Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 25, 1984, s.123-168 Oxf. 304:306:848:(491.12) Izvleček: LIPOGLAVŠEK, M.: ROPOT NA MEHANIZIRANIH LESNIH SKLADIŠČIH Na osmih mehaniziranih skladiščih v Sloveniji je bila izmerjena jakost ropota, ocenjene obremenitve delavcev z ropotom in širjenje ropota v okolico skladišč. Obremenitve delav- cev v kabinah, zlasti kadar so te odprte, presegajo dopustne meje za rutinsko duševno delo. Ob strojnih napravah dosega ekvivalentna jakost ropota vrednost od 66 do 112 dB(A), vendar ropot skladišč ne vpliva škodljivo na industrijsko ali po/industrijsko oko- lico skladišč. Abstract: LIPOGLAVŠEK, M.: NOISE ON MECHANIZED WOOD PROCESSING PLACES On eight mechanized wood processing places in S/ovenia, the noise intensity was mea- sured, and the stress effected on workers caused by noise as we/1 as the spreading of noise into the surroundings of the places estimated. The stress on workers inside the cabins sur- passes the al/owable limits for the routine mental work, especially when they are open. C/ose by the machines the equivalent noise intensity reaches 66 to 112 dB(A), this noise does, however, cause no harm to the industrial or semiindustrial vicinity of the processing places. 123 Prof. dr. MARJAN LIPOGLAVŠEK, dipl. inž. gozd. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 124 1. CILJI RAZISKAVE V Sloveniji dodelamo velik del posekanega lesa iglavcev na centralnih mehaniziranih lesnih skladiščih. Po anketi o stanju mehanizacije (4) je v letu 1982 15 lupilnih strojev z rotirajo- čimi noži in dva z rezkarji olupilo nad 700.000 m3 lesa ali okrog 40% sečnje iglavcev. Večino lesa dodela gozdarstvo na skladiščih relativno velikih zmogljivosti. Delo na skladiščih doslej ni bilo ergonomsko proučeno. Čeprav je število delavcev, ki delajo na CMS v Sloveniji majhno v primerjavi z drugimi skupinami proizvodnih delavcev v gozdarstvu, je uspešnost njihovega dela v gozdni proizvodnji pomembna. Zato je treba posvetiti pozornost tudi tej skupini delavcev in delo ergonomsko oblikovati. Ko smo že prej proučili delo sekačev, traktoristov in šoferjev, je bilo treba proučiti tudi delo opera- terjev pri dodelavi lesa, da bi dobili celotno podobo o zahtevnosti dela pri pridobivanju lesa. Ergonomske zahteve dela tudi samim projektantom niso bile znane. Tako večinoma delovni prostori in delovna mesta niso prilagojena človeku. Že bežno opazovanje dela nam pove, da komandne mize niso ustrezne velikosti in oblike ter so napačno postavljene. Preglednost nad napravami, ki jih operater vodi, je često nezadostna. Kabine operaterjev niso pravih oblik in velikosti ter imajo pomanjkljivo zračenje. Prehodi nad in pod strojni- mi napravami niso dovolj varni. Še bi lahko naštevali. Med neugodnimi vplivi delovnega okolja smo ocenili, da je ropot, ki vpliva na delavca, najbolj neugoden dejavnik. Drugi de- javniki delovnega okolja (klima, bleščava, vibracije) so manj pomembni. Zaradi tega smo najprej proučili jakost ropota, ki so mu izpostavljeni delavci na centralnih mehaniziranih skladiščih (CMS). Operaterji ob strojnih napravah opravljajo rutinsko ali pa tudi zahtevnejše duševno delo, zato ropot še bolj moti kot pri pretežno fizičnem delu, ki na skladiščih nastopa le pri od- pravljanju zastojev. Poleg neugodnega vpliva na delavca pa ima ropot, ki nastaja na mehaniziranih skladiščih, tudi neugoden vpliv na okolico skladišča. Pri nekaterih skladiščih, kjer ob robu stoje sta- novanjske hiše, je bilo treba ugotoviti ali onesnaževanje okolja z ropotom ne presega veljavnih dopustnih meja. Raziskave, katerih plod je pričujoča študija, so opravili delavci gozdnotehniške pedagoško raziskovalne enote VTOZD za gozdarstvo BF v Ljubljani: tehnični sodelavci l. Koren, dipl. ing., M. Medved, dipl. ing., l. Potočnik, asistenta 8. Košir, dipL ing., M. Trkman, dipl. ing. ter prof. dr. M. Lipoglavšek. Pri organizaciji raziskav so nam pomagali vsi vodje skla- dišč in drugi strokovni delavci v gozdarstvu Slovenije. Tudi delavci na skladiščih so pripo- mogli k uspešnosti meritev. Pri obdelavi podatkov nam je pomagala L. Godler, teh. sod. VTOZD za gozdarstvo. Vsem za sodelovanje iskren-a hvala. Raziskave smo opravili v okvi- ru raziskovalne naloge „Ergonomske značilnosti delovnih sredstev in zahtevnost dela pri pridobivanju lesa", ki jo financirajo gozdnogospodarske organizacije Slovenije prek Sploš- nega združenja gozdarstva. Za dve skladišči, kjer je bil obseg dela nekaj večji, ker smo proučevali vpliv na okolico, sta finančno neposredno sodelovali še obe organizaciji: GG Kočevje in GG Bled. 125 2. METODIKA PREUČEVANJA ROPOTA Jakost ropota smo ugotavljali na 8 večjih mehaniziranih lesnih skladiščih, s katerimi upravljajo gozdnogospodarske organizacije. Zanimala nas je predvsem obremenitev delav- cev z ropotom. Ker nekateri delajo na fiksnem delovnem mestu, drugi pa se premikajo po skladišču, smo ropot merili ob ušesu delavcev, ki mirujejo in na številnih točkah, razpore• jenih po skladišču. Uporabili smo merilne instrumente Bruel et Kjaer in obremenitev z ropotom izrazili z ekvivalentno jakostjo ropota. 2.1 Mesta merjenja Jakost ropota smo najprej merili ob ušesu vseh delavcev, ki se večinoma ne premikajo po mehaniziranem skladišču. To so delavci ob komandnih mizah, zadolženi za krojenje lesa, operaterji ob lupilnih strojih, vzdrževalci v delavnicah oziroma brusilnicah in delavci v pisarnah. Ti delavci večino časa med delom sede. V kabinah in sobah smo merili jakost ropota tako, da smo enkrat merili pri zaprtih oknih in vratih, drugič pa pri tako odprtih vratih in oknih ali vključeni ventilaciji, kot jo delavci sami uravnavajo v toplih dnevih leta. Pretežno na poteh ob strojnih napravah, kjer se delavci gibljejo po skladišču, smo nl:!pra- vilno in tudi neenakomerno gosto razporedili merilne točke. Z merjenjem razdalj med točkami in njihove oddaljenosti od robov strojnih naprav smo zagotovili, da smo jih kasneje lahko natančno vnesli v načrt skladišča. Vsako mesto merjenja smo tudi kratko opisali in oštevilčili z zaporednimi številkami. Kjer srno proučevali tudi vpliv ropota na okolico, smo postavili redkejšo mrežo točk po vsem skladišču, na robu skladišča in ob bližnjih gradbenih objektih oziroma stanovanjskih stavbah. Na vseh teh točkah merjenja smo jakost ropota merili ob ušesu sodelavca pri raziskavi, ki je stoje,obrnjen vedno v isto smer {obrnjen s prsmi ali hrbtom k liniji obdelave) nosil na glavi čelado s pritrjenim mi- krofonom. Na skladiščih Limbuš in Otiški vrh, kjer je ob mehaniziranem lesnem skla- dišču tesalnica, smo na enak način merili ropot tudi v tesalnici. 2.2 Uporabljeni merilni inštrumenti in njihova sestavitev Za merjenje in beleženje jakosti ropota smo uporabili naslednje inštrumente: - kondenzijski mikrofon Bruel et Kjaer tip 4145, - impulzni merilnik jakosti zvoka Bet K tip 2209, - grafični pisalec B et K tip 2306. Mikrofon je bil pritrjen na plastično čelado ob desnem ušesu v višini oči. Z 10 m dolgim kablom je bil povezan z merilnikom jakosti ropota, ki je bil pritrjen na trinožni stativ. Merilnik je bil spet s kablom povezan s pisalcem, ki je stal na tleh ob stativu. Povezavo med inštrumenti prikazuje skica 1. Za večkratno dnevno umerjanje inštrumentov smo uporabili pistonfon {vir konstantnega zvoka) B et K tip 4220. Pistonfon daje zvok jakosti 124 dB in frekvence 250 Hz pri zračnem tlaku 1013 milibarov. Z upoštevanjem dejanske- ga zračnega tlaka smo večkrat na začetku, med in na koncu merjenja kalibri rali mikrofon, kabel in merilnik. Na pisalcu smo zabeležili do 10 različnih stabilnih jakosti zvoka, ki smo ga proizvedli s pistonfonom tako, da smo spreminjali oddaljenost med mikrofonom in pistonfonom in območje merjenja na merilniku. Te jakosti smo odčitali na skali merilnika in jih zapisali na zapis. Ta postopek in rezultat smo imenovali kalibracija. Kasneje je raču• 126 Grafikon 1: Merilni instrumenti pri beleženju jakosti ropota Zusammensetzung der Messinstrumente mikrofon Bet K 4145 lam pisalec B et K 2306 -~L-__ _._ _ __.