda priprave na sreča- nje predsednikov vlad precej motne in sovjetska obtožba, da se vračajo Američani na izhodiščno točko, tudi ni kar tako za v koš. Burna razprava v zahodnonem- škem parlamentu in sprejem re- solucije, s katero dovoljujejo obo- rožitev nemške vojske z jedrskim rn raketnim orožjem, je majhen dokaz trditve, da hoče priti Za- hod na konferenco do zob oboro- žen. Adenauer je svojo politiko ZRfjovarjal celo z zelo preprosto parolo, da se morajo oborožiti za- radi narodne varnosti, zaradi so- vjetske agresije in zaradi tega, ker je to v int'^resu Atlantske zveze. Š*»l jp celo do tske ne- vzdržne teze, kot 1e trditev, da je povsem vseeno, ali so oboroženi aH ne, ker bodo v primeru vojne prvi napade-ni. Brzda bi bilo ne- koliko druo9Če, če bi Nemčija kazala mJroIiubne težnie in če bi zagovarirla brezatomski pas. Ne- hote se spomnimo, da so prav Nemci povzročili v več stoletjih nemire v E\Topi. Nošenje m.iro- Ijubn-h parol na bajonetih ni bilo r"'celi preveč dobro jamstvo za rv'-. In tako politiko zagovs^i-ja sedaj Adenauer. V tesni zvezi z oborožitvijo je seveda razorožitev kot protiutež javnega nerazpoloženja. Sedaj je postalo razorožitveno vprašanje celo sredstvo za dosego ameri- ške politike. Hammarskjčild je odpotoval v Moskvo, kjer naj bi prepričal Hruščeva in Bulganina, da bi bilo koristno prisesti k za- hodnim kolegom v razorožitvenem odboru in povedati svoje mnenje. Javno mnenje pa je z uradnimi vladnimi stališči zelo nasprotno. Laburisti so v Veliki Britaniji razvili obsežno agitacijo proti je- drski oborožitvi. Zahtevajo celo separatno odpoved atomskega' in vodikovega orožja. Svojo trditev dokumentirajo z dejstvi, da je postalo atomsko orožje tako bla- go za trgovanje, kot kava ali sta- re puške. Američani prodajajo sedaj atomske bombe vsem za- hodnim deželam, ne bi pa smeli biti preveč presenečeni, če bodo enako storili sovjeti. Da bi tako kupce vanje preprečili, je potre- ben vsekakor .sporazum o pre- povedi atomskega in vodikovega orožja. V Nemčiji je tudi javno mne- nje odločno pokazalo, da so proti atomski oborožitvi. Sindikati so nastopili proti oborožitvi in v Kasselu so celo demonstrirali. Ponekod so napovedali 24-umo protij odrsko generalno stavko. Socialdemokrati nameravajo iz- vesti referendum za ali proti atomski oborožitvi Če svetovna dogajanja poeno- stavimo do skrajnosti, opazimo nelcaj dejstev, ki na prvi pogled niso niti tako očitno povezana, in to so gospodarske težave, oboro- ževanje in vpletanje ameriškega kapitala v vsa mogoča po^dročja. Zahodnonemški gospodarski mini- ster Erhard ni potoval v Ameri- ko na kosilo k Dullesu in Eisen- hov^erju, temveč se bo z njimi menil o medsebojnem gospodar- skem sodelovanju. Nemci so namreč za zdaj še najboljši ame- riški zavezniki in n.jih je treba iz- korvctif. da se onemogoči oživ- ljanje francoskih in br:f5nk!"h teženi v gospodarstvu. Preko Nemčije bi ZDA rade dob'"le kon- trolo nad zahodnopvTfvnskim tr- govinskim področjem. Ni pa niti slučajno, da je Erhard nntoval v Ameriko nekaj dni po odhodu za- hodnonemškeaa obrambnega mi- nistra. Recesijo je treba uničiti z izvozom kapitala, z medn^T-dni- mi zvezami in trgov-^nT-^-n Trgo- vanje z letali in puškami je pre- cej hvaležno. Ta teden nas je bo'j navd?J s pesimizmom kot pa z veselimi vestmi o skorajšnji konferenci in skorajšnji odpravi mednarod- nih napetosti. in utrjevanje družberss zavesti utrjevanje družbenega uprav- ljanja smatram, da je osnovno načelo za nadaljnji rajrvoj naše socialistične družbe. Prav gotovo, da je dosedanji razvoj družbene- ga upravljanja odigral zelo pozi- tivno vlogo v reševanju naših go- spodarskih vprašanj, ter ne po- meni samo prispevek za po- večanje materialnih dobrin, am- pak je to praktična politična šola naših delovnih ljudi. Iz navedenih razlogov kaže tudi v bodoče po- svečati vključevanju naših delav- cev — proizvajalcev v organe družbenega upravljanja še poseb- no pozornost. Važno je, da dobi naš delavec poleg svoje vloge v proizvodnji in delavskem uprav- ljanju tudi svoj položaj kot upravljalec na področju družt>e- nega upravljanja v svoji občini. Tu pa ne gre samo za lokalno vključevanje naših državljanov v organe upravljanja, ampak gre predvsem za aktivno vlogo delov- nega človeka v soodločanju pri razdeljevanju materialnih sred- stev na p>odročju komune, tu gre za živo razpravo in konstruktiv- no reševanje vseh problemov na področju posameznih komun. Po- teg že obstoječih svetov in ostalih organov družbenega upravljanja, v katerih aktivno sodeluje lepo število naših delavcev, pa se mi zdi zelo važna trditev organov družbene kontrole — potrošni- ških svetov, ki pa pri nas še mar- sikje niso dosegli zaželenega uspeha. Prav bi bilo, da najdejo tudi ti organi svojo aktivno vlogo v našem družbenem življenju, t^r da odločno pasegajo v prepreče- vanje poskusov malverzacije, ne- upravičeno prisvajsmje družbenih sredstev itd. na škodo celotne družbe. Osnovni naš cilj mora biti, da približamo organe oblasti našemu delovnemu človeku, ter da živo zainteresiramo slehernega držav- Ijaiia za aktivno sodelovanje v teh organih, to bomo pa uspeli najbolje na ta način, da nadalje razvijamo in utrjujemo naš go- spodarski sistem, da z vso re- snostjo pristopimo k izvrševanju naših družbenih planov, ter da na osnovi doseženih proizvodnih uspehov izboljšujemo življenjske pogoje delovnih ljudi. Nujno je, da težijo danes vse napredne sile k dejanski afirma- ciji družbenih organov iz '•azlogov, ker so le-ti že opravičil nujnost svojega obstoja. Moram pa reči, da še imamo nekatere negativne pojave v pogledu del. upravljanja, predvsem v kmetijskih in manj- ših industrijskih gospodarskih or- ganizacijah. Gre predvsem za omalovaževanje organov delav- skega samoupravljanja od posa- meznikov v pogledu pojavov bi- rokratskih teženj, enostranskega sprejemanja sklepov mimo teh organov, neupoštevanje predlo- gov članov DS in dušitev kritike po vprašanju raznih nepravilno- sti. So pa še tudi nepravilnosti organov del. upravljanja ali po- sameznikov v odnosu do kolekti- va, kar se močno odraža v pogle- du neobveščanja kolektiva o raz- nih sklepih, da se ne se:-rmnja kolektiv z gospodarskim stanjem podjetja, ne daje obračuna dela pred kolektivom, pa tudi v po- gledu privilegijev in protekcije posameznikov pri nagrajevanju itd. Vse to so momenti, ki delajo hudo kri med člani kolektiva in včasih po nepotrebnem tudi ne- ugodno vplivajo na potek proiz- vodnje. Zato je prav danes, ko stojimo pred volitvami v delav- ske svete gosp. organizacij važ- no, da se v te organe izvoli za- vestne člane kolektiva, ki bodo z ene strani lahko zmigovali pred- stoječe naloge, z druge strani pa odpravili vse te negativne pojave, ki niso v korist niti kolektivu, ni- ti skupnosti. Na tem vprašanju pa je potrebno, da se še posebno angažirajo sindikalne organizaci- je, ki imajo dolžnost in vso mo- ralno pravico, da se proti takim pojavom z vso odločnostjo borijo. Drugo vprašanje, ki se mi zdi važno je, razvijanje komunalne dejavnosti na področju komune. Prav zborovanja naših volivcev so pokazala na vrsto pomanjkljivo- sti — v tem pogfedu. Ni malo primerov, kjer so volivci razprav- ljali o neurejenih cestah, pomanj- kanju obrtniških in uslužncstnih podjetjih, pomanjkanju prevoz- nega parka itd. §e posebej pereč problem pa predstavlja pomanj- kanje šol in stanovanjsko vpra- šanje. Jasno je, da so zato po- trebna velika finančna sredstva, katerih pa danes nimajo na raz- polago niti komune, niti republ. in zvezni organi, zato je to tem- bolj pereče. Vendar pa smatram, da bi se dalo nekatere probleme z malo več rarumevanja in dobre volje ter z obstoječimi sredstvi vendarle urediti. Gre tukaj v pr- vi vrsti za alctivno pomoč samih občanov. Dosedanji primeri kaže- jo, da so nekatere občine vendar- le tudi to vprašanje do neke mere rešile. Pri tem je torej važno, da naši družbeni organi znajo pri- sluhniti potrebam svojih prebi- valcev, ter oceniti važnost potre- be, istočasno pa seveda mobilizi- rati vse sile, da z aktivnim delom pomagajo. Posebno je važno, da se bodo obstoječa sredstva ko- ristila dejansko za najbolj važne potrebe občine, ter da bodo druž- beni organi ta sredstva smotrno in koristno uporabili kjer je naj- bolj potrebno. P-ecej teh proble- mov se bo dalo tudi rešiti s te- snejšo povezavo in sodelovanjem med posameznimi gospodarskimi organizacijami in komuno