___--'-===-'----- nalnik izračunal vsakokratno korelacijsko odvisnost med višinami na zapisu (v mm) in od- čitki na merilniku (dB) po enačbi b, b2 b3 Y =bo+ ........_ + - + T VX X X pri čemer je y = jakost ropota v dB x = višina na zapisu b0 -b3 = koeficienti enačbe Odvisnost je korelacijska samo zaradi netočnosti okularnega odčitavanja merilnika in je zelo blizu funkcijski odvisnosti. Vsi uporabljeni inštrumenti imajo baterijski pogon. Merilnik jakosti hrupa je bil nastavljen na „tast" in „filter A". To pomeni, da je meril efektivno vrednost amplitude nihanja z in- tervalom 200 milisekund ali 1 T 2 ARMS = - f a (t)dt; T = 0,2sek T o Jakost ropota smo merili prilagojeno občutljivosti človekovega ušesa v dB(A) vrednostih. Ničla merilnika je bila nastavljena na različne vrednosti od 50 do 100 dB(A), prilagojeno jakosti konic ropota na posameznih merilnih mestih. Tako je bilo možno beležiti ropot v območju -15 do približno +13 dB okrog ničle z zadovoljivo natančnostjo. Povezava med merilnikom in pisalcem je tekla preko DC vhoda, tako da je bil zapis enak razdelbi na 127 skali merilnika in ·so bile višje vrednosti jakosti ropota beležene natančneje kot nižje. Ja- kost ropota smo beležili na 5 cm širok papirni trak s hitrostjo pisanja 100 mm/s in s pri- bližno hitrostjo pomika 1 mm/s. Trajanje merjenja jakosti ropota in s tem hitrost pomika smo kontrolirali z uro štoperico. 2.3 Načini in trajanje merjenja jakosti ropota Na posameznih mestih merjenja smo ugotavljali samo jakost ropota v dB(A) vrednosti, torej frekvenčno prilagojeno občutljivosti ušesa. Frekvenc ropota oziroma frekvenčne analize nismo ugotavljali oziroma le izjemoma. Snemanje sta opravila dva snemalca. Naj- prej sta določila točke merjenja, izmerila oddaljenost med njimi in oddaljenost točk od objektov, jih označila na tleh skladišča in v načrtu. Eden od snemalcev je nosil čelado in se postavljal na izbrane točke. V beležnico je kratko opisal vsako točko, trajanje snema- nja in nastavitev merilnika jakosti. Drugi snemalec je bil ob merilnih inštrumentih, ki so bili odmaknjeni od mesta merjenja (kabel 10 m) in jih je vklapljal in izklapljal, ter s što- perico meril trajanje snemania jakosti ropota. Snemanje je trajalo na večini točk po 3 mi- nute. Kadar je prišlo do zastojev ali do motenj med snemanjem, smo podaljšali čas merje- nja ali celotno snemanje ponovili tako, da smo ropot snemali le med časom normalnega obratovanja skladišča. Snemanje je bilo treba ponoviti, če nastavitev merilnika ni bila ustrezna - previsoka ali prenizka. Če je bil zapis jakosti ropota daljši, smo pri obdelavi izbrali le 3 minute dolg zapis brez motenj. Kadar je skladišče delovalo brez večjih okvar, je bilo snemanje opravljeno v enem dnevu, sicer pa je trajalo tudi dva ali tri dni. Snemali smo vedno delo skladišča v celoti, kadar so delovale vse naprave, zlasti pa lupilni stroji in čelilke. Vedno smo snemali ropot med dodelavo dolgega lesa. 2.4 Obdelava podatkov Na vsakem mestu merjenja smo na zapisu odčitali višino zapisa s sistematičnim vzorče­ njem, tako da smo jakost odčitali vsakih 6 sekund. Tako smo za vsako točko merjenja dobili 60 podatkov o višini zapisa na papirnem traku. Odčitavali nismo točne višine ozi- roma jakosti, ampak le jakostni razred ropota. Za vsako kalibracijo (glej poglavje 2.2) smo namreč določili 12 jakostnih razredov in odčitali, v katerega pade ropot ob določenem trenutku. Jakostni razredi so bili široki 2,5 dB(A). Odčitavanje je bilo grafično s pomočjo prosojnega papirja z vrisanimi razredi. Odčitali smo tudi višino največje jakosti oziroma konice ropota (maksimum) na zapisu za vse tri minute snemanja. Višine na zapisu smo preko kalibracij prevedli v jakost ropota (mm v dB/ A/). Računalnik nam je za vsako mesto in ponovitev merjenja izpisal frekvenčno porazdelitev jakosti ropota in odčitani maksimum, ter izračunal tri srednje vrednosti jakosti ropota. To so bile aritmetična, kva- dratična sredina in ekvivalentna jakost ropota. Ekvivalentna jakost ropota je priznano merilo obremenjenosti ušesa in jo izračunamo po obrazcu, ki znatno bolj upošteva visoke jakosti ropota. Lekv = 10 log [ ~ ~ (ti. 100,1 Li J pri tem pomeni: N = število odčitkov jakosti ropota ti = frekvenca v jakostnem razredu Li = sredina jakostnega razreda ropota 128 Ekvivalentna jakost ropota se odvisno od nihanja jakosti okrog sredine bolj ali manj razli- kuje od aritmetične sredine in je od nje večja. Izračunani standardni odklon odčitkov okrog izračunane sredine nam je pokazal velikost tega nihanja oziroma variabilnost na po- sameznih točkah merjenja. Enake izračune kot za posamezno točko smo naredili tudi za posamezna območja merje- nja, kjer smo bližnje točke združevali v skupine. Izračuni so bili narejeni iz vseh osnovnih odčitkov na vseh izbranih točkah in pomenijo povprečje za širši prostor, npr. okrog posa- mezne naprave. Na podlagi izračunanih ekvivalentnih jakosti ropota na vseh mernih me- stih skladišča, razen v kabinah, smo približno vrisali v načrt črte, ki povezujejo enake jakosti ropota. Tako smo dobili pasove (območja) različne jakosti ropota in sliko širjenja ropota v prostor in okolje. 3. REZULTATIRAZIBKAVE Z raziskavami smo ugotovili, katere strojne naprave na mehaniziranih lesnih skladiščih so glavni viri neugodnega ropota, kako se ropot časovno spreminja in kolikšne so obreme- nitve z ropotom delavcev na stabilnih delovnih mestih. Ugotovili smo tudi, kako se ropot širi po skladišču in pri posameznih skladiščih, kako vpliva na okolico. Izjemoma smo merili tudi ropot v kabini nakladalnika, vendar ga nismo natančno proučili. 3.1 Kratek opis skladišč in virov ropota Proučevana skladišča so skladišča relativno velikih kapacitet. Mehaniziranih skladišč ozi- roma naprav za lupljenje lesa, s katerimi upravlja lesnopredelovalna industrija, in manjših skladišč nismo proučevali. Večina proučenih skladišč obdeluje na eni liniji ves les - droben in debel. Mehanizirani skladišči Limbuš in Otiški vrh imata po dve vzporedni liniji. V Limbušu tečeta z istega mesta droben in debel les v nasprotno smer. To skladišče ima sortirni trak samo za droben les, medtem ko gre debel les z vzdolžnim transporterjem na skladišče sosednjega Marlesa. Posebnost skladišča v Limbušu je tudi to, da bo lupilnih strojih ni posebnega operaterja, medtem ko je na drugih skladiščih ob lupilnem stroju poseben delavec, ki skrbi za nemoten pomik lesa skozi lupilni stroj. Na skladiščih v Lim- bušu in Otiškem vrhu je tudi tesalnica s po dvema tesalnima strojema in sortirnim trans- porterjem. Tesalnici povzročata močan ropot, vendar zaradi oddaljenosti ne povečujeta jakosti ropota ob linijah mehanizirane dodelave oblega lesa. Na večini skladišč potuje les le v eni smeri, razen v Ribnici, kjer se med dodelavo smer obrne. Razen v Radljah, kjer podaja les nakladalni žerjav, je povsod na začetku linije dodelave podajalna miza z izloče­ valnikom. Zaporedje dodelave je večinoma tako, da lupljenju sledi krojenje, prežagovanje in čeljenje, temu pa merjenje in sortiranje. Na liniji za debel les v Limbušu pa je drugače, prežagovanje je pred lupljenjem. V Ribnici je merilna naprava med lupilnikom in čelilko, v Radljah pa pred čelilko. Večina linij ima eno nihajno čelilko. Znano je, da je čeljenje ozko grlo na skladišču, zato so v Ribnici in na Rečici namestili še dve fiksni krožni žagi za čeljenje krajše oblovine. Vsi uporabljeni stroji za lupljenje so stroji z vrtečimi se glodal- nimi noži (pretežno Cambio). Skladišča imajo pretežno po dve komandni kabini ob vsaki liniji: glavno ob krojilki in manjšo, često improvizirano, ob