in če bodo tukaj ustvarjeni dobri od- nosi ter pravilno razumevanje, bo prav gotovo rodilo koristne uspe- he. Prepričan sem. če bomo naše državljane nenehno seznanjali z naš-mi gospodarskimi problem.i. bodo delavci aktivno sodelovali pri reševanju vseh družbenih vprašanj, s tem bo pa istočasno rastla tudi zavest in zaupanje v svoje lastne sile v vrstah našega delovnega ljudstva, ki bo z razu- mevanjem in konstruktivnimi predlogi doprinašalo k hitrejše- mu razvoju naše socialistične graditve. Marko Klemenčič Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 28. marca 1958 Rodile so: Marija Jus. Zetale 110 — Milana; Marija Stopajnik, Maribor — Branka; Ana Kopušar, Apače 42 — Ano; Marija Loren- čič, Grajenščak 33 — Jožefa; Ma- rija Ploj, Grajena 17 — Jožefa; Roza Kuserbanj, Mestni vrh 11 — Franca; Marija Leskovar, Sveča 49 — Franca; Barbara Murko, Lancova vas — Jožefa; Gertruda Selinšek, Starše 74 — deklico; Ida Lorber, Sitež 20 — Jožefa; Marija Kokol, Lahonci 22 — Marijo; Mar- jeta Korže, Pobrežje 102 — Jo- žefa; Gabriela Kožar, Ljutomer — Toma; Cecilija Marinič, Stara- nova vas 51 — Jožefa; Brigita Vraz, Cerovec 28 — Cvetko; An- gela Mohorko, Nadole 44 — Jo- žefa; Alojzija Pihler, Ločki vrh 42 — Milana; Angela Mihelak, Črmlja 4 — Milana; Marija Oz- mec, Cvetkovci 30 — Cirila; Ana Vučak, Bratislave! 55 — dečka; Kristina Kovačec, Lešnica 35 — Ido; Elizabeta Vogrinec, Mali Brebrovnik — Marijo. Smrti: Ana Benkovič, Muretinci 45, roj. 1887, umrla 18. marca 1953; Alojz Cafuta, Draženci 80. roj. 1958, umrT 18. marca 1958; Friderik Vražič. Ituj, roj. 1958, umrl 8. marca 1938. V Gradišaku že sveti elektrika v soboto zvečer, 15. t. m., je zagorela električna luč v Gradi- šaku pri Juršincih na malem gričku, ki leži med Juršiinci in pesniško dolino. Ta kraj se je smatral vedno za najbolj zaostal v Slovenskih go- ricah. Tukajšnje prebivalstvo pa je kljub težkočam prebrodilo vse težave do trenutka, ko je zasve- tila električna svetilka. Pred- vsem se ima prebivalstvo zahvar- ixxžrtvovalnim odbornikom (Jane2ai Pignarju in Jožefu Ma- tjošdču in npredsednaScu EO tov. Martinu Sk>dnjaku na čelu), ki so vložili mnogo truda, da bi naše tukajšnje prebivalstvo čim- prej prišlo do električne raz- svetljave. Ob priložnosti, ko je v Gradi- šaku zagorela električna luč, so bili vaščani presenečeni in sko- raj niso verjeli svojim očem. Dejstvo pa je da je to naš naj- večji dosedanji u^>eh kljtib mnogim težavam. Dežurstvo zdravnikov- speclalistav za otroške bolezni Dr. Poznik: 1., 4., 5. in 6. aprila; dr. Neudauerjeva: 2. in 3. aprila t I Remont Ormož dela tudi v Ptuju Gradbena dela za zgraditev ka- nalizacije in čistilnih naprav Splošne bolnice v Ptuju je na ne- davni javni licitaciji dobilo kot najugodnejši ponudnik »Remont- no podjetje« Ormož, in sicer za 3,271.664 din in bo z delom pri- čelo takoj. Na licitaciji je sode- lovalo tudi Splošno gradbeno pod- jetje »Stavbar« Maribor in »Re- montno podjetje« Ptuj. VNUK ROMAN Njegovi poIetL«. Sonce se je že bJIžalo zadnjim obronkam, tam nekje pri Slo/e- njem Gradcu iin Pohorje je bilo kot temna stena. Zadnje ptice so posedle na grmovje, tu in tam pa se je pokazal zgodnja netopir. Na zernJji pa le še nd bilo mi- ru. Na velikem travniku ob že- lezniški progi pri Moškanjcih je še brnel motor aviona in zraven njega je ležal velik beli ptič — jadralno letalo. Dkoli njiju je bi- lo še vse živo, saj je okoli avicnov pred {»letom vedno do- volj opravil. Motorni dvdkriilec PO-2 in ja- dralno letalo »Vaja« sta pri- pravljena na polet. Ze večkrat sta bita v zraku, vendar še zad- nji letailec ni prišel na vrsto. Pri od^parti kabini jadralnega letala si je mlad leta-tec pritrje- val padalo, zvestega varuha le- talcev. Vez za vezjo je sfcrbno pripenjal in se ve^crat ozrl po tovariših, ki so imeli opravka okrog letal. Polet ni šala, po- sebno v novem letalu, ki mu le- tailec še ni navajen, čeprav je lepo, elegantno ter visdko spo- sdbno. Večkrat je že bi5 v zra- ku, toda s šolskimi in trenažni- mi letaK. »Vaja« pa je zanj ne- kaj novega, prav tako pa bo zanj novo doživetje z njo v zraku. Spretno se je skobacal v kaibino in za;pr1 kuoolo. Pregledal je in- strumente, se udobno namestil na sedežu in prei'zkusil krmite. Vse je bilo ngipf^d in pripravljeno za t>o1p+ Pccledal je prot-; Maki- dvokri»lcu. videl pa m ničesar. Kupola je postala rosna. Stekla nt obrisali, temveč je v mislih na deklico, ki jo je imel stalno pred očmi, izpisal s prstom po rosi njeno ime enkrat, dvakrat, tri- krat ... »Pripravljen!« To opozorilo z aviona ga ni presenetilo. Dvignil je levico v znak, da je tudi on pripravljen in hitro z roko obri- sal steklo in pustil le enkrat iz- pisano ime deklice. Motor dvo- krila Po-2 je za brnel s polno močjo. Žica med letaloma se je zategnila in stresla jadralno le- talo. »Po-2« je dvignil rep, se počasi premaknil in potegnil za seboj »Vajo« Dečko, ki je držal aviionsko krilo, je tekel na vso moč. Ko je krilo izpustil, se je »Po-2« počasi odlepil od zemlje in potegnil za seboj »Vajo«, ki je še v zadnjem stiku z zemljo s kriili malo zanihala na desno in levo. Ljudje in zemlja so bili vedno dalje, aviona pa sta se vedno bolj bližala oblakom in ve- černi zarji. Letailca sta se ozirala levo in desno, pogledovala na in- strumente jn zaiFK>vedovala pti- čerrta, kam in fcako naj letita. Doživetje v višiind je res nekaj, kar je težko opisati. Ni čudno, da si vedno več mfladih Ijiidi želi to doživetje ... Ko sta bile na višini 400 m je dal pilot iz »Po-2« znak za »Od- klop«. Jadralec v »Vaji« je z le- vico potegnil za obroček in se ločil od »Po-2«, k: se je spustil nazaj proti zemJii. »Vajo« pa pu- stfl v višavah. V lepih zavojih je drsela po zraku, se dvigala in spuščala, zavijala zdaj levo pa zopet desno nad polji, nad spo- miadnimi kresovi, ki so jih ku- rili kmetje. Vedno znova se je obračala proti Ptuju, proti stare- mu gradu in cerkvenemu zvoni- ku, ki sta se dvigaila iz mraka. Spodaj pod njim je lepo staro mesto, kjer se je rodil, kjer pre- življa svoja mlada leta in od ko- der odhaja na letališče navdušen mlad letalec ... Še nekaj letov nad vasmi :n letalo se je obrnilo k letovišču Bori in od tam nazaj k letali- šču. Zračne zavore so se počasi odpirale in vedno bolj se je sli- šalo sikanje. »Vaja« se je bližala zemlji in belemu znaku na ze- lenem letališčj. Ob pristajanju se je rahlo stresla in počasi tudi ustavila. K letalu so prihiteli to- variši in ga spraševali, kako je bilo. Mladi jadralec se je smeh- ljaje dvignil s sedeža in stopil zopet IZ kabine. Približal se mu je tudi »letalski očka«, ki zelo skrbno spremlja vsakega mlade- ga sokola in mu daje potrebne nasvete, ko zapušča gnezdo m ko se vrača vanj. Ko si je odpel padalo, se je zopet nasmehnil, pogledal na »Vajo« in proti nebu in pri se- bi rekel: »Draga moja ptička, le- pe višave, vaš sdn vas je zopet le za kratek čas zaipustil. Ljuba deklica,, pozabil sem v kabini iz- brisati tvoje ime. Naj le ostane, boš o^ \'saj v mislih še letala z mienoj...« Priprave na graditev hidroelektrarne Haidoše v kratkem bo Okrajni ljudski odbor Maribor odobril širšo loka- cijo za Hidroelektrarno Hajdoše (HE Hajdoše) na Spodnji Dravi. Za njo je že gotov investicijski program. Napravilo ga je pod- jetje Elektroprojekt Ljubljana, skupina Drava. Uprava za vodno gospodarstvo LRS je že dalo pri- stanek. Zvezna komisija za vodno gospodarstvo v Beogradu pa vo- dnogospodarsko soglasje. Z lokacijo je podrobno dolo- čeno vse potrebno glede zajezitve pri HE Hajdoše, glede nasipov, poplavnega področja, občinske ce- ste in drugih lokalnih komunika- cij na levem bregu Drave in osta- lih vprašanj. 