lupilnem stroju. V Limbušu ima vsaka linija kabino le ob krojilki, v Ribnici sta dva operaterja v eni kabini med lupil- nikom in čelilkami. Tudi v Bohinjski Bistrici je le ena kabina, delavec ob lupilnem stroju pa hodi po nepokritem podestu. Vidljivost iz komandnih kabin zmanjšujejo pogosto pre- debeli nosilni stebri in previsoke okenske police. Tudi klimatske razmere, zlasti v pomož- 129 nih kabinah, niso ustrezno urejene. Za prenos oblovine med vzdolžnimi transporterji skrbe večinoma izmetači, redkeje prečni verižni transporterji. Delo na posameznih linijah dodelave opravljajo najpogosteje štirje delavci: krojilec, operater ob lupilnem stroju, voz- nik čeljustnega nakladalnika in vzdrževalec. Vzdrževalec često skrbi tudi za odpravljanje zatikanja oblovine na transporterjih, ali pa to delo opravlja še poseben pomožni delavec. Poleg tega so na skladiščih še delavci, ki skrbe za sprejem in oddajo lesa, ter vodje skla- dišč. Grafikon 2: Primer treh posnetkov ropota na mehaniziranem skladišču Rečica v različnih razdaljah od virov ropota 1 (Drei typische Uirmaufnahmen an Holzaufarbeitungsplatz Rečica) dB(A) - ··- ----- -· --· ----. ·-------------------------- ---------------------- Ropot neposredno ob čelilki z visokimi konicami B Ropot ob merilni napravi in prečnem transporterju C Ropot ob sortirnem transporterju brez izrazitih konic 130 Ropot, ki nastaja med obratovanjem mehaniziranega lesnega skladišča, povzroča več virov. Najmočnejši ropot povzročajo čelilke in lupilni stroj, poleg tega pa še transporterji, padci hlodov na transporterje in z njih, pogonski stroji in čeljustni nakladalnik. Občasno se na posameznih mestih skladišča temu pridruži še ropot motorne žage, kamionov, ki nakladajo les, in javnega prometa ob skladišču. Ropot sosednje lesne industrije ustvarja neko zvočno ozadje, vendar ne povečuje ropota skladišča, saj so razlike v jakosti preveli- ke. Na večini izmerjenih točk sestavljajo ropot neka osnovna raven bolj ali manj enako- mernega ropota in občasne znatno večje konice jakosti ropota. Na grafikonu 2 prikazu- jemo nekaj posnetkov jakosti ropota. Konice ropota, ki so po obliki včasih podobne impul- zivnemu zvoku, lahko smatramo za redke konice. Razlike med jakostjo konic in osnovno ravnjo se z oddaljevanjem od glavnega vira ropota zmanjšujejo. Na posameznih mernih mestih ob strojnih napravah se konice tudi lahko izgube oziroma jih osnovna raven preglasi. V okolici skladišča pa se redke konice jakosti ropota vedno pojavljajo. Frek- venčne analize ropota v splošnem nismo izvršili. Omejeno število merjenj na skladišču v Ribnici po oktavnih frekvenčnih pasovih kaže, da ropot zaradi več virov ropota zajema široko frekvenčno območje. Pri tem je ropot lupilnega stroja v nižjih frekvencah do 2 kHz, konice ropota čelilk pa pri višjih frekvencah med 1 in 4 kHz (grafikon 3). Grafikon 3: Frekvenčna analiza ropota na mehaniziranem lesnem skladišču Ribnica na Dolenjskem dB(A) 9 8 7 6 5 (Llirmfrequenzanalyse am Holzhof Ribnica) ------- ,,,.,,,,,,.-- ~"-_ _, ' -- med prežagovanjem - - - med lupljenjem 125 500 ' ' ..... 2000 ..... \ \ \ \ \ .. , 8000 .... \ \ \ \ \ \ \ \ Hz· 131 3.2 Izmerjena jakost ropota na skladiščih Pojavljanje in širjenje ropota po skladiščih smo ugotavljali z nepravilno in različno gosto mrežo mernih točk. Čas merjenja in število mernih točk za posamezna skladišča prikazu- jemo po območjih merjenja v tabeli 1. Tabela 1: Čas merjenja in število mernih mest jakosti ropota na mehaniziranih lesnih skladiščih Untersuchungszeit und Messpunktezahl bei Uirmmessung an Hozaufarbeitungspliitzen ŠTEVILO MERNIH MEST Messpunktezahl Mehanizirano lesno Datum skladišče merjenja Na stabil. Ob strojnih V okolici delovnih napravah skladišč Skupaj Holzaufarbeitungsplatz mestih Am stabil· Am maschi- In der len Arbeits• nellen An- Umgebung Zusammen platzen richtungen LIMBUŠ 23. 10. 81 linija za droben les 4 18 1 Schwachholzlinie linija za debel les 1 13 51 Starkholzlinie tesalnica 12 Behauungswerk OTIŠKI VRH 5. 10.81 26. 11. 81 linija za droben les 2 15 1 Schwachholzlinie linija za debel les 4 23 59 Starkholzr.nie tesalnica 1 13 Behauungswerk PIVKA 12. 8. 81 3 23 1 27 MAROF 13.8.81 3 18 21 RIBNICA 6., 7. 5.81 17. 6. 81 4 55 23 82 BOH. BISTRICA 1.10. 81 5 24 1 30 REČICA 5., 6. 5. 81 4 33 19 56 RADLJE 14., 15. 3. 1984 4 34 4 42 SKUPAJ 1981-84 37 281 50 368 Zusammen Razporeditev mernih mest po skladiščih je prikazana na priloženih načrtih (situacijah) skladišč. Za vsa skladišča prikazujemo izmerjene jakosti ropota za vsa merilna mesta v tabelah 1-Vll I v prilogi. Ob kratkem opisu merilnega mesta je navedena najvišja izmerjena jakost konic ropota in z vzorčenjem ugotovljene aritmetične sredine, standardni odkloni in ekvi- valentna jakost ropota. Vse meritve so narejene na mestih, kjer so urejeni prehodi ob strojnih napravah in se delavci brez nevarnosti lahko tam gibljejo tudi med obratovanjem skladišča. Vse prikazane vrednosti veljajo za normalno polno obratovanje vseh naprav 132 brez zastojev oziroma za obratovalni čas. Če računamo s 5,5 ure obratovalnega časa v S-urnem delavniku, so ekvivalentne jakosti ropota ali obremenitve delavcev v delovnem času za 1,6 dB(A) manjše od navedenih vrednosti za obratovalni čas. Pri tem upoštevamo ropot okolice kadar skladišče dela, ki znaša na skladiščih od 40-50 dB (A). Največja izmerjena jakost ropota na skladiščih, v neposredni bližini krožne žage čelilke med prežagovanjem ali jakost konic je znašala od 99-112 dB(A). Podrobneje so te maksi- malne vrednosti prikazane v tabeli 2. Tabela 2: Največje izmerjene jakosti ropota · Hochstgemessene Uirmpegel Skladišče Jakost ropota na najhrupnejših mestih Holzaufarbeitungsplatz Uirmpegel an Lautesten Messpunkten Lmax Lekv dB(A) dB(A) LIMBUŠ - linija za droben les 98,8 89,9 linija za debel les 101,7 91,8 tesalnica 103,8 97,7 OŠITKI VRH - linija za droben les 103,0 99,5 linija za debel les 112,5 100,8 tesalnica 104,6 97,0 PIVKA 111,9 99,9 MAROF 110,2 98,7 RIBNICA 105,0 96,4 BOHINJSKA BISTRICA 104,6 95,0 REČICA 106,8 _100,0 RAOLJE 109,5 96,7 Ker so konice redke in kratkotrajne (zagotovo trajajo manj kot 5% časa), je ekvivalentna jakost ropota na istih mestih merjenja znatno manjša. Ravno na mestih, kjer so ugotovlje- ne maksimalne konice, pa je tudi izmerjena ekvivalentna jakost ropota največja. Razlika znaša najpogosteje okrog 10 dB(A) oziroma od 4-13 dB{A). V izračunu ekvivalentne jakosti ropota so posamezne konice tudi upoštevane, vendar zaradi vzorčenja in mnogo daljšega trajanja prevlada osnovna, sicer spremenljiva jakost ropota. Ekvivalentna jakost ropota ob strojnih napravah na skladišču se zelo pestro spreminja in se giblje v širokem razponu od 66 - 101 dB(A). Najnižje jakosti smo izmerili na obeh koncih linije dodelave, ali ob sortirnem transporterju ali pa ob podajni mizi, saj so ta mesta najbolj oddaljena od glavnih virov ropota. Posamezna mesta merjenja smo združili v prostorsko zaokrožene skupine in za ta območ­ ja na skladiščih izračunali srednje vrednosti jakosti ropota. Prikazane so za posamezna skladišča v priloženih tabelah IX-XVI. Grobo lahko primerjamo med seboj posamezna območja na različnih skladiščih, čeprav območja na različnih skladiščih niso bila enotno opredeljena in izbrana. To primerjavo poskušamo prikazati za srednje ekvivalentne jakosti ropota v tabeli 3. 