2^jezitev f>ri HE Hajdoše ne bo presegala področja kote 235, ki omogoča smotrno izrabo vodne energije, v odsek HE Hajdoše do že zgrajene HE Mariborski otok in ne bo izključevala smotrne ka- nalizacije Maribora ter zavarova- nja nizkih predelov Maribora. Kota spodnje vode pri Ptuju ne bo segala nad koto 220, pri ka- teri je še mogoča smotrna kana- lizacija mesta Ptuja ter smotrno zavarovanje nizkih predelov Ptu- ja in okolice z nasipom. Nasipi ob bodočem akumulacij- skem bazenu HE Hajdoše bodo služili akumulaciji vode za elek- trarno. Poplavno področje bo omejeno izključno na neposredni pas zemlje ob Dravi. Z nasipi bo onemogočeno poplavljanje zem- ljišč ob akumulacijskem bazenu. Sprememba vodnega režima Dra- ve ne bo vplivala na podtalnico na zemljiščih v območju HE Haj- doše pa tudi ne na obstoječe vodnjake in na izvir Studenčnice. Na levem bregu Drave bo po- trebno fK>staviti del občinske ce- ste in drugih komunikacijskih na- prav, kolikor bodo prizadete s po- plavljenjem. Predno bo akumu- lacijski bazen napolnjen z vodo, bo iz njegovega področja odstra- njeno drevje, grmičevje in drugo. Graditev HE Hajdoše bo nekoli- ko vplivala na gospodarski doho- dek prizadetih tega področja. Škoda zaradi njene graditve in obratovanja bo morala biti naj- manjša. Zaradi odškodnine za po- plavljeno zemljišče in drugo bo s pjrizadetimi urejeno še pred za- četkom gradnje. Pz. Namesto topolov plato ne Mestna komunalna ustanova Ptuj namerava podreti topole na ptujski tržnici, ki so že prerasli zaželjeno višino in jih ni več mo- goče čistiti in urejati. Namesto topol bo nasadila platane. Elektrifikaclfa Drstolje in Zg. Piacarja Na področju Drstelje in Zg. Piacarja se resno pripravljajo na elektrifikacijo naselij. Trasiranje je končano. Kmetovalci so privo- lili speljavo žice preko njihovih parcel. Priskrbeli so že 200 ko- stanjevih drogov, skopali jame in tudi postavili drogove. 34 intere- sentov za elektrifikacijo je že vložilo za material nad 1 milijon dinarjev, kar pa še ne zadošča, zlasti če upoštevamo, da bo na- peljava dolga nad 6 km. Nekatere hiše so medsebojno oddaljene nad 200 m. Proračun za omrežje znaša nad 1 milijon 800.000 din. Ker gre v tem primeru za elek- trifikacijo področja, kjer ima ve- čina prebivalstva nizke hektarske donose, si interesente ne morejo drugače pomagati kot z najetjem kredita za elektrifikacijo v višini 450.000 din proti vrnitvi v 3 do 5 letih. Zaradi tega se je elektri- fikacijski odbor obrnil na Občin- ski ljudski odbor v Ptuju s proš- njo, da bi ta jamčil za njihovo posojilo, ki ga bodo v navedenem času sigurno pK)ravnali. KZ Majšperk je lani pri gospodarila nad 220 tsoG din dobička Pred nedaivnim je bil v Majšper^ku občni zbor KZ--Majš- perk, ki se ga je udeležilo poleg občinskih tudi več vadnejaih za- družnih funkcionarjev iz Maribo- ra in Ptuja. Tokrat se je občne- ga zbora udeležilo izredno ve- liko članstva. Kot je Irazvidno iz pKDslovnega p>oročila je opravila KZ Majšperk 42,789.808 din blagovnega prome- ta. Traktor in stroji, ki jih ima zadruga, so lani doprinesli nad milijon 600 tisoč dinarjev dohod- kov, trgovini v Majšperku in na Kujski gori nad 2 milijona di- narjev, odkup kmetijskih pridel- kov pa nad 1 milijon 700 tisoč dinarjev dohodkov. V -skladih imajo nad 1 milijon dinarjev skupnih sredstev. Lansko leto je napredovalo med drugim tudi po- slovanje hranillne in posojdlne službe v zaidrugi. Od prvotn:h 150.000 din viag v začetku leta so do konca leta narastle vloge na 1,360.000 dan. Iz teh vlog je dala zadruga 420.000 din posojil kmetovalcem za popravila go- spodarskih poslopij in ZA nabavo plemenske živine. V letošnjem letu se namera- vajo lofciitd meliiicracije maijšiperške doline, za kar imajo načrte že gotove. Najprej bodo ustanovili melioracijsko skupnost. Z delii bodo začeli pri vasi Majšperk. Iz zamočvirjenih parcel bodo vodo zbraH v zaprte jarke. Letos na- meravajo kupiti tudi vprežni tro- silec za umetna gnojila ter ne- kaj živine za pitanje, ki jo bodo dalii v pitanje članom KZ. Usta- noviti pa nameravajo tudi trgo- vino za promet z zelenjavo, sme- tano in sirom. Na občnem zboru so se teme- ljito pKMnenili s tov. Ivanom Vo- bičem iz Maribora o pomenu n namenu sodelovanja kmetovalcev s KZ v prizadevanju za napre- dek sadjarstva in živinoreje v občini. O tem so že razpravljali tuJi na zadružnih sejah in sklenili, da bodo letos obnavljali sadovnjake na področju Ptujske gore in Sa- vinjskega, ker sta ti legi za sad- jarstvo najugodnejši. To se je iz- kazalo že večkrat ob raznih j>o- zebah. Sonce posije v te predele šele okrog 10. ure in tukaj sla- na drevju ne škoduje. Lani je bi- 1 ov teh predelih največ sadja, dočim je drugje pustošila slana. Živinorejci smatrajo, da bi tem krajem najbolj odgovarjala sivo- bela mala pasma krav, ki veliko ne poje, doseže visoko težo in mlečnost. To pasmo že uvajajo na obratu KG Makole. V občini se tudi močno zavzemajo za ustanovitev osemenjevalne posta- je, ki bo začela v kratkem v Ma- kolah z delom. Na zboru pa so se pomenili tu- di o vprašanjih, ki še zavirajo delovanje KZ Majšperk v vlogi organizatorja kmetijskega gospo- darstva v tem predelu Haloz. V bodoče KZ Majšperk ne bo veo zniževala cen strojnih uslug na škodo zadruge kot je to bilo prej, ko so koristniki vrednotili stroj- no delo po tem, kako je poceni za nje. Po udcie^ji na 2horu in po vse- bini zibora se je videlo, da je po lanskoletnih uspehiih v našem kmetijstvu nastalo zanimanje kmetovalcev za sodelovanje s KZ večje in da' se bo to letos moč- no razširilo pri navedenih kon- kretnih nalogah. Uresničitev načrtov v Juršinch Na občnem zboru Vinarske za- druge v Jiaršincih so se v torek, 25. marca t 1. km^etovalloi, vino- gradniki in sadjarji iz tega pre- dela Slovenskih goric dobro po- menili z zadružnimi funkciomenil, jim raztol- mačil plan razvoja kmetijstva do 1961. leta ter prednosti pridelo- vanja kvalitetnega sadja, sortne- vina, hibridne koruze, sladkor- ne pese in prednosti rodovniške živine. Kmetovalci kažejo za vse to razumevanje, samo jih bo moralo nekaj z zgledom naprej, k ustva- ritvi vseh teh načrtov, njim bodo sledili ostali. Kmetijska in Vinar- ska zadruga ter Kmetijsko go- spodarstvo Juršinci ter občina jim bodo pri tem v vso pomoč. Sejem prometnih sredstev preložen Zaradi nepredvidenih ovir in izgradnje zunanjih prostorov Go- spodarskega razstavišča, je sejem prometnih sredstev, ki bi moral biti konec tega meseca, preložen. Odprt bo šele od 4. do 13. julija letos. Priprave na volitve delavskega sveta V IKLIP v Ptuiu 20. marca 1958 je bil predvo- lilni sestanek za volitve v novi delavski svc IKLIP, na katerem so obravnavali poročilo o delu dosedanjega DS in UO. Poročala sta predsednik DS Vlado Mako- vec in predsednik sindikalne po- družnice Alojz Polajžar. Iz poročila je bilo razvidno, da je kolektiv v kratkem obdobju svojega obstoja napravil veliko razvojno pot v sami proizvodnji, v finančnem poslovanju, kakor tudi v razširitvi kolektiva. Iz leta v leto usvaja proizvodnjo novih artiklov za široko potrošnjo, ki so kvalitetni in tudi iskani na trgu. Naročil ima toliko, da ne bo mo- gel zadovoljiti vseh naročnikov. Tudi delavsko upravljanje se razvija z razvojem kolektiva, kot tudi delo sindikata. V lanskem letu je bilo prometa preko 42 mi- lijonov, dohodka f>a so dosegli 11 milijonov. V razpravi so člani ko- lektiva dali kritično oceno dose- danjega dela DS, pravtako tudi dela sindikalne p>odružnice. O DS je bilo govora, da se je premalo poglabljal v določene probleme proizvodnje, v notranje odnose, v vprašanje kreditov, v tarifno po- litiko in temu slično. Pravtako so člani kolektiva pK>grešali med le- tom f>oročil od strani DS o delu in raznih problemih. Izpolniti bo treba tudi samo or- ganizacijo dela, pravtako kažejo potrebe na usposabljanje kadrov preko raznih tečajev, seminarjev in temu slično. Kolektiv je po- grešal tudi proizvodne obratne sestanke, na katerih bi se lahko velikokrat pogovorili o delu, no- tranjih odnosih pri delu, raznih napakah ter razčistili tudi osebne zadeve posameznikov. Člani ko- lektiva so izrazili željo, da bi imeli bolj pK>gosto sindikalne se- stanke, na katerih bi se lahko večkrat temeljito pogovorili o vsem, kar se tiče proizvodnje, po- litičnega dela in tudi posamezni člani sindikata bi lahko na takih sestankih dali razne predloge ter iznašali težnje, ki jih imajo. Mladinci iz tega kolektiva so izrazili željo, da bi ustanovili mladinsko organizacijo in klub ljudske tehnike, v katerem bi se lahko strokovno izpopolnjevali. Vredno je pripomniti, da je v tem kolektivu veliko mladih de- lavcev, ki želijo aktivno sodelo- vati v organih delavskega uprav- ljanja, v delu sindikata, samo treba jim je dati več nasvetov in pobud s strani sindikalne podruž- nice, vodstva podjetja, kakor tudi s strani političnih forumov občine Ptuj. Odločno pa se bo treba boriti proti grupaštvu, neobjektivni kri- tiki in podobnemu. V tem kolekti- vu ima sindikalna podružnica na- logo, vzpostaviti zdrave delavske socialistične odnose. Vso vlogo org^om upwavljanja, to je DS in UO. več čuta odgovornosti do volivcev! Posebni problem v tem kolek- tivu je vprašanje nagrajevanja dela po učinku, to so norme in premije. Novi delavski svet, ka- terega bodo volili 29. marca, ča- kajo odgovorne in važne naloge. Izvolili bodo iz svoje sredine od 24 predlaganih 17 članov DS. Predlagali so najbolj zaslužne de- lavce, kakor tudi strokovnjake, ki bodo morali to zaupanje opravi- čiti s svojim aktivnim delom in s čutom odgovornosti do tistih, ki jim ga dajejo. ŠJ Živila za šolske kuhinje se ne smejo uporabljati v druge namene Glavni odbor Rdečega križa Beograd je opozoril vse občinske odbore Rdečega križa in občinske ljudske odbore, da je dovoljeno iz inozemstva prejeta živila, name- njena za šolske kuhinje uporab- ljati izključno za šolske kuhinje. Vsako drugačno ravnanje s temi živili bi bilo v nasprotju z dogo- vorom med Glavnim odborom Rdečega križa Jugoslavije in do- brodelnumi institucijami v ino- zemstvu in bi lahko povzročilo nevšečnosti, zlasti pa nevarnost ukinitve te pomoči. V kromimici IKLIP Ptuj PlujsKi letalci 900 ur v zraHu Malce čudno se sliši 900 ur v zraku, pa vendar je res. Leta 1954 so ptujski padalci skakali prvič iz zračnih višav. Takrat še Aeroklub Ptuj ni imel last- nih letal in padal. Vse skupaj si je sposodil od sosednega ma- riborskega Aerokhiba. Edina podlaga za razvoj letalske de- javnosti v Ptuju je bila le sku- pina ljudi, ki je imela samo en cilj: ustvariti pogoje za letenje in priskrbeti letala in padobra- ne za svoj Aeroklub. Črnogledi so vprašali: >Za koga?« :!>Cemu nam bo?« Odgovor je bil: Za našo mladino, za našo JLA, za naše gospodarstvo in za teh- nično izobraževanje mladine. In končno je trdna volja zmagala. Začeli so rasti prvi stebri han- garja. Prispela so prva letala in padobrani. Letalska šola je začela z vztrajnim delom ne- glede na težave in pomanjkanje finančnih sred.^^tev, letalskega kadra in druge težave, ki so se pojavljale iz dneva v dan. Prvi uspehi so pomno/iii vrste letal- cev. Solo je končal prvi letal- ski kader. To je bilo tudi jam- stvo za nadaljnji razvoj. Letal- sko šolo so končali leto za le- tom novi piloti, padalci in mo- delarji. In danes, v četrtem letu letalskega razvoja beležimo v Ptnju vidne letalske uspehe. V štirih letih je za nami 900 ur letenja in 8300 poletov ter 608 padalskih skokov. Oprav- ljenih je 69 izpitov za jadralne in 9 za motorne pilote. Dane? je aktivnih v padalskem športu 90 mladincev in deklet, vklju- čenih 210 pionirjev, ki se bavi- jo z modelarstvom. Poleg osta- lega je Aeroklub priredil doslej 2 veliki letalski prireditvi ter več manjših in te je obiskalo nad 40.000 ljudi iz Ptuja in oko- licfe. Aeroklub ima danes 4 šo- le: jadralno, motorno, pilotsko, padalsko iu modelarsko šolo. Pridobil si je 3 motorna in 6 jadralnih letal. 20 padohranov, razne vlačilce in druga pomož- na tehnična sredstva v vredno- sti 40 milijonov dinarjev. S temi uspehi in svojimi te- žavami začenja Aeroklub Ptuj novo letalsko sezono. Na tečaju je novih 50 mladincev in de- klet, ki bodo padalci in piloti. Mnogi bodo odšli v naše vojno zrakoplovstvo in se bodo še tam usposabljali za čuvaria neba. Zo uspehe Aerokluba Ptuj nimajo zaslug le dober upravni odbor in vztrajni ter požrtvo- valni letalci, temveč dolgujemo zahvalo tudi organom oblasti in našemu ljudstvu. JLA in pod- -ietiem. ki so z razumevanjem podpirali športno letalsko de- javnost v Ptuju. AEROKLUB PTUJ bo imel v nedeljo, 30. marca t. 1. ob 8. uri v dvorani Obč. komiteja ZKS REDNI LETNI OBCNI ZBOR Vabimo člane in prijatelje le- talstva, da se občnega zbora v polnem številu udeležijo. Odbor 'ptoj, dne 28. marca 19^ PTUJSKI TEDNU Stran 3 MESTNI KINO PTUJ predvaja od 28. do 30. marca 1958. špansko- francoski barvni film »Mlin lju- bezni«. KINO MURETINCI predvaja 29. in 30. marca 1958, ameriški barvni film »Trobente opoldne«. KINO MAKOLE predvaja 29. in 30. marca 1958, ameriški fUm »Ko žene ljubijo«. Mestni kino Ptuj bo predvajaj od 1. do 3. aiprMa ametniški fiillm »Vohunski lov« in od 4. do 6. aiDiriila angleški barvni fiUm »Junaki shenvoodskega goz- da«. RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA NEDELJA, 30. MARCA 6.00—7.00 Veder nedeljslii jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.0O Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- jave dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Veseli pele-mele. 8.00 Športna reportaža. 8.I5 Prelistajmo naš zabavni album. 8.45 Mladinska radijska igra — Mark Twain: Pustolovščine Toma Sa- wycra (prir. Lojze Maruško). 9.15 Slo- venske narodne in umetne pesmi. 10.00 Se pomnite tovariši — Drago Kumer: Grenki spomini. 10.30 Iz operetnega sve- ta. J. strauss: Ketopir, uvertura. J. Gre- gorc: Melodije srca, odlomki. I. Tija.rdo- vič: Maja Floramv, odlomki. C. Mil- loecker: Dijak prosjak, finale. 11.30 Baletni intermezzo. 12.00 Nedeljska pa- norama zabavnih zvokov. 13.00 Napoved č3Fa, poročila, vremenska napoved, pre- gled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci če- stitajo in pozdrav! iajo — I. 15.00 Ka- noved C^.sa, poročila, vremenska napo- ved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H. 16.15 .Muharaed MuhiC: To je Zenica (reporta- ža). 16.45 Glasbeni mozaik. W. A. Mo- zart: Čarobna pišCal, uvod v 1. dej. — L. v. Beethoven: Za EHzo — G. Verdi: OtheHo, duet iz IL dej. — J. Str?'!ss: Pizzikato polka — Ch. Gounod: Faiist, arija Valentina iz 2. dej. — A. Aren- sky: Valčkova pesem — G. Puccini: De- kle z zarasla, ariia Tohnsona — M. Ra- vel: Rartdish — R. Wagner: Odlomek iz oti?re ,,valkira" — M. de Fajla: Polo. 17.30 Posnetki reportaže o smu- škiH skokih v Planici. 18.15 Glasbena medienja navkreber c:afova uilica, dokler ne doseže Prešernove. Orotslav Caf je rojiaik liiz Rečice pri Sv. Trojii- cl v Slov. goricah, rojen 13. apri- la 1814. Gimnaizdgo je obiskovali v Mairibotru, 2 letnika filozofjlje on bogcsilovje je dovršiJ v Grad- cu. Po službovanju v raznih kra- j;iih ga je po letu 1860 priipeljaila pot v stairodavni Ptuj, kjer je postal benefiicijat prd mestni župni cerkvL V Ptujiu je tudi umni 3, jiuiliija 1874. Njiegovo ime srečamo med sJo- venskimi preporodiitelji sredi 19. stoletja. Poglobili se je zlasti v jeziikovna vprašanja, poznal do- bro slovanske jeztike kakor tudi indoevropske .sploh. ZJbiiral je gradavo za slovenski sJovar m slovnico, vendar pa do izdaje njegovega sJovarja ni nikdar pri- šlo. C^afovo slovarsko gradivo je deloma u,{>oraihiil Maks Pleteršnik v silovensiko-nemškem slovarju iz leita 1894. V uvodu hvaK Pleterš- niilk Caifovo -vnemo pri zbiranju besednega zaklada za njegov slo- var. »Caf je zalp^;sovail,« pravi Pileteršn-k, »'kar je nahajali v spi- sih in slii&al med narodom z vtso martlijiivositjo in vestnostjo.« Dasi je bili Caf zelo marljiiv kuiltumi delaivec, je vendar izšlo mailo naitisnjienega iizpod njegove- ga peresa. Pcdizikusiiil se je tudii v pesmištvu, vendar se v tej &loiv- stvend panogii ni kaj prida i:zka- za'l. Večina njegove liiteraime za- puščine se je poraiziguhiila. Cafova ulica je bila nekoč Ordanančna Včasih se je ta strma uldca imenovaila Ordonančna uliica, pač po hiši na nekdanj^em mestu da- naišnje gimnazije, kjer so se ustaivljailii vojaški »ordonanci« na potu po prostrana avstriijski dr- žaivti noseč s seboj važna vojaška aporoaitia. V ordonančm hiši je hiilo verjetno urejeno vse potreb- no za njihovo oskrbo in prenočd>- šče. V nekdanll špitalski ulici Tako smo končaili naše »krožno potovanje« po mestu in si vsaj bežno ogiledali znamenitositii na našem poučnem sprehodu. I^re- ostane nam še nekaj stranskih ulic in trgov, ki pa se zelo odiM- kujejo i>o svojii silikovitosti in zgodovinski častitljivosti. To so predvsem ulice, ki se z dravske strani stekajo v mestno osrčje. S Hrvatskega trga se protii Pre- šernovi Ulici vzpenja Cankarjeva uilica, posvečena največjemu sik>- veniskemu pisatelju Ivanu Can- karjoi (1876 — 1918). Nekoč so imenovali to precej prometno ži- lo od mostu proti gornjim mest- nim predelom Meščanisko, še prej pa Špitalsko, po mestnem »Špiitailu« na oglu današnje Can- karjeve in Hrvatskega trga. Mestna bolnišnica se omenja že v 14. stoletju E»tujsko pravo iiz leta 1376 go- vori na več mestih o ptuj.skem »Špdtalu«. Tej ustanovi so po predpisiih mestnega statuta odda- jaiLi včasih srednjeveški tržni or- gani v Ruju zaplenjen kruh ailit pa zaseženo vino. Prepovedano je bilo namreč vozriiti vino v mesto ali skozi mesto po Martinovem. Konec 14. stol. se omenja v ne- ki