133 Tabela 3: Jakost ropota po območjih na centralnih mehaniziranih skladiščih Uirmpegel der Aufarbeitungsplatze nach Raumgebiete <( <( "'..: SKLADIŠČA lL ~u <( o !::! z-OBMOČJA MERJENJA Holzaufarbeitungsplatze z - a: "' a: :x:1;; Messgebiete LIMBUŠ OTIŠKI VRH > <( !!! O-ii: ::; a: "'"' droben debel droben debel <( u ,u w a: Ekv. jakost ropota dB(AI Ekv. jakost ropota dB(Al Eqivalenter Uirmpegel Eqivalenter Uirmpegel OB POOAJNI MIZI 7B,9 82,4 76,2 77,7 76,3 77,4 84,2 79,1 77,1 Am Aufladetisch OKROG LUPILNEGA STROJA 86,0 87,7 86,4 88,5 91,2 84,8 87,3 86,7 86,5 Um der Entrindungsmaschine OB PREČNEM TRANSPORTERJU 79,9 82,2 84,2 Am Ouertransporteur OB MERILNI NAPRAVI 78,3 82,4 82,2 An der Messeinrichtung OB DETEKTORJU KOV. DELCEV 83,3 82,0 Am Metalldetektor OB DROBILCU LUBJA 82,1 78,5 Am Rindeszerkleiner NEPOSREDNO OB ČELILKAH 86,2 91,8 96,3 94,7 95,1 96,5 92,9 92,9 99,9 Oirekt an der Kappsage V OKOLICI ČELILK 83,4 82,6 91,0 91,3 In der Umgebung der Kappsiige OB SORTIRNEM TRANSPORTERJU 75,2 82,2 82,1 71,1 80,2 77,8 77,4 72,3 73,8 Am Sortierungstransporteur w J o <( a: 76,9 85,1 84,4 93,9 77,7 V območjih ob dveh glavnih virih ropota je tudi ekvivalentna jakost največja. Med obrato- valnim časom znaša ob čelilkah od 86 do 100 dB(A) in ob lupilnih strojih 85-91 dB(A). Ob podajnih mizah in ob sortirnih transporterjih je ropot znatno nižji in znaša njegova jakost od 76-84 oziroma od 71-82 dB(A). V drugih območjih pa se giblje ekvivalentna jakost med temi ekstremnimi vrednostmi. Ropot na vseh točkah merjenja na skladišču ima zelo spremenljivo jakost. Večina spre- memb jakosti se pojavlja nepravilno, vendar so vmes nekatere konice, ki se periodično ponavljajo. To so ropot med lupljenjem oblovine, med prežagovanjem in pri pradcih kosov na transporterje in z njih. Tudi konice niso enotne jakosti in so najbolj odvisne od velikosti (debeline) kosa, ki ga naprave obdelujejo. Običajno je pri debelejših kosih ropot večji. Variabilnost jakosti ropota smo skušali prikazati z oceno standardnega odklona po- sameznih trenutnih jakosti od srednje vrednosti. Vendar je tudi ta zelo pestra in na posa- meznih merilnih mestih zelo različna. Lahko trdimo, da so nihanja jakosti velika, saj znaša iz frekvenčnih porazdelitev izračunani standardni odklon na posameznih točkah merjenja od 0,6-7 ,8 dB(A), najpogosteje pa med 2 in 4 dB(A). Največja variabilnost je na posameznih mestih ob strojnih napravah (s do 7 ,8 dB/ A), nekaj manjša ob robovih skladišč (s = 2-4 dB/ A). Če računamo variabilnost za posamezna območja skladišča, je ta še večja, saj se tudi srednje vrednosti jakosti ropota na posameznih točkah znotraj območja med seboj precej razlikujejo. 3.3 Obremenitev delavcev z ropotom na stalnih delovnih mestih Na delovnih mestih, kjer se delavci zadržujejo pretežni del delovnega časa, lahko ugoto- vimo njihovo obremenjenost z ropotom z merjenjem jakosti ropota ob ušesu. To smo 134 naredili pri delavcih - operaterjih v kabinah in tam, kjer se posamezniki premikajo le na manjšem prostoru okrog strojnih naprav. Podobno je to mogoče ugotoviti tudi za delav- nice in pisarne, vendar delavci v splošnem tam ne prebijejo vsega delovnega časa. Ekvivaa .. lentna jakost ropota predstavlja najboljše merilo obremenjenosti, vendar ne upošteva,zaa poredja pojavljanja obdobij povečanega ropota in obdobij tišine. V zaprtih prostorih (ka; binah) na skladišču so delavci bolj ali manj izolirani od glavnih virov ropota, vendar se ta ; izoliranost z odpiranjem oken in vrat precej poslabša. V večini kabin pa delavci delajo v, toplem obdobju leta pri odprtih oknih, saj uravnavanje toplotnega okolja ni mogoče. drugače. Zato smo ugotavljali obremenjenost z ropotom v obratovalnem času tako pri,1 zaprtih oknih in vratih, kot tudi pri običajnem načinu zračenja poleti. Izmerjene ekviva-; lentne jakosti ropota so prikazane v tabeli 4, pa tudi v tabelah 1-VII I v prilogi. Tabela 4: Ropot centralnih mehaniziranih skladišč - obremenitve delavcev na stalnih delovnih mestih med obratovanjem Liirmbeanspruchung an stabillen Arbeitspliitzen in der Betriebszeit KABINA KROJILCA KABINA OB LUPILNIKU DELAVNICA PISARNA SKLADIŠČE Hauptausformungskabln Kablnne an der Entrindun. Reparatunaum Biiroraum zaprta odprta povprečno zaprta odprta povprečno zaprta odprta dodatni ropot zaprta odprta gesperrt ofhm durchschn. gesperrt offen durchschn. gesperrt offen zusatzlicher gesperrt offen Lo1<,-dB(AI Uirm LIMBUŠ - droben 70,1 73,0 71.B (77,91 - debel 71,6 74,7 73,4 (07,71 54,1 62,0 97,3 46,9 57,6 OTIŠKI VRH - droben 76,6 80.9 79,2 69,2 81,1 76.4 - debel 80,5 78,7 79,4 72.2 85,6 82,8 76,3 70,7 PIVKA 73.0 73.6 73.3 82,8 86,9 65,3 70,8 MAROF 77,7 70,8 78,0 71.4 76,1 75,7 91,8 RIBNICA 74.4 80,7 75,3 76,8 73,6 82.0 BOH. BISTRICA 73,5 75,3 74,5 85,8 81,4 59,9 REČICA 73.5 80,5 77,1 71,0 74,6 73.2 51,7 52.8 48,9 RADLJE 72,8 73,9 73,4 (68,51 (70,51 70,0 83,6 (80,21 Obremenitve krojilcev v zaprtih kabinah znasaJo med obratovalnim časom od 69-81 dB(A) in se pri odprtih oknih ali vratih često povečajo za več kot 3 dB(A), kar pomeni že podvojitev obremenitve. Le izjemoma je bila izmerjena jakost ropota pri odprti kabini manjša. V kabinah operaterja ob lupilnem stroju so razlike še večje. Pri odprtih kabinah ali na odprtih prostorih ob lupilnem stroju, kjer se delavec stalno zadržuje, je znašala ekvi- valentna jakost ropota od 75-88 dB(A). Tudi če izračunamo obremenjenost delavcev z ropotom v delovnem času (vrednosti iz tabele 4 zmanjšamo za 1,6 dBA) v veliki večini primerov že pri zaprtih kabinah presega 70 dB(A), pri odprtih kabinah pa v posameznih primerih celo vrednost 85 dB(A). Delo operaterjev moramo smatrati za rutinsko duševno delo. Za tako delo dopušča Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih (Ur. list SFRJ, št. 29/1971) jakost ropota 70 dB(A) za 8-urni delavnik. Ropot v kabinah je torej škodljiv, saj presega dopustno mejo za delo, ki ga opravljajo operaterji, ne presega pa dopustne jakosti za fizično delo - 90 dB(A), nad katero povzroča ropot tudi poklicna obolenja zaradi naglušnosti. Ropot v kabinah pa lahko povzroči druge zdravstvene okvare in zagotovo zmanjšuje učinkovitost dela. Zato bi bilo smotrno, da bi poskrbeli za boljšo zvočno izolacijo kabin in zlasti nadomestili odpira- nje oken in vrat z umetnim prezračevanjem. Tako prezračevanje pa ne sme povzročati dodatnega ropota in pretiranega gibanja zraka oziroma prepiha. Ugotovljene jakosti ropota v delavnicah so zelo različne (50--82 dB/ A/). Kadar delavec 135 ne uporablja dodatnih strojev, npr. za brušenje orodja, ropot ne presega dovoljene meje za fizično delo. Za delo s stroji v delavnicah, npr. med brušenjem, pa bi moral imeti delavec na razpolago varovala sluha in jih tudi uporabljati. Ker se vzdrževalec giblje tudi ob hrup- nih strojnih napravah skladišča med polnim obratovanjem, bi moral tudi tedaj uporabljati varovala sluha. Ropot v prostorih, kjer so postavljeni kompresorji (kompresorske postaje), je tolikšen, da ti prostori niso hkrati uporabni za delavnice oziroma trajnejše zadrževanje delavcev v njih ni mogoče. Srednja vrednost ropota, izmerjena v posameznih pisarnah na skladiščih je v večini primerov manjše jakosti, kot je dovoljeno za duševno delo, kjer je potrebna koncentracija in govorno komuniciranje. Posamezne kratkotrajne konice jakosti pa so tudi tu znatno višje od srednjih vrednosti. 3.4 Širjenje ropota po prostoru mehaniziranih skladišč Za obremenjenost z ropotom delavcev, ki se gibljejo po skladišču, je odločilno, kako se ropot širi v prostor. Ker ga med obratovanjem skladišča povzroča več virov, ki se med seboj prepletajo, je razporeditev ropota po prostoru nepravilna. Na kakem mestu prevlada vpliv enega, drugod pa drugega vira. Tudi pokončne ovire so prepreke širjenja ropota in povzročajo odboj zvočnega valovanja. Tako ponekod povečajo, drugod pa zmanjšajo jakost ropota. Na podlagi izmerjene ekvivalentne jakosti ropota na mernih točkah na odprtem prostoru skladišč smo v priložene načrte vrisali pasove enake jakosti ropota oziroma črte, ki pove- zujejo vse točke na skladišču z enako jakostjo. Te meje pasov, širokih 5 ali 1 O dB(A), so lahko le približne, ker so bile točke merjenja razporejene nepravilno in neenakomerno gosto. Vplivi vseh ovir na širjenje ropota zato niso dovolj natančno ugotovljeni. Kljub temu pa nam velikost površin s povečanim ropotom daje nazorno in zanimivo sliko hrupnosti posameznih mehaniziranih lesnih skladišč. Možne so do neke mere tudi pri- merjave med skladišči. Iz načrtov vidimo, da so oblike teh površin zelo različne, odvisne predvsem od razporeditve glavnih virov ropota in deloma od njihove jakosti. Skladišča z dvema linijama dodelave lesa imajo dve jedri povečanega hrupa, tista z eno pa eno jedro. Ovalna oblika hrupnega območja je bolj razvlečena, kadar sta glavna vira ropota, čelilka in lupilnik, postavljena bolj narazen. Ker so konstrukcijske rešitve obdelave lesa na vseh skla- diščih različne, je različna tudi hrupnost skladišč. V tabeli 5 navajamo približno velikost površin, kjer jakost ropota presega 90 dB(A) in velikost površin z ropotom nad 80 dB(A). Posamezen kriterij razvršča po hrupnosti skladišča v različno zaporedje (rangi so različni). Po obeh kriterijih hkrati pa lahko štejemo med hrupnejša skladišča skladišča v Otiškem vrhu, na Rečici in v Pivki, med relativno tiha pa skladišča v Bohinjski Bistrici, Radljah in Limbušu, skladišče v Ribnici pa je nekje v sredini. Ta trditev nima absolutne, ampak le relativno vrednost, saj vsebuje tudi vse napake merjenja oziroma ugotavljanja jakosti ropota. Za delavce, ki se gibljejo po skladišču lesa med strojnimi napravami, bi lahko tudi ocenili njihovo obremenjenost z ropotom. V vrisana območja ropota bi morali vnašati njihovo gibanje ali hodogram oziroma zasledovati, koliko časa se delavec giblje v posameznem ob- močju. Iz časovne strukture bi lahko tudi izračunali njihovo obremenjenost, vendar tega še nismo storili, ker časovnih proučevanj dela na skladiščih tudi še ni bilo. Če se delavci dejansko med obratovanjem (vzdrževalec, odpravljanje zastojev) gibljejo v neposredni bli- žini strojnih naprav, lahko pričakujemo, da so preobremenjeni z ropotom - ekvivalentna jakost nad 85 dB(A). 136 Tabela 5: Približna velikost površin .s povečanirn.ropotom na rnehanizir,mih lesnih skladiščih .. . . .. .. ... .• Grosse der Flaachen mit verstarktem Larmpegel an Holzaufarbeitungsplatzen ·. VELIKOST POVRŠINE Z ,VH.IKOŠT POVRŠINE Z SKLADIŠČE ROPOTOM NAD 90 dB(A) · . ROl!OTOMNAD 80dB(A) Aufarbeitungsplatz Fliiche mit Liirmpegel fiber Fliiche mit Uirmpegel iiber 90dB(A) 80 dB(A) m' rang . m' .,.· rang LIMBUŠ - droben -debel 29 8 2180 4 :, OTIŠKI VRH -droben 168 - debel, 67 2 2530 2 PIVKA 100 5 2640 1 MAROF 152 3 .1080 .. 6 RIBNICA 112 4 1620 5 BOH. BISTRICA 69 7 740 8 REČICA 252 1 2260 3 RADLJE 86 6 880 7 3.5 Vpliv ropota na okolje lesnih skladišč Mehanizirana lesna skladišča onesnažujejp .s hrupom tudj okolje. Ker pa zahtevajo zaradi potrebnih zalog nedodelanega lesa in številnih kupov sortiranega lesa veliko prostora, se jakost ropota do zunanjih robov že precej zmanjša. Ti so večinoma precej oddaljeni od strojnih naprav, ki so glavni viri ropota. Na posameznih mernih.rnestih ob robu skladi• šča, ki pa so bila, poudarjamo, zelo razli.čno oddaljena od strojnih naprav, je bila ekviva- lentna jakost ropota v obratovalnem času od 59-69 pB(A). Tudi te vrednosti so, prera·~ · čunane na 8 ur, kolikor traja ena izmena dela, manjše ia 1,6 dB(A) - glej poglavje 3.2; Izračun da za ves dnevni ali nočni čas še nekaj manjšo jakost ropota. Ropot (hrupnost) okolja (40-50 dB/ A). izmerjen tedaj. ko naprave na skladišču ne obratujejo, se na robo- vih skladiščnih prostorov poveča zaradi delovanja skladišča za približno 9-13 dB(A). Tudi jakost kratkotrajnih redkih konic ropota je ob robovih skladišč znatno manjša kot ob·'~trojnih napravah in znaša od 66-77 dB(A); Za posamezna skladišča sta v tabeli 6 prikazana ekvivalentna in maksimalna jakost ropota na po eni merni točki na robu skla~ dišča. . Na dveh skladiščih, v Ribnici na Dolenjskem in na Rečici pri Bledu, smo ugotavljali tudi ropot ob skladišču najbližjih, stanovanjskih hišah. Podobno je to opravil v Radljah lnšti~. tut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor (7). Ugotovljene ekvivalentne jakosti ropota v obratovalnem času in konice (mak~imalne jakosti) ropota so prikazane v tabeli 7. Ugdfovljena jakost ropota ne presega do11oljene ravni hrupa za dneii,ni čas. Odldko maksl- .· malno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Ur. L SRS, št. 29/80) nahireč,dcipašča v pretežno industrijskem ob- močju v; stopnje zahtevnosti ekvivalentno ja'kost ropota 65 dB(A) in redke konice do 85 dB(A)jakosti. Okolico skhtdišč•lahko na/nrečtudiuvrstimo vV. stopnjo zahtevnosti. Odlok pravi, da so to trgovska, upravna središča~ mešano proizvodno upravna središča brez stanovanjske gradnje ali izjemoma s posameznimi stanovanji. V nočnem času pa je 137 Tabela 6: Jakost ropota ob robu mehaniziranih lesnih skladišč Uirmpegel am Rande der Holzaufarbeitungsplatz HRUPNOST JAKOST ROPOTA OB ROBU SKLADIŠČE OKOLICE SKLADIŠČA Aufarbeitungsplatz Umgebungslilrm Liirmpegel am Rande des Auf- arbeitungsplatz Lekv Lmax dB(A) dB(A) dB(A) LIMBUŠ 48 63,3 72,0 OTIŠKI VRH 46-50 64,8 71,2 PIVKA 44-47 62,4 73,6 MAROF 45 RIBNICA 40-45 61,7 77,0 BOH. BISTRICA 47-48 63,0 72,6 REČICA 46-50 58,8 65,6 RADUE 40-45 68,6 77,5 Tabela 7: Jakost ropota ob stanovanjskih hišah ob mehaniziranih lesnih skladiščih Uirmpegel an WohnhaUsern neben Aufarbeitungsplatzen EKVIVA~ENTNA JAKOST MAKSIMALNA JAKOST SKLADIŠČE ROPOTA ROPOTA Aufarbeitungsplatz Equivalenter Liirmpe11el Maximaler Uirmpegel Lekv-dB(A) Lmax -dB(A) Obratovalni čas Delovni čas Betriebszeit Arbeitszeit RIBNICA 49,3-59,8 47,7-58,2 58,0-68,5 REČICA 53,7-62,8 52,1-61,2 62,8-73,0 (59,2) (57,6) RADLJE 50,0 dopustni ropot le 50 dB(A) in ropot obeh skladišč, kjer smo opravili merjenja, to mejo presega. Zato nočno delo teh skladišč ni dopustno. V dnevnem času ropot skladišč ob bližnjih stanovanjskih hišah le izjemoma presega nižje dopustne meje za IV. stopnjo za- htevnosti (mešano poslovno stanovanjsko območje). Ob obeh skladiščih pa povzroča ob stanovanjskih hišah bistveno večji hrup kot skladišče promet po cesti in železnici. Zaradi prometa se ekvivalentna jakost ropota lahko poveča za 5-8 dB(A), kar je več kot podvo· j itev hrupa. Ropot mehaniziranih lesnih skladišč torej ni tolikšen, da bi po sedaj veljavnih predpisih zahteval posebne ukrepe za preprečitev širjenja ropota v okolje. Obstoječe individualne stanovanjske hiše bi lahko do neke mere zaščitili z nasadi drevja in grmovja. Vendar ti zeleni pasovi ne bi smeli biti na robu skladišča, ampak med prometnico (cesto) in stano· vanjskimi hišami. V nasprotnem bi bil namreč lahko ropot ob hišah močnejši, ker bi se ropot prometa odbijal od pasu zelenja. Ropot prometa je torej smotrno pripojiti ropotu skladišča z ustvarjanjem žive prepreke širjenju zvoka. 138 3.6 Ropot tesalnic V okviru mehaniziranih lesnih skladišč v Limbušu in Otiškem vrhu delujeta tudi tesalnici za droben okrogli les. Obe tesalnici imata podajno mizo, po dva tesalna stroja in sortirni transporter. Izmerili smo tudi ropot, ki nastaja pri tesanju lesa na več merilnih mestih. Rezultati merjenj so prikazani v priloženih tabelah 1, II, IX in X. ter na priloženih načrtih skladišč. V tabeli 8 povzemamo v kratkem ekvivalentno in maksimalno jakost ropota v tesalnicah. Tabela 8: Ropot v tesalnicah oblovine med obratovanjem Larmpegel in den Behauungswerken in der Betriebszeit SKLADIŠČE Holzaufarbeitungsplatz OBMOČJE MERJENJE LIMBUŠ OTIŠKI VRH Messgebiet Lmax Lekv Lmax Lekv dB(A) dB(A) dB(A) dB(A) - Glavna komandna kabina Hauptkabinne - zaprta 83,0 74,7 72,0 66,3 - odprta 91,4 83,3 83,7 79,7 - Pomožna komandna kabina / Hilfskabinne - zaprta 87,6 81,5 - odprta 93,5 89,5 Ob podajni mizi Am Aufladetisch 103,4 91,0 90,0 82,0 Ob tesalni liniji An der Bearbeitungslinie 102,5 96,1 104,6 93,6 Na prehodih čez linijo Auf den Obergiingen 103,8 95,9 Ob sort. transport. 