liiEtinii »špitailmojster« Ludwfflg. Po drugih poročilih nag hi to bal- nišnico ustanovila ptujska gospo- da Bemhard in UJanik leta 1413. Bolnišnici je bila priiziidiana cerkev sv. Duha in se ta ustano- va tudi imenuje po tej cerkvici. »Špital« je imel nekaj poses-tva, med drugim tudi dva vinograda in mliin v Skorbi. Vse to premo- ženje je upravljal poseben »špi- talmojster«, izvoljen iz vrst me- ščanstva. Spočetka je bila tu predvsem biirailnica za 12 siromašnejših me- ščanov. V začetku 19. stoletja p« se priključi hiralnici še bolni srni- ca za pomočnike raiznih obrti Podpirali pa so to zdraivstveno napravo vsi ptujski cehi z dolo- čenimi letnimii pnispeviki. Bolniško cerkev so leta 1784 sprem^eniili v skladiišče, ker se je tega leta udri strop. Sredi 19. stoletja so bclnišniico razšdriili ta- ko, da je zmogla že 22 fKDstelj. Letnica 1840 nad portalom velja za ustanovno letnico splošne občinske bollniišnice. Nasproti nekdanjtega »špiitala« v poslopju štev. 7 je vzidan got- ski relief s trpečo Marijo in Kri- stusom. V tej ulliiOi naletimo na več znameniitih porta^lov, eden v hiši štev. 14 ima vklesano letnico 1668. Na Cvetkovem trgu če zavijemo iz Cankarjeve uli- ce proti Titovemu domu, pride- mo na trg, posvečen Francu Cvet- ku, rojaku iz E>oma've, rojenemu 14. septemihra 1779. IzšoOal se je v Mariboru in Gradcu. V 'etnh 1843 do 1848 je M v Ptuju de- kan. Kot njegovi sodobniki Krempl, Modrinjak, Voilkmer in drugii, se je tudi on udejstvoval v narodno pneiporodnem duhu. Zbiral je gradivo za slovensiki slovar in sloveli kot iorvrsten slo- venski govornik. Njegove pesmii nimajo posebne slovstvene vred- nosti,. Cveitkov trg je bil pred L sve- tovno vojno Trg Ferdinanda Koflerja, nekdanjega ptujskega župana v letu 1856. Mož je imel na Kogu pri Srediišču vdnsiki dvo- rec, ki je kasneje prešel v test družjine Brezniilkofve. Poslopje je bilo med drugo svetovno vojno močno poškodovano. V starejSih časfti se je Kofler- jev tpg imenoval Mesni trg (neischmarkt). Na mestu današ- njega Titovega doma je bila v 19. stoletju gostilna »Pri jagnje- tu« (»Zum Lamm«). 22. decem- bra 1866 so iiz skladišča te go- stilne naipravili plesno dvorano, eno na.jrvečjlih na Spod. Štajer- skem. Zanimivosti v nekdanji Ulici vseh svetnikov Po »Mačjih glavah«, tako zna- čilnih za starinski Ptuj, prid smo skozi velik hišni obok v Jadran- sko, nekdanjo Ulico vseh svetoi- kov, imenovano tako po nekda- nji cerkvici vseh svetniikov v sosežčim Naax>dn©ga docna, To cerkvico naj bi konec 14. stoletja ustanovila rodbina go- spodov Ptujskih. V protestantov- ski dobi so to cerkvico uporab- Ijaili Lutrovi pristaši za širjenje .svojega nauka. Pri cerkvi je bilo tudi pokoipailišče za nekatofliičane, nekrščene otroke in mestne re- veže. Poznejši stanovalci so v ondotnem vrtu še kdajkoli odko- pali kosti pokopanih mrličev. sar Jožef II. je poleg drugih dal zapreti le^.a 1785 tudi to cerkev. V že omenjenem hišnem »pre- doru« je zanimiv portal z letnico 1778 današnje hiše štev. 4, kjer so se nekoč bavili z varen jem pi- va. Tu se že leta 1813 omenjata rrtestna pi«vovamarjia Anton in Jožef Klein. Tudi med ptujskimi obrt- niki so bili narodno zavedni ljudje Kot lastnika hiše štev. 14 v Jadtrainski ulici se leta 1880 ome- njata Ntorko in Ana Pavlinič, ki sta to zgradbo kupila omenjene- ga leta od Ignaca Le.skovška. Mar- ko Pavlinič je bil rojen na Hurnu pri Ormožu leta 1842. V Ormožu se je izučili čevljainske obrti in nato mnogo potoval po svetu, kjer je mnogo pridobil za svoj poklic. Ko se je leta 1866 vrruil iz avstrijsko-pruske vojne v Or- mož, ga kmalu viidimo v vrstah narodno zavednih ljudi. Iz Ormo- ža ga je prignala želja po več- jih možnostih in razmahu v Ptuj, kjer se je leta 1872 vpisal v ptuj- sko čitalnico. Bil je večlcrat od- bornik te ptujske narodne posto- janke. Slovenski obrtniki so imeli v tem času težak položaj v narod- nem pogledu, vendar se je Pavli- nič odločno ustavljal renegatske- mu pritisku in ostal zvest čital- nici. Tudi svojega priimka ni spremenil, kot so to zahtevaila takratni ptujiski Oiblaistniki. Leta 1891 je dal dijaški kuhi- nji svojo gostoljubno streho na razpolago in vodil to kor-istno ustanovo skoraj 20 let. Bil je tu- di velik ljubitelj slovenskega pet- ja in pomagal ustanoviti Sloven- sko pevsko društvo v Ptuju. Umrl je 9. julija 1919 v Varaždinskih Toplicah, od koder so ga prepe- ljali v Ptuj in položili k večne- mu počitku na mestnem pokopa- lišču. Zamorca na oglu haše v začetku nekdanje ulice Vseh svetnikov še marsikdo ni opazil (Lekarna pri zamorcu) Spominska knjiga NOV za okraj Maribor v sredo, 26. t. m., so se v Ptu- ju sestali člani zgodovinske sek- cije občinskega odbora ZB NOV in se pamenaiK o zbiranju življe- njepisov pedlih borcev NOV tz občin mariborskega okraja, ki bodo objavljeni v spominski knji- gi NOV za okraj Maribor. Člani sekcije bodo zbral, živ- ljenjepise padlih borcev oziroma jjh sestav li na p>odlagi zbranega dokaiznega gradiva ob pomoči članov ZB NOV do konca aiprila 1958. Zgodovinska sekcija ptujskega občinskega odboi-a ZB NOV bo zbirala v bodoče življenjepise, spomine in pr.iiFK>vedovanja iz ča- sa NOV, slike dn opremo padlih borcev ter žrtev fašističnega na- silja za oddelek NOV ptujskega muzeja. Ali je vprašanje ptujskih štipendistov že rešeno? Tako se cesto sprašujejo ptuj- ski študentje, ko dan za dnem pričakujejo nujno potrebni denar. Res je, da so štipendisti breme za proračun in je zanje težko najti denar, toda če se že sklene pogodba, potem naj jo dosledno izpolnjujeta obe strani. Nihče ne more trditi, da štipendije ne sprejema, toda z velikimi zamu- dami. Navada je že, da pridejo štipendije najpozneje do 5. v me- secu, toda pri nas se cesto zelo odstopa od tega roka. Študentje sklepajo po številnih pečatih na čekovnih nakaznicah, da je po- trebna neka zamudna procedura, ki je vzrok zamudam štipendij. Če je to res, potem pa naj bi k temu prej pristopili. Zelo nero- dno je namreč, če ti v menzi no- čejo dati blokov vnaprej, ali pa če v Kolegiju rečejo, da niso ni- kakšen zavod za pomoč. Še ne- rodneje pa si je neprestano iz- posojati denar. Ali se bodo te stvari za ptujske štipendiste kmalu uredile? Vsekakor pa so štipendisti mnogo bolj zadovoljni kakor ti- sti, katerim so obljubljene pod- pore. Ti jih namreč še za februar niso sprejeli, čeprav so zelo, zelo potrebni. Nekateri se morajo za- dovoljiti z najskromnejšimi sta- novanji, a zanje plačati visoko ce- no. Življenje študentov je v da- našnjih razmerah zelo težko, za- to so štipendije in podpore re- šilna vrv za vsakogar. Ptujski študentje prosijo, da bi se to vprašanje čim preje in čim ugodneje rešilo. -tf Graditev novega študentskega naselja Največji problem, ki je lasten vsem univerzitetnim mestom, je občutno pK>manjkanje študentskih domov. Na ta račun si delajo ne- kateri izkoriščevalski zasebniki prav lepe dohodke, ko odstopajo študentom sobice za pretirano vi- soke cene. Da bi vsaj nekoliko rešili ta problem, bodo letos pričeli z na- daljnjimi gradnjami v Študent- skem naselju v Ljubljani. Inve- sticije so odobrene, načrti izde- lani, z delom pa bodo v prihod- njih počitnicah pričele poseb«ie mladinske delovne brigade. Tudi mariborski okraj je inve- stiral gradnjo enega bloka, da bi tako omilil stanovanjski problem študentov iz mariborskega okraja. Mogoče se bo v bodoče češče na- smehnila sreča tudi kakšnemu ptujskemu študentu, kj bo užival prijetno zavetje študentskega doma. -tf Markovski študentje se pripravljajo na počitnice Družina počitniške zveze Mar- kovci namerava tudi letos prire- diti večdnevno poučno potovanje svojih številnih članov po domo- vini, da bi spoznali gospodarske in druge razmere ožje in širše domovine in videli lepote naših krajev, ki jih prihaja vsako leto občudovat nešteto tujcev. Že sedaj mislijo, kako bi si pri- dobili nekaj denarnih sredstev, obenem pa upajo, da jim bosta KZ in tudi občina s primernim pri- spevkom pripomogla do uresniče- nja načrta. Priporočilo Ptujski maturanti se priporo- čajo ptujskim podjetjem za na- klonjenost pri zbiranju dobitkov za srečolov ob maturantskem plesu 12. aprila t. 1. v Narodnem domu, čigar c^običek bo porab- ljen za izlet po naši domovini po | opravljeni maturi. Pripravljalni odbor j Novi naročniki »Ptujskega tednika« Ivan Maroh, Cirkulane; Anton Tominc, Lovrenc; Ivan Vindiš, V. P. Hercegnovi; Marija Petro- vič, Radovan; Franc