99,6 88,1 84,4 74,0 Am Sortierungtransp. Na skladišču tesanega lesa Am Lagerplatz des bearbeiteten 93,0 84,8 Holzes Ropot ob strojnih napravah v tesalnicah je močnejši kot ob drugih strojnih napravah skla- dišč. Zlasti je višja ekvivalentna jakost ropota, čeprav konice jakosti leže nekoliko niže kot tiste, izmerjene tik ob nekaterih čelilkah. Ropot na stalnih delovnih mestih v kabinah znaša pri zaprtih kabinah 66-82 dB(A). pri odprtih kabinah pa 80-90 dB(A). Konice ropota segajo pri odprtih kabinah tudi preko 90 dB(A). Ob strojnih napravah tesalnic do- sega ropot med obratovalnim časom ekvivalentno jakost od 74-96 dB(A) in konice do 105 dB(A). Ropot je tolikšen, da bi vsi delavci v tesalnici morali obvezno uporabljati varo- vala sluha, najbolje glušnike. Tudi ropot tesalnic nima premočnega, podnevi nedovolje- nega vpliva na hrupnost okolja, saj so od roba skladišč in drugih strojnih naprav dovolj oddaljene, pa tudi stene lop preprečujejo širjenje ropota v prostor. 3.7 Ropot v kabinah čeljustnih nakladalnikov Ob meritvah ropota na mehaniziranih skladiščih lesa smo obrobno le s kratkotrajnimi meritvami ugotavljali tudi ropot in obremenjenost strojnika z njim v dveh čeljustnih na- 139 kladalnikih. To sta bila nakladalnik UL T-160 v Ribnici na Dolenjskem in nakladalnik Caterpillar 966 C v Bohinjski Bistrici. Čeljustnik ULT-160 je nastal s predelavo gradbene- ga zgibnega nakladalnika tovarne 14. Oktober iz Kruševca tako, da so bile nanj vpete Volvo hidravlične čeljusti. Maksimalna nosilnost UL T-160 je pri najvišjem položaju roke 58,8 kN, njegova masa 13.500 kg, moč pogonskega 4-taktnega motorja pa 118 kW. Cater- pillar 966 C je prav tako zgibni čeljustnik, narejen posebej za nakladanje oblovine. Njego- va nosilnost je okrog 100 kN, masa okrog 15.000 kg, pogonski 4-taktni diesel motor pa ima moč 170 SAE konjskih moči (125 kW). V kabinah obeh čeljustnikov smo izmerili jakost ropota med prostim tekom in pri polnem plinu in ugotovili frekvenčne porazdelitve ropota. Med prekladanjem oblovine smo ob ušesu strojnika krajši čas (3 oziroma 10 minut) merili jakost ropota in izračunali ekviva- lentno jakost ropota. Frekvenčne porazdelitve ropota so prikazane na grafikonu 4, obre- menitve strojnika med obratovalnim časom in delovnim časom pa v tabeli 9. Grafikon 4: Frekvenčna analiza ropota ob ušesu voznika čeljustnega nakladalnika dB(A) 100 95 \ 90 \ \ \ \ 85 80 ?5 ?O 65 60 55 50 31.5 140 Uirmfrequenwnalyse der Frontlader \ \ \ ULT-l60 -- polni plin -- - prosti tek Caterpillar 9660 -- polni plin --- prosti tek . ~ / 1 // \ / 1 1 1 " 1 I ', \ I ' \ I \ \ / \ \ 1 \ \ I \ \ 1 \ ', 1 \ \ 1 \ \ \ // \ \ \ / \ \ .. ,,.,/ \ \ 125 500 2000 \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ 4000 Hz Tabela 9: Obremenitve strojnika v čeljustnem nakladalniku z ropotom Uirmbeanspruchung des Fahrers in Frontlader JAKOST ROPOTA V KABINI Liirmpegel in der Kabinne ČELJUSTNIK razpon trajanje Ekvivalentne jakosti DELO merjenja Eqivalenter Liirmpegel Frontlader von-bis Messdauer Lekv dB(A) min Obratovanje Del. čas Betriebszeit Arbeitszeit dB(A) dB(A) ULT-160 -vožnja 91,5 Fahrt - nakladanje 92,9 Aufladen - prod. čas 86-96 3 92,0 89,9 R.A.Z. CATEAPILLAA 966 C - prod. čas 75-112 10 88,8 87,2 R.A.Z. Frekvenčni porazdelitvi ropota obeh čeljustnikov sta zelo različni. UL T ima pri polnem plinu maksimalno jakost ropota pri nizkih (125 Hz), Caterpillar pa pri visokih (4 kHz) fre- kvencah. Ropot obeh pri polnem plinu presega normativno krivuljo 90 dB (NR-90). Po- dobni sta porazdelitvi pri prostem teku, vendar je ropot Caterpillarja manj ugoden za človekovo uho. Obremenitve v delovnem času po naših kratkotrajnih meritvah ne prese- gajo dopustne meje 90 dB(A), vendar pa pri obeh presegajo mednarodno dopustno mejo obremenitve sluha 85 dB(A). Zaradi tega in zato, ker tak ropot že močno ovira rutinsko duševno delo pri vožnji nakladalnika, priporočamo redno uporabo varoval sluha. 141 4. POVZETEK Pri dodelavi lesa na mehaniziranih lesnih skladiščih smo ob vrsti ergonomskih pomanjklji- vosti oziroma neprilagojenosti dela človeku ocenili, da je škodljivi vpliv ropota najbolj neugoden dejavnik delovnega okolja. V okviru raziskave „Ergonomske značilnosti delov- nih sredstev in zahtevnosti dela pri pridobivanju lesa" smo v letih 1981-84 na 8 večjih mehaniziranih lesnih skladiščih, s katerimi upravljajo gozdnogospodarske organizacije v Sloveniji, izmerili jakost ropota. Po posameznih skladiščih smo nepravilno razporedili od 21 do 82 (skupaj 368) merilnih mest (tabela 1 ). Na vsakem mestu smo po 3 minute grafično beležili jakost neenakomernega ropota in izračunali med drugimi parametri sred- njo ekvivalentno jakost ropota v obratovalnem času skladišč. S pomočjo merilnih instru- mentov tovarne Brile/ et Kjiier smo proučili obremenjenost delavcev na skladiščih z ropo- tom in vpliv ropota skladišča na onesnaževanje okolja. Iz rezultatov raziskave slede na- slednje ugotovitve: - Ropot povzroča na skladiščih več virov, najmočnejši so žage čelilke in lupilni stroji. Ropot sestavlja neka osnovna, zaradi več virov neenakomerna raven ropota in redke periodično se ponavljajoče konice jakosti. - Na najhrupnejših mestih ob strojnih napravah, kjer se delavci med obratovanjem tudi lahko brez nevarnosti gibljejo (prehodi), je bila izmerjena ekvivalentna jakost ropota od 90-101 dB(A), konice pa so dosegle 99-112 dB(A). Na širšem prostoru (območju) okrog čelilke je bila srednja jakost ropota od 86-100 dB(A), ob lupilnih strojih pa 85-91 dB(A). Ob strojnih napravah ima ropot najnižjo srednjo jakost na obeh konceh linije dodelave lesa, in sicer ob podajnih mizah 76-84 dB(A), ter ob sortirnih trans- porterjih 71-82 dB(A). Na posameznih merilnih mestih je lahko jakost še manjša (66 dB/A/) - tabela 3 in/ -XVI. Nihanja jakosti ropota v obratovalnem času so velika, saj znaša na posameznih mestih merjenja pri dodelavi oblega lesa standardni odklon jakosti 0,6-7,8 dB(A). Za širša območja merjenja je variabilnost še večja, saj jo povečujejo velike razlike med jakostjo ropota na posameznih merilnih mestih (tabele IX -XVI). Obremenitve (tabela 4) delavcev krojilcev z ropotom v zaprtih kabinah znašajo 69-81 dB(A) in so pri odprtih oknih ali vratih za več kot 3 dB(A) večje oziroma več kot po· dvojene. Pri odprtih kabinah ob lupilnih strojih pa znašajo obremenitve delavcev v obratovalnem času 75-88 dB(A). Zlasti pri odprtih kabinah te obremenitve tudi v vsem delovnem času presegajo dopustne meje (70 dB/AI) za rutinsko duševno delo, kakršno ti operaterji opravljajo. Zato bi bilo treba poskrbeti za zvočno bolje izolirane komandne kabine in njihovo umetno prezračevanje v poletnem času, da bi lahko ostale zaprte. Tudi ropot v delavnicah in na prostorih, kjer delajo vzdrževalci,je tolikšen, da bi morali občasno uporabljati osebna varovala sluha. Ropot v pisarnah na skladiščih v splošnem ne presega dopustnih jakosti. - Ker je razporeditev strojnih naprav - virov ropota na skladiščih raznolika, je tudi širje- nje ropota po prostoru skladišč različno. Območje povečanega ropota (vrisano v pri- ložene načrte skladišč) ima različne oblike in velikost. Po velikosti prostora z ropotom nad 80 oziroma 90 dB(A) lahko štejemo med relativno hrupnejša skladišča v Otiškem vrhu, Rečici in Pivki, med relativno tiha pa skladišča v Bohinjski Bistrici, Radljah in Limbušu (tabela 5). Za delavce, ki se med obratovanjem gibljejo ob strojnih napravah, 142 lahko tudi pričakujemo preobremenitve z ropotom, zato bi morali občasno uporablja- ti osebna varovala sluha. Vpliv ropota mehaniziranih skladišč na zvočno okolje ni pretiran. Zaradi prostornosti skladišč znaša ekvivalentna jakost ropota na robovih skladišč v obratovalnem času le 59-69 dB(A), jakost konic pa 66-77 dB(A) (tabela 6). Zvočnost okolja 40-50 dB(A) se zaradi delovanja skladišč na robovih poveča za 9-13 dB(A). Na dveh skladiščih (Ribnica, Rečica), kjer so v bližini individualne stanovanjske stavbe, ropot ob njih (tabela 7) ne presega dopustnih meja za V. zahtevnostno stopnjo (pretežno industrij- sko območje) in le izjemoma meje za IV. zahtevnostno stopnjo (mešano območje). To velja le za dnevni čas, medtem ko je ropot za delo ponoči premočan, zato delo teh skladišč v nočnem času ni dopustno. Na ropot ob stanovanjskih hišah močneje kot skladišče vpliva promet po cesti in železnici ob robu obeh skladišč. Z nasadi drevja in grmovja bi bilo možno vpliv obeh virov ropota še ublažiti. V tesalnicah v Limbušu in Otiškem vrhu nastaja ropot, ki je močnejši kot ob dodelavi okroglega lesa. V zaprtih kabinah znaša ekvivalentna jakost ropota (tabela 8) 66-82, ob odprtih oknih ali vratih pa 80-90 dB(A). Ob strojnih napravah tesalnic je ropot 74-96 dB(A) in konice jakosti do 105 dB(A). V kabinah čeljustnih nakladalnikov U L T-160 in Caterpillar 966 C znaša obremenitev strojnika z ropotom med delom 87-90 dB(A) {tabela 9). To je tudi več kot je dopust- no za rutinsko duševno delo in več, kot je po mednarodnih merilih sploh dopustno za vsakršno delo. Zato tudi strojnikom če/justnikov priporočamo uporabo varoval sluha. Meritve jakosti ropota so torej potrdile domnevo, da je ropot na centralnih mehaniziranih skladiščih neugoden dejavnik delovnega okolja. Poleg nekaterih drugih izboljšav ergonom- skih značilnosti dela na skladišču so potrebni tudi ukrepi za zmanjšanje škodljivosti ropo- ta. Kabine operaterjev bi bilo treba opremiti s prezračevalnimi (klima) napravami in izboljšati njihovo zvočno pa tudi toplotno izolacijo. Delavci, ki delajo občasno ob stroj- nih napravah bi morali imeti na razpolago osebna varovala sluha in jih uporabljati tedaj, kadar se gibljejo v območjih povečanega ropota. Za preprečevanje širjenja ropota v okolje za sedaj niso potrebni posebni varovalni ukrepi. Ergonomske značilnosti komandnih pul- tov in njihovo oblikovanje na skladiščih bo predvidoma raziskala posebna študija. 5. ZUSAMMENFASSUNG LARMVERBREITUNG AN RUNDHOLZAUFARBEITUGSPLATZEN Bei der Rundholzbearbeitung an zentrallen mechanisierten Aufarbeitungsplatzen haben wir vorgenohmen, dass der Liirm in der Reihe von mehreren ergonomischen Mange/ das ungi.instigste Faktor der Arbeitsumgebung ist. In Rahmen einer Untersuchung iiber ergo- nomische Eigenschaften der Arbeitsmittel und Arbeitsbelastung bei der Forstbenutzung haben wir in den Jahren 1981-84 an acht grosseren Aufarbeitungsplatzen in Slowenien den Liirmpegel gemessen. An einzelnen Aufarbeitungsplatzen wurden ungeordnet 21 bis 82 (insgesamt 368) Messpunkte geste/It (Tabel/e 1 ). An jedem Messpunkt wurde der Liirmpegel wahrend 3 Minuten graphisch aufgenohmen und danach als equiva/enter Larm- 143 pege/ in reiner Arbeitszeit (RAZ) gerechnet. Mittels Messungen das Uirmpegels mit Instru- menten Briiel et Kjiier wurde die Uirmbeanspruchung der Arbeiter und Larmbe/astung der Umgebung geschatzt. Die Untersuchungen haben folgende Resu/tate gebracht. - Der Uirm an den Aufarbeitungsp/iitzen stammt aus mehreren Quellen, wobei die Kap- psiigen und Entrindungsmaschinen die bedeutendsten sind. Der Larm ist aus einem, wegen mehrerer Quellen ungleichmassigen Pege/ und aus periodischen unhaufigen Spitzen zusammengestellt. Der hiichste equivalente Uirmpegel in RAZ betrug 90-101 dB(A), mit Spitzen von 99-112 dB(A). Diese Werte wurden an. Stel/en, wo sich die Arbeiter wiihrend des Betriebes frei und sicher bewegen kdnnen (Vbergange) festgestellt. In dem breiten Raum (Gebiet) neben den Kappsagen wurden durchschnittliche equiva/ente Uirm· pege/ zwischen 80 und 100 dB(A), neben den Entrindungsmaschinen zwischen 85 und 91 dB(A) gemessen. Neben den Bearbeitungslinien hat der Larm den niedrigsten Pege/ an beiden Enden der Linien, bei den Auf/adetischen 16-84 dB(A) und bei den Sortierungstransporteuren 71-82 dB(A). An einzelnen Messpunkten wurde noch nie- driger equiva/enter Uirmpegel gefunden - z. 8. nur 66 dB(A). (Tabel/en 3 und !-XVI imAnhang). Die Schwingung des Liirmpege/s an eizelnen Messpunkten ist gross. Die Standartab- weichung betra'gt na'rn/ich 0,6-7,8 dB(A). Die Schwingung des Uirmpegels im breitem Raum (Messgebieten) ist noch griisser, weil sie durch Unterschiede des Larmpegels an eizelnen Messpunkten vergrdssert wird. (Tabel/en IX-XVI). - Die Uirmbeanspruchungen, als equivalenter Liirmpege/ gerechnet, der Ausformungs- arbeiter (Tabelle 4) in den geschlossenen Hauptkontrollkabinen liegen wahrend der RAZ bei 69-81 dB(A). Bei offenen Turen oder Fenstern sind die Beanspruchungen um mehr als 3 dB(A) grosser, bzw. mehr als verdoppelt. In den offenen Kabinen bei den Entrindungsmaschinen betragen die Beanspruchungen 15-88 dB(A). Besonders bei offenen Kabinen steigen die Beanspruchungen auch in der gesamten Arbeitszeit i.Jber die Grenze 70 dB(A), die fiir psychische Rutinearbeit, die von diesen Arbeitern ausgefi.Jnrt wird, noch erlaubt ist. Darum musste man die larmisolierte Kabinen, die in der Sommerzeit auch kiinstlich beluftet werden sol/ten, anbauen. Der Larmpegel in Werkstiitten und an den Stel/en, wo die Wartungsarbeiter arbeiten, ist auch so hoch, dass sie wenigstens zeitweise den Gehorschutz verwenden sol/ten. Der Larmpegel in BUros an Aufarbeitungsplatzen steigt meistens nicht iiber die zu/assige Grenze. Da die Anordnung der maschinellen Einrichtungen - der Uirmquel/en an Holzhofen - verschiedenartig ist, ist auch die Larmverbreitung im Raum der Aufarbeitungsplatzen dementsprechend verschiedenartig. Das Gebiet des erhohtes Uirmpegels (auf Bau- situationen der P/a"tze eingetragen - siche . Anhang) hat verschiedene Formen und Grosse. Nach der Grosse des Raumes mit hohem Larmpegel iiber 90 oder liber 80 dB(A) ki:Jnnen wir die Aufarbeitungspliitze nach ihre Larmstarke einordnen (Tabe/le 5). An vielen Stel/en an der maschinellen Einrichtungen kiinnen wir hohe Larmbean- spruchungen der Arbeiter (iiber 90 dBA), erwarten. Das Geho·rschutz sol/ dann unbe· dingt verwendet werden. Die Umweltsverschmutzung mit dem Uirm an den Holzaufarbeitungsp/iitzen kiinnen wir a/s nicht Ubertrieben bezeichnen. Weil die Aufarbeitungsplatze filr das Ho/zlagern 144 viel P/atz brauchen und damit grossen Raum besetzen, betragt der equivalente Uirm- pege/ an den Riindern der Ho/zhdfe nur noch 59-69 dB(A), die Liirmspitzen aber zwischen 66 und 77 dB(A) liegen (Tabelle 6). Umgebungsliirmpegel (40-50 dBA) wird damit wahrend der RAZ um 9-13 dB(A) erhoht. An zwei Aufarbeitungsplatzen, wo in der Niihe auch Wohnhauser stehen (Ribnica, Rečica) steigt der Liirmpegel, neben die- sen Haiisern gemessen, nicht iiber die Grenze, die fiir uberwiegend industrielle Gebiete zuliissig ist. Nur se/ten steigt er iiber die fiir gemischte Wohn-lndustrie Gebiete erlaubte Werte. Das gi/t aber nur fiir die Tageszeit. In der Nachtzeit ist der Larm zu stark und darum diirfen diese Aufarbeitungsp/iitze nachts nicht arbeiten. Genau an diesen Stel/en hat der Verkehrsliirm der Strasse und der Bahn, die nebenan verlaufen, grosseren Ein- fluss auf den Ufrmpegel als der Betriebslarm der Holzhiife. Die beide ungiinstige Ein- fliisse konnte man mit Pflanzungen von Baiimen und Straiichern vermindern. Nebenbei wurde auch der Liirm an zwei Behauungswerken in Otiški vrh und Lim- buš gemessen. Der Larmpegel dieser Werke ist hoher als der Uirmpegel der Rundho/z- aufarbeitung. In geschlosen Kabinen dieser Behauungswerke betragt equivalenter Ltirmpegel (Tabelle 8) 66-82 dB(A), bei geoffneten Turen oder Fenstern aber 80-90 dB(A). Neben der Linien fiir die maschinelle Behauung liegt an Ubergangen (Arbeiter- wegen) der Liirmpegel bei 74-96 dB(A) und die Liirmspitzen haben die Werte bis 105 dB(A). Einige begrenzte Messungen des Larms am 0hr des Fahrers in den Kabinen von Front- ladern UL T-160 und Caterpillar 966 C zeigen, dass die Uirmbeanspruchung (87-90 dBA) die erlaubte Grenze ilbersteigt. Darum raten wir auch diesen Arbeitern den Ge- horschutz zu verwenden. Die Messungen des Larmpegels haben also die Hypothese, dass der Liirmpegel an Ho/zauf- arbeitungsplatzen der ungiinstige Arbeitsumgebungsfaktor ist, bewiesen. Neben einigen anderen Verbesserungen der ergonomischen Eigenschaften der Holzhofe sind auch Mass- nahmen fiir Verminderung der Schadlichkeit des Larms notwendig. Die Kabinen der Ma- schinenfiihrer mUssen mit Klimaan/agen ausgerustet, besser farm- und warmeisoliert werden. Den Arbeitern, die zeitweise neben der Aufarbeitungslinien arbeiten, muss man den GehtJrschutz zur Verfiigung stel/en. Sie miissen ihn dann verwenden, wenn sie sich im Raum mit erhohtem Liirmpegel bewegen. Fiir die Begrenzung der Liirmsverbreitung in der Umgebung sind die besondern Massnahmen noch nicht erforderlich. Die ergonomische Eigenschaften der Schaltpu/ten an Aufarbeitungsplatzen sol/en in einer weiteren Unter- suchung festgestel/t werden. 