Peteršič, Domava; Franc Bratušek, Po- brežje-Maribor; Franc Koletnik, Videm pri Ptuju; Marija Šiunen, Vitomarci; Franc Rižnar, V. P. Stip; Vinko Topolovec, Podleh- nik^ Marija Koderman. Videm pri Ptuju; Konrad Jurgec, Svečina, 7^. Kungota; Konrad Kondrič. V. P. Trebinje; Franc Bračič, V. P. Trebinje; Mestni arhiv Ptuj. Nedavno gledališko snidenje V nedeljo, 16. t. m. je Sloven- sko ljudsko gledališče iz Celja uprizorilo na ptujskem odru Ki- slingerjevo dramo »Na slepem tiru«. Veliko zanimanje ptujske- ga občinstva za to delo se je odrazilo tudi na obisku, saj je bi- la gledališka hiša polno zasedena. Ptujčani so celjske gledaKške ljudi pozdravili toplo in prisrčno. Dramo »Na slepem tiru« je re- žiral Janez Vrhunc s smelimi in domiselnimi režijskimi prijemi. Tako je na sceni, katero je osno- val Sveta Jovanovič z izrednim smislom za oderski prostor in dramsko dogajanje v njem, zaži- vela avtorjeva zamisel z vsemi odtenki, kateri so ji dali pečat dobrega domačega oderskega de- la. Težko bi bilo to delo še na tem mestu ocenjevati, saj so ga po krstni uprizoritvi v Celju že vsestransko ocenili, in treba je povedati, zelo pozitivno ocenili. Tudi med ptujskim občinstvom je drama žela priznanje in odo- bravanje, zapustila je pri gledal- cih vtis, ki ostane. K temu je doprinesel v veliki meri tudi na- darjeni igralski ansambel, kate- rega so sestavljah Marjan Bačko, Pavle Jeršin, Janez Škof, Marija Goršičeva, Jože Pristov, Volodja Peer, Marjanca Krošl-Horvatova, Angelca Hlebcetova ter Marjan Dolinar. Zaigrali so z vsem srcem in navdušenjem za odersko umet- nost, kar je velika odlika celj- skega gledališča, ki smelo utira svojo pot z novimi in domačinu oderskimi deli. Za zaključek: ptujsko občin- stvo se nadeja, da celjsko gleda- lišče ni gostovalo zadnjič in da se bo v prihodnje še večkrat sre- čalo z ansamblom, kateri se mu je s svojim prvim gostovanje tako priljubil, -r ELMAR ItARRIS: MOLČEČA USTA v četrtek, 3. aprila, bodo v ptuj- skem gledališču uprizorili deveto premiero v letošnji sezoni. Igro Elmarja Harrisa »Molčeča usta« je režiral gost Juro Kislinger iz Celja, sceno je izdelal Sveta Jo- vanovič, kostumograf pri tej predstavi pa je Alenka Bartl — Serša. Razen igralcev ptujskega gledališča sodelujejo še gostje Nedeljka Kacinova, Boris Koče- var, Mirko Cegnar in Ančka Baj- gotova. Za razliko od prejšnje premiere, ki je bila izrazito mo- dema po slogu, so »Molčeča usta« drama z ljudsko tematiko, ki bo vsekakor pritegnila širok krog gledalcev, posebno na podeželju. Premiera »Molčečih ust« bo že 154 predstava v letošnji sezoni in ta številka je očiten dokaz živah- ne dejavnosti ptujskega gledali- šča v letošji sezoni. -r I2: Makol Prejšnji teden je usipešno za- ključila svoje delo kmetijsko- goapodarsika šola v Makolah. Isto- časno je bil tudi zdravstveno- vzgojnii tečaj Rdečega križa, ki ga je obiskovalo 27 mladink. Ker so izšle letošnje gojenke z nižje gtennaizije, so z večjim zanima- njem sledižle predavanjem in do- segle prav dobre uspehe. Preda- valo je domače učiteljstvo. Vzporedno s kmetijsko gospo- darsko šolo so bifc trije kuharski tečaja, ki jih je vodila z vso vest- nostjo in po^vov^lniost^ uioKe- Ijica tov. Marija Lončarič. Stro- ške teh tečajev so nosile tečaj- nice deloma same, 20.000 din pa je prispevala tukajšnja kmetijska zadruga. Ob zaiključku tecajer so prire- dile mladunke in niladinc: dru- žaibni večer, ki so se ga udele- žili tudi števjlni starši m vkaitedj- stvo. Po prijetnih unic^ glasbe jn pAesa se je vračaAa mladina zadovoljna v vasi, kjer bo s svo- jrjm na novo pnidobljemn zna- njem lahko obogatdlia svoje do- move iXl okodico. Qb koncu tečaja v Makolah Načrti ptujskih planincev v pr\n polovici tekočega mese- ca so imeli ptujski planinci red- ni letni občni zbor. O delu v zad- njem obdobju je poročala pred- sednica tov. Seršenova. Povedala je, da deluje društvo že pet let in šteje sedaj 228 članov. Lan- skoletni delovni načrt ni bil v celoti izveden. Kljub temu pa je članstvo napravilo vrsto zani- mivih in privlačnih izletov. Ne- kaj predvidenih izletov je odpa- dlo zaradi! slabega vremena, ne- kaj pa iz drugi.h vzrokov. Letos namerava ptujsko Pla- ninsko društvo pK)živiti svojo de- javnost EVeilvsem namerava zvi- šati število svojih članov na 300 Poleg tega bo intenaivno propa- giralo posebno med mladino ob- iskovanje planin, označilo pot na Donačko goro in na najvišji vrh Haloz, prired.iiIo bo pteninsiko pri- reditev, uredilo v Ptuju informa- tivno posairno za pospeševanje planinstva in svoje prostore in drugo. Novoizvolijeni odbor bo poskr- bel, da bodo zastavljene naloge tudd dejansko izvršene. -^-'^vie motere, pridite! v ponedeljek zvečer, 24. t. m., je predaval številnim materam in očetom iiz Ptuja v dvorani Občin- skega odbora SZDL na povabilo Društva prijateljev mlaidine E*tuj prof. tov. Gustav Šilih iiz Mari- bora o naših vzgojnih smotrih, čez 14 dni, to je v ponedeljek, 7. aprjla t. 1., ob 19.30 pa bo v isti dvorani predaval o kvarnih vplivih na lepvotno vzgojo naše mladine. Ob dveurnem predavanju s< poslušalci vsak zase sklenili, da bodo v bodoče mnogo bolj kot do-slej mislili pri svojih in dru- gih otrokih na pravilno telesno, umsko, delovno, nravstveno in lepotno vzgojo. Vse to s;pada k našim splošnim vzgojnim smo- trom, vse to hi naj vse'bova!la vzgoja otrok doma in v šoli. Na tem mestu je težko pono- viti, kar je prof. Šilih v svojem predavanju vsem staršem pri vzgoji otrok položil na srce in s tem obogatiil njihove poglede na pravilno vzgojo otrok pa tudi spomnil na marsikaj, na kar starši rada pozabljamo. Žal, pa se je dalo ligotoviti tu- di na tem predavanju, de je bilo med poslušalci premalo mater in očetov iiz delavskih družin, ki j.im je tako predavanje v enako mogoče v še večjo pomoč kot materam iz nameščenskih dru- žin, ki itak rade segajo po vzgojnih knjiigah in nasvetih, ka>- ko pravilno vzgajati naš mladi rod. Sindikalne pK>družnice in upra- ve podjetij hi lahko v bodoče pravočasno opKJzorile svoje de- lavce na skrb Društva prijate- ljev mladine za nje in za njiho- ve otroke, zlasti pa na vzgojna predavanja, ki jih to društvo pri- reja. Vabimo vsa vodstva sindikalnih podružnic in osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva, da ugotovite, če na pK>- dročju vaše organizacije že dela poverjenik Prešernove družbe. Kjer je, ga podprite v njegovih prizadevanjih, kjer pa ga še ni, najdite iz vrst odbora ali članstva tovariša, ki se bo s srcem zavzel za širjenje zabavnih, poučnih in praktičnih knjig Prešernove druž- be. Naslove novih poverjenikov pošiljajte Glavnemu odboru Pre- šernove družbe, Ljubljana, Erjav- čeva C. 14 *a. Storite vse, da bodo vsi vaši člani tudi člani Prešer- nove družbe, ki bodo konec le- ta prejeli za minimalno članarino bogato Jaijižno zbirka Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 28. marca 1958 Mednarodni sejem v Ljubljani Les predstavlja v naši republiki veliko narodno bogastvo. Naša lesnopredelovalna industrija je sicer močno razvita in njena pro- izvodnja še narašča, kljub temu pa bi bil potreben mnogo večji razvoj, da bi pravilno izkoristili vse, kar nam nudijo naši gozdovi. Povečuje se tudi kvaliteta lesnih polizdelkov in končnih izdelkov, s čimer narašča izvoz v. tujino. V tem pogledu p>a je postala Ljub- ljana že priznano središče medna- rodne lesne trgovine. Ti razlogi opravičujejo, da bo letošnji mednarodni lesni sejem prirejen v Ljubljani, in sicer od 22. maja do 6. junija. Njegov na- men je, da prikaže naše celotno gospodarjenje z lesnim b>oga- stvom, donnčim in tujim kupcem pa posreduje bonat sortiment le- sa in lesnih izdelkov. Vsi ino- zem.-ki razstavljavci, ki bodo na sejmu prikazali modeme stroje za predelavo in obdelavo lesa, imajo pri nas velike možosti, kajti na.?a lesna industrija potre- buje v svoj°m intenzivnem, raz- voju veliko .štovilo'takih strojev. Razstava, ki bo nedvomno po- membna gospodarska prireditev za vso državo, bo skrbno priprav- ljena, v njenem rkviru pa bo prikazana še lov.ika deji-.most v Sloveniji. V ^;.k5 ^'' ■ M isži 1» m 4:2 (1:2) M.:id tednom je hlz ol;'rana pov^ratna pri jate! j.'?ka nog-metna tekma med dobrim m.oš.tv'.m iz M;;.)r,ske Sobote in dcm-čo D"avo, Nlžjerazredno moštvo iz Mur- ske Sobcte je pr':'lk3'zaLO lep nogo- met in ves prvi p-cilčsis oblegajo vrata domačinov. Etomači igra'c: £•0 iigrailii zelo raiztrešeno in so se samo brsTiiiM pred svojimi; \T?:*i. V peti mnnuti prvega de'a je uspelo na levem kriilu Hercegu prei^graiti otbramibnega iigir'3!!ca in doseči vodstvo 1:0. Gostje so po prej^ctem golu še m-:čneie n-=pe- da:'i in kmalu sizenačiik rezultat. Igtra je pcst?ila npit-o enakovredna in tehrečno bciljši gostje so več- krat nevarro oW<^oaJ^i domačega vre t ar ja. NeE-caj mrnut pred kon- cem prvega po^č^isa je usoe'o go- .sito- segl; zairadi nesoglasja domiče ožie obrambe. V drugem de';U igre je bila po- stava moštva Drave nekolulco sprem^enjena in iora je po.5taia živauhnejša. Dcmačriii so takoj prevz-eld inicisitrivo jn igra je po- st.arta ostrejša, domač-ih: so star- tali na prvo žogo in tako jm je uspe'o, da so po požrtvovailnem Mu;:ču najprej izenačila rezv.ltat, nato pa so še dvn.krat poviša^!': jn postavJli končni rezultat 4:2. domače m.'eš+,vo so b''ili uspešni: Mu5ič dvakrat in Ličar ter Her- ceg po enega. Za ooste sta dala go^e Mairčič in Z^ljko. V dom.ač: enaistorfci še vedno pr^manjkrjje bO'rbenostii in vigiran-r^r^ti celotne ekipe. Pohvalat: je treba v napa- du Modrinjaka :n Ulčarja, ki sta z uspešnimi; prodori večkrat ne- varno ogrožala vrata gostov. Sodi.i je pred sto g'edailci do- bro Grabnar iz Ptuia. Pa, Dr. Alojz Trstenjak: Kako so nekdaj odkrivali coprnice V članku pod tem naslovom v 6. številki našega lista z dne 16. februarja je bilo govora, kako je nekdaj pravosodje v svojem ka- zenskem postopku odkrivalo co- prnice, kako zverinsko jih muči- lo, da je izsililo od njih priznanje krivde, da jih je potem kot naj- hujše zločince in škodljivce člo- veštva spravljalo s sveta. Število takšnih žrtev gre pri nas na Slo- venskem v stotine, če ne celo v tisoče. V vsej 300-letni dobi be- snenja proti copmicam, t. j. od 15. do 19. stoletja, pa jih je bilo v vsej Evropi okoli 300.000, žensk in moških, ker so po nekod tudi moške dolžili čarovništva. Tako pravi zgodovina, ki danes o teh blodnjah človeških možganov — molči. Res, strašne so bile zmote člo- veškega uma. ko so ljudje vero- vali v coprnice, ko so verovali v demone, t. j. v hudobne duhove aLi bese im hudiiče. Billo je to pra- znoverje, ki se vleče od najsta- rejših časov človeštva skozi vso njegovo zoodovino, tudi skozi zgodovino Grkov in Rimljanov, v krščansko dobo, ko je v 15. sto- letju doseolo v Evropi svoj višek. Nad .300 let so se borili največji m"sleci človeštva proti tej blod- nji mr'.7-ianov živčno ali namišlje- no bolehnih ljudi, preden so zma- gali. Vera v čarovništvo je bila splošna in laže so se je ljudje na- lezli, kakor najhujše ali najne- varnejše kuge. Bile so ženske, ki so že. pod vtisom splošnega ljud- skega mnenja celo same domiš- Ijevale. da so conrnice. da so se same javljale sodišču in prosile, da se jih naj hitro obsodi in UKmrti. češ da bo potem na svetu bolje, če jih več ne bo. To so zgo- dovinska dejstva. Zato ni čudno, da so ljudje začutili potrebo, da so začeli sami iskati in odkrivati med seboj coprnice. to tembolj, da ne bi sami postali sumljivi ča- rovništva, če so, pa čeprav neve- de živeli s kom, ki so ga imeli drugi za čarovnika ali copmico. Odkrivali pa so jih na način, ki je bil sicer jako duhovit, toda ima tudi ta, kakor oni, ki se ga je pri odkrivanju copmic posluževalo državno pravosodje, svoj izvor v bujni praznoverski ljudski domiš- ljiji. Razlika med njima je samo v tem, da je bil eden jako krut, drugi pa ne in vrh tega še jako enostaven. S tem je lahko vsak odkril copmico, če je le imel ko- ličkaj dobre volje in malo potr- pežljivosti. Kako, o tem pripove- dujejo še danes v ormoški okolici naslednje: Na dan sv. Andreja (30. novem- bra) si moraš začeti delati stol- ček za pod noge (podnožnik, prukca). Ta stolček mora imeti točno 12 enakih delov. Vsak del mora biti iz drugačnega lesa, t. j. eden iz hrastovega, drugi iz bu- kovega, tretji iz orehovega itd. Na stolčku moraš delati vsak dan tako, da si z njim gotov ravno na sveti večer (24. decembra). S tem stolčkom greš v domačo cerkev k polnočnici. Tai.i se nanj vsedeš nekje, od koder imaš pogled po vsej cerkvi. Ko bije ura polnoči, že moraš na stolčku sedeti in to ves čas, dokler ni polnočnica kon- čana. Ko je povzdigovanje, so žec^e, ki so coprnice, obrnjene z obrazi proti vratom (ker so že zapisane hudiču, ne morejo gle- dati, kaj se dogaja na oltarju). S stolčka vidi dotični, ki na njem sedi, vse te ženske, ki gledajo nazaj proti vratom, drugi ljudje jih ne vidijo. Gorje pa mu sedaj, če so ga coprnice opazile. Po maši mora čimprej iz cerkve in zbežati (s stolčkom) k najbližji hiši pod streho, ker bi ga v na- sprotnem slučaju raztrgale na drobne kosce. Ko je namreč pod streho, zgubijo coprnice nad njim svojo moč (povedala Roza Grano- va iz Kajžarja). Gotovo je takšnih in sličnih spominov na čarovniško prazno- vanje v naših krajih še več. Iz narodopisnih vidikov bi gotovo bilo zanimivo, da bi se takšne in slične pripovedke o čarovništvu zapisale, ker tudi one spominjajo na našo preteklost in so del naše zgodovine. Volkovi so se med zad- njo vojno zelo razmnožili Med vsako vojno se navauno vse vrste zven silno razmnožijo. Posebej pa velja to za volkove, ker jin nima kdo uničevati. Tako je bilo tudi med zadnjo svetovno vojno. Število volkov se je v ne- katerih deželah podesetorilo, in celo tam, kjer jih pred vojno sploh ni bilo, delajo se danes ogromno škodo. S severa so pro- drli daleč na jug in v Zahodno Evropo. Nad deset let jih že uni čujejo, pa je njihovo število ko- majda spet nekoliko padlo. Zelo so se razmnožili tudi pn nas v Jugoslaviji, zlasti pa jii'. je mnogo v Srbiji in Bosni. Po urad- nih podatkih so jih samo v prvih šestih letih po osvoboditvi pobili skoraj 7000, vendar je njihovo število še vedno ogromno, saj so v zadnjih dveh letih samo v Srbi- ji poklali približno 54.000 glav drobnice in govedi. Volkovi so po- sebno škodljivi zaradi tega, ker ne koljejo samo kar potrebujejo za hrano, ampak vsevprek. Ni nam- reč redek primer, da pokolj« en sam volk po 50 in več glav drob- nice, čeprav lahko odnese samo eno. Ključ pri postajenačeinilcu v biiziiu male železniške posta- je pri Schiesvvigu se nahaja, koi je to že navada — mala hišica za nujne potrebe potnikov. Na vratih visi orumeneia tablica z napisom: »V primeru potrebe dobite ključ pri postajnem načelniku«. Neko- mu se je najbrž godilo slabo, pa je spodaj pripisal: »V nujnih pri- merih obrnite se na zvezno želez- niško direkcijo.« Angleški poslanik in nesrečni suvereni Sir Kaiph Stevenson, trenutno angleški poslanik v Kairu, je znan kot slabo znamenje za vse krona- ne vladarje, pri katerih je b i akreditiran. Kar poglejmo seznam »nesrečnih« suverenov, ki so v njegovi prisotnosti izgubili krone! Tik pred vojno je bil Sir Ralph Stevenson poslanik v Jugoslaviji — prav v času, ko se je poslavljal kralj Peter; od 1946 do 1950 je zastopal svojo deželo na kitaj- skem dvoru pri Čangkajšku, ki je prav tako moral menjati svoje bi- vališče; od leta 1950 naprej pa je, kot pravijo zlobni jeziki — spravil na beraško palico kralja vseh kraljev — Faruka, kjer je bil v kritičnem času posianik. Kje oc našel znanilec nesreče svojo četrto kronano žrtev, se sprašujejo sedaj Angleži. Kdaj je začel lagati? Oče (očitajoč svojemu sinčku): »Ko sem bil tako majhen kakor ti, se nisem nikdar lagal.« Sinko: »In kdaj si potem pri- čel, atek?« insniiiis liolia u 20. stol. Pred, nekaj leti je pisal ves svetovni tisk o novo odkriti dolini v Novi Gvineji in ljudstvu, ki tam še danes živi v fx>go3ih kamene dobe. Doslej neznano dolino in Ijud- .stvo je odkrili Avstralec J. O. Zehnder, geolog iz Sydneya. Med njegovimi raziskovanji po cen- tralni Novi Gvineji mu je star domačin pripKDvedoval o samotni dolini med gorskimi venci. Ko so raziskovalci prelezli dominantno gorsko verigo, so onstran nje res zagledali dolgo s travo poraslo ravnino, po kateri so se dvigali vitki stebri dima iz domačinskih naselij. Kmalu se jim je počasnih korakov približala skupina divja- kov s puščicami in loki v rokah. Zehnder jih takole opisuje: »Na pogled so bili precej nena- vadni. Vsi moški so nosili ogrom- ne lasulje iz človeških las, zaradi katerih so spominjali na stare Egipčane. Lasulje so imeli okra- šene z rdečimi rožami, ki ne ve- nejo. Povprečna višina njihovih čokatih, a zelo okretnih teles je morala biti kakih 165 cm. Razen z loki so bili oboroženi še s ka- menitimi sekirami in ostrimi ko- ščenimi meči. Obleke takorekoč niso imeli no- bene, če izvzamemo predpasnike iz doma zvitih vrvic spredaj in sveženj listja zadaj, oboje pripe- to na pas iz drevesne skorje. Ve- čina je nosila okrog vratu ogrli- ce iz školjk, čez rame pa velike torbe, spletene iz rastlinskih vla- ken. Zdi se, te torbe nadomestu- jejo žepe v moških hlačah, ker imajo v njih svoje bambusove pi- pe, tobak, hrano in druge drob- narije. Medtem ko smo jih ogledovali, so nas tudi oni gledali z velikim zanimanjem, posebno mene. Oti- pavali so mene in mojo obleko, da bi dognali, če sem živo bitje iz mesa in krvi. Najbolj so se čudili, ko smo razvijali našo opremo, šo- tor in drugo. V dar so nam pri- nesli nekaj hrane in pridelkov s svojih vrtov, kakor n. pr. sladki krompir in sladkomi trs .. .« Raziskovalec Zehnder sodi, da živi v tej dolini, dolgi 26 km in široki 19 km, po raztresenih vasi- cah kakšnih 3000 moških in žensk primitivno življenje kamene dobe. DOBRA VZGOJA Petrček je bil s svojo mamo na obisku pri teti, ki mu je dala de- belo oranžo. — In kaj boš zdaj rekel teti, Petrček? je vprašala mama. — Olupi jo! reče Petrček. muCenica »Kako. da se Hilda zmerom ta- ko kislo drži?« »Revica je' Hudo trpi zaradi svoj^oa prepričanja.« »Ta bo pa bosa. Saj je stara krmai dvajset let, pa da bi bila mučenica zaradi prepričanja.« «Pa le d^i. Prepričana je nam- reč, da name.sto čevljev štev. 8, lahko nas: štev 6.« Še nekaj za naše male nespRmetni deteh Oče je poslal sinka v trgovino, da mu prinese škatlico vžigalic. Naročil mu je, naj se prepriča, če so vžigalice dobre. Deček je ste- kel v trgovino, kupil škatlico vži- galic in šel domov. Na poti pa se je deček nenadoma spomnil oče- tovih besed, naj se prepriča, če so vžigalice dobre. Odprl je škat- lico, izvlekel eno vžigalico in kresnil z njo po škatlici. Vžigali- ca je lepo vzplamtela. »Dobro,« je pomislil deček. »Ta vžigalica je dobra, toda ah so tudi vse ostale dobre? Tudi nje moram preizkusiti.« Do doma je preizkusil vse vži- galice na isti način kakor prvo. Vsako tako »preizkušeno« vžiga- lico je vtaknil nazaj v škatlico. Ko je prišel domov, je ponosno izročil očetu škatlico s »preizku- šenimi« vžigalicami. Po kosilu si je oče hotel prižgati pipo, toda kako se je začudil, ko je videl, da so vžigalice neuporabne. Pokli- cal je sinka k sebi in ga vprašal, zakaj je kuoil škatlico uporab- ljenih vžigalic. Deček mu je od- govoril ; »Bal sem se očka, da kakšna vžigalica ne bi bila dobra, pa sem vsako preizkusil.« Oče je vzdihnil, rekel pa ni nič. Kaj naj tudi reče? Zavedal se je, da bi moral sinku pojasniti, da je vžigalica, ki jo človek enkrat »preizkusi«, neuporabna. (iz ruščine) V PARKU Mati sedi z jokajočim otrokom v parku. Poleg sedeči moški jo osorno nagovori: »Ne morem prenašati tega kri- čanja!« Mati: »Kričanja! Ali ste Vi v tej starosti peli operne arije?« Tri e hmtiE Nekoč so živeli trije bratje. Radi bi postali bogati, pa so skle- nili, da bodo šli po svetu in si poiskali čarobni koren, ki mu Ko- rejci pravijo — koren" ginzeng. Imeli so srečo in ga hitro našli. Ponoči sta se dva izm.ed bratov dogovorila, da bosta tretjega bra- ta ubila in se polastila njeoovega deleža. To sta tudi napravila. Začela sta vsak zase misliti, kako bi se rešila drug drugega. Prišla sta v neko vas. En brat je poslal drugega po žganje. Ko je brat odšel, je začel ta, ki je ostal, razmišljati, kako je prišla zanj ugodna priložnost, da se reši bra- ta. Ostal bi mu ne samo denar in še neprodano korenje, ampak tu- di žganje. Rečeno, storjeno. Skril se je in ko je prišel brat z bučico žganja, ga je ubil. Potem je pooil žganje, ki pa je bilo zastrupljeno; ker je tudi drugi brat sklenil, da bo izrabil priložnost in se tako rešil brata. Tako so končali vsi trije, ča- robni koren na je izginil. Od ti- stega časa Korejci ne poberejo več čarobnega korena in so zado- voljni z majhnim denarjem. DRUŽINSKO DOPISOVANJE »Dragi oče! Pišem Ti to pismo v ponedeljek, da^ ga boš dobil v torek. Tako boš vedel v sredo, da bom jaz v četrtek brez denarja in ako mi ga ne boš poslal v petek, bom v soboto odootoval z vlakom in pridem v nedeljo k Tebi. Tvoj sin Ivan.« »Dragi sin! Tvoje pismo iz po- nedeljka sem prejel v torek in ugotovil v sredo, da ne boš imel denarja za četrtek. Zato Ti pišem v petek; Ako boš v soboto odpo- toval, dobiš v nedeljo dobro por- cijo zasluženih batin. Tvoj oče.« PRAKTIČNI NASVETI Pcmfiidiiiiliicen^B Vsaka gospodinja loči dnevno pospravljanje stanovanja od te- meljitega, »generalnega« čiščenja, ki ga moramo opraviti vsaj dva- krat v letu. Pomladno sonce bo kmalu za- dosti toplo, da bomo lahko od- prle vsa okna in prezračile vse kote našega stanovanja, za teme- ljito čiščenje pa moramo že sedaj napraviti dober načrt, da bomo opravile delo kar najhitreje in ne bomo trosile zastonj svojih sil. Dan pred velikim čiščenjem bomo pospravile omare in police. Oble- ke bomo izobesile ven, jih skrta- čile in dobro prezračile. Omaro obrišemo s krpo, ovlaženo v ter- pentinu. Potem zložimo obleke in perilo zopet na svoje mesto. Naslednji dan nesemo ven žim- nice in jih dobro step>emo in pre- zračimo na soncu. Isto napravimo tudi z blazinami in odejo. To delo najlaže ooravimo na dvorišču ali na balkonu. joči Podvinci40, ter se zahvalju- jem, da je odstopila od pregona. Antonija Čeh Razglas Oddelek za gospodarstvo Ob- činskega ljudskega odbora E*tuj obvešča vse vrtičkarje, ki so se priijiavi'lii za vrtove, da bom^b vr- tove delili po naslednjem razpo- redu: 31. marca, ob 11. uri na parceli pod iKJlnišnico, 31. marca, ob 15. uri na parceli v Ljudskem vrtu, 1. aprila, ob 12. uri na parceli za Kmetovalcem, 1. aprila, ob 14. uri na parceli za garažami, 2. aprila, ob 12. uri na parceli za bloki in ob Grajeni, 2. aprila, ob 15. uri na parceli pri železniški postaji, 3. aprila, ob 8. uri na parceli pri tovami Pirih, 3. aprila, ob 12. uri na parceli bivša last Strašila, 3. aprila, ob 14. uri na parceli ob Studenčnici, 5. aprila, ob 8. uri na parceli bivša last Somerja na Bregu, 5. aprila, ob 13. uri na parceli ob Mariborski cesti, 7. aprila, ob 11. uri na parceli na Vičavi. Vsi interesenti, ki so se prija- viilii za vrt, naj pridejo določen dan na določeno parcelo, kjer so imeli v preteklem letu vrt. Vsi tisti, ki pa sedaj niso imeli vrta in so se pri javili, pa naj pri- dejo določene dneve na zgoraj omenjene parcele, kjer bi želeli imeti vrt. Zakupnina za vrtove se bo pla- čala na dan delitve na parceli in znaša 2 din za kvadratni meter. Kdor ne bo poravnal zakupnine takoj, ali pa ga ne bo na parceli, se mu vrt odvzame in dodeli dru- gemu. PREŠERNOVA PRUŽBA Vsi bodo kaj radi segli po ki ga je spisal priljubljeni pesnik gala predstava«. S to knjigo nas in na pol pustolovski svet komedi škarjevega romana za mladino so slog, prisrčen oris značajev otrok, tov in potepuhov; silna vedrost, dobrosrčen humor, tovarištvo in Medtem ko visi groza atoms temne sile kale mir med narodi, cirkuškim platnom v slogi in delu ki z vnetim prizadevanjem razdaj znajo. Pohitite z vpisom! Člane vpis družbe, ki so skoraj v vseh šolah ne, podružnice Slovenskega poroč uprava v Ljubljani, Erjavčeva c. Ob kcaicu leta bodo ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejek za redno članarino 320 dinarjev pet. za 550 dinarjev oa celo sedem knjig. — Ena izmed njih je Tone Seliškar: VELIKA GALA PREDSTAV najnovejšem romanu za mladino, in pisatelj Tone Seliškar »Velika popelje pisatelj v vedno mikavni jantov. Odlike tega novega Seli- zlasti preprost, močno nevsiljiv staršev, cirkuških artistov, kme- ki premaga vse težave, izredno neomajna vera v življenje, ke smrti nad vsem svetom in je Seliškar zbral pod velikim artiste različnih narodov sveta, ajo milijonom vse, kar vedo in ujejo poverjeniki Prešernove in večjih podjetjih, vse knjigar- evalca in Ljudske pravice in 14/a. Komisija za sklepanje in odpove di delovnih razmerij Zadružnega trgovskega podjetja Slovenske gorice E^uj razpisuje: mesto upravnka dveh gostinskih obratov v Ptufu Pogoj : visokokvalificiran delavec gostinske stroke ali kva- lificiran delavec gostinske stroke s 5-letno prakso na vodilnih po- ložajih v gostinstvu. Ponudbe vložite na zgoraj navedeno kom.isijo z navedbo dose- danjega službovanja in kvalifikacije v roicu 15 dni. Obvestilo Veleblagovnica merkur Ptuj obvešča vse svoje odjemalce, da bo trgovina vsled inventurnih po- pisov blagovnih zalog zaprt a od 28. do 31. marca 1958.