6. LITERATURA 1. DREV, J., MEDVED, M.: Poročilo o meritvah hrupa v TOZD Centralno mehanizirano skladišče GG Maribor-Limbuš. Center za zdravstveno varstvo Maribor, Center za varstvo okolja in ekologijo dela Maribor, 1983 2. KULUŠIC, 8.: Tehnologija izrade drvnih sortimenata na centralnim mehanizovanim stovarištima. Šumarski fakultet u Sarajevu, 1980 3. KWF - Zwischentagung, IUFRO - Seminar ,,Zentralle Holzaufarbeitung" Donaue- schingen 1979 - Tagiingsfuhrer 145 4. REMIC, C.: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1982. IGLG - Strokovna in znanstvena dela 71, Ljubljana, 1983 4. TURK, Z.: Mehanizirana obdelava oblovine iglavcev in njena ekonomičnost. IG LG - Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana, 1974 6. TURK, Z.: Vpliv koncentracije lesa na ekonomičnost strojne obdelave oblovine iglavcev s posebnim oziram na lupljenje. Gozdarski vestnik, 1984 / 1 7. VERHOVNIK, V., VIDOV/C, J.: Izvid o izmeri ravni hrupa v naravnem in bivalnem okolju ter v bivalnih prostorih - Mehanizirano lesno skladišče ME LES RADLJE. Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja, Maribor, 1983 146 DODATEK: 147 Tabela 1: ROPOT ME LES LIMBUŠ - Posamezna mesta merjenja med obratovalnim časom Zap. Maksim. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost točke jakost jakosti jakosti ropota dB(Al dB(A) dB(A) dB(A) LINIJA ZA DROBEN LES 1. Komandna kabina lupilca - zaprta 79,2 68,7 3,2 70,1 -odprta 80,2 71,9 3,0 73,0 2. Pod nadstreškom, kjer delavec podaja les B3,6 76,8 3,2 77,9 3. V delavnici - brusilnici med brušenjem 101,9 96,0 3,6 97,3 - zaprta vrata 62,0 52,1 3,7 54,1 - odprta vrata 68.3 60,7 3.4 62,0 4. V pisarni upravne stavbe - zaprto 55,5 45,0 3,B 49,9 - odprto 71,0 55,1 4,3 57,6 5. Ob podajni mizi za droben les 82,0 73,2 2,7 74,1 6. Med obema podajnima mizama 92,3 78,2 4,9 81,6 7. Ob podajni mizi za debel les 83,6 76,7 3,2 77,9 8. Na ploščadi ob lupilnem stroju 98,6 87,1 4,5 B9,5 9. Na prehodu med lupilnikom in čelilko 91,0 83,6 2,7 84.4 10. Na ploščadi ob podajni mizi 82,6 74,7 2,6 75,5 11. Na tleh pri podhodu ob kabini krojilca 88,6 80,9 3,3 82,2 12. Na začetku sort. transp. ob kabini krojilca 93,6 B3,5 2,3 84,2 13. Na začetku sort. transp. ob čelilki 91,0 82,5 3,1 84,1 14. Ob čelilki in transporterju očelkov 98,8 88,5 3,1 89,9 15. Ob sortirnem transporterju - na začetku 83,6 73,2 2,5 74,1 16. Ob sortirnem transporterju - na začetku 90,2 76,0 4,1 7B,5 17. Ob sortirnem transporterju - v sredini 83,6 69,0 4,3 72,5 1 B. Ob sortirnem transporterju - v sredini 90,5 69,8 5,6 76,4 19. Na koncu sortirnega transporterja 81,3 66,5 3,8 69,3 20. Na vogalu stavbe s prostori za delavce 72,0 61,9 2,8 63,3 21. Ob robu stavbe z delavnicami 73,5 67,2 2,8 68,2 22. Na vogalu stavbe z delavnicami 78,6 72,4 2,4 73,1 23. Na tleh med lupilnikom in čelilko 89,8 78.4 3,5 79,8 LINIJA ZA DEBEL LES 24. Komandna kabina krojilca - zaprta 79,2 69,0 4,1 71,6 -odprta 83,6 72,6 4,1 74,7 25. Na začetku transporterja ob podajni mizi 91,0 79,7 3,3 81,0 26. Pod stopnicami v komandno kabino 96,0 84,1 1,9 84,7 27. Pred vhodom v komandno kabino 90,0 77,7 4,1 79,8 28. Na ploščadi tik ob čelilki 101,7 90.4 2,9 91,8 29. Ob komandni stavbi za čelilko B2,8 78,5 2,6 79,2 30. Na tleh pred čelilko 96,2 B3,5 3.4 86,5 31. Na ploščadi ob lupilnem stroju 93,5 86,3 3,4 87,7 32. Ob transporterju med čelilko in lupilnikom 93,2 83,0 2,7 84,2 33. Na prostoru pred lupilnim strojem 91,8 83,5 2,7 84,5 34. Na koncu transporterja lubja 82,3 76,8 2,1 77,3 35. Ob transporterju hlodovine za Marles 86,0 82,2 2,4 82,7 36. Ob lomu transporterja hlodovine 87,0 82,1 2,4 82,8 37. Pred vstopom transporterja v tunel 78,0 71,7 2,5 72,4 TESALNICA 1. V glavni komandni kabini - zaprta 83,0 71,2 5,1 74,7 - odprta 91,4 79,2 5,6 83,3. 2. V pomožni komandni kabini - zaprta 87,6 79,8 3,8 81,5 -odprta 93,5 88,7 2,7 89,5 148 Zap. Maksim. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost točke iakost iakostl jakosti ropota dB(A) dB(A) dB(A) dB(A) 3. Na prednjem robu podajne mize 89,9 78,7 4,4 81,4 4. Ob izločevalniku podajne mize 103,4 89,2 6,7 93,7 5. Na vrhu stopnic pred komandno kabino 101,1 89,3 5,3 92,9 6. Na prvem prehodu čez tesalno linijo 103,8 93,0 4,8 95,9 7. Na drugem prehodu čez tesalno linijo 101,6 94,8 3,3 96,0 8. Ob tesalni liniji na začetku 101,6 91,5 5,8 94,9 9. Ob tesalni liniji v sredini 100,2 93,7 3,5 95,0 10. Ob tesalni liniji na koncu 102,5 96,5 3,5 97,7 11. Ob sortirnem traku - na začetku 99,6 92,3 4,1 94,0 12. Ob sortirnem traku - v sredini 80,6 74,0 2,9 75,0 13. Ob sortirnem traku - drugi del 75,5 71,0 2,1 71,5 14. Ob sortirnem traku - na koncu 71,0 67,9 1,4 68,1 Tabela II: ROPOT MELES OTIŠKI VRH - Posamezna mesta merjenja med obratovalnim časom Zap. Maksim. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost točke jakost jakosti Jakosti ropota dB(A) dB(A) dB(A) dB(A) LINIJA ZA DROBEN LES 1. Komandna kabina krojilca - zaprto 81.5 76,1 2,0 76,6 - vrata odprta 86,8 80,2 2,3 80,9 2. Kabina ob lupilnem stroju - zaprto 78,8 67,5 3,7 69,2 - okno odprto 88,8 77,8 5,0 81,1 3. Ob prednjem robu porlajne mize 78,4 69,8 3,5 71,2 4. Ob prednjem robu podajne mize 84,2 79,1 2,4 79,7 5. Ob podajni mizi pri izločevalniku 79,8 69,0 4,9 72,1 6. Za podajno mizo pri izločevalniku 83,2 74,4 3,7 76,2 7. Ob lopi lupilnika pri podajni mizi 89,8 78,9 4.9 82,0 8. Na podestu ob lopi lupilnika 94,6 87,0 3,3 88.2 9. Med lupilnikom in čelilko 91,4 86,9 1,8 87,3 10. Ob mlinu za lubje 92,1 81,1 2,7 82,1 11. Med lupilnikom in čelilko - blizu čelilke 97,4 93,7 1,1 93,8 12. Ob stavbi komandne kabine - blizu čelilke 103,0 99,2 1,6 99,5 13. Ob prostoru za očelke 100,9 89,4 3,8 91,3 14. Na začetku sortirnega transporterja 95,4 84.6 3,4 86,4 15. Na sredini sortirnega transoorterja 89,6 78,6 3,4 80,1 16. Na sredini sortirnega transporterja 90,3 74,9 5.1 79,7 17. Na koncu sortirnega transoorteria 78,3 72,2 1,6 72,5 18. Ob upravni stavbi 71,2 64,2 2,3 64,8 LINIJA ZA DEBEL LES 19. Komandna kabina krojilca - zaprta 90,2 74,9 6,0 80,5 - vrata odprta 89,0 74,2 5,3 78,9 - okno in vrata odprta 90,0 74,5 5,2 78,7 20. Kabina ob lupilnem stroju - zaprta 80,4 71,0 3,2 72,2 - odprta 93,4 82,6 5,1 85,6 21. Pisarna, garderoba - vrata odprta 79,2 69,2 3,2 70,7 22. V delavnici,vrata odprta, kompresor dela 78,3 76,3 0,4 76,3 23. Ob lopi lupilnega stroja ob izloča- valniku 91,0 78,5 4,0 80,9 24. Na začetku vzdolžnega transporterja 88,2 77,7 3,0 79,4 149 Zap. Maksim. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost. točke jakost jakosti jakosti ropota d8(A) d8(A) d8(A) d8(A) 25. Ob robu podajne mize 89,0 74,9 3,9 77,6 26. Ob prednjem robu podajne mize 80,4 68,5 3,3 70,5 27. Ob prednjem robu podajne mize 80,6 70,7 2,6 71,7 28. Ob vooalu lope luoilnega stroja 90,4 77,1 5,5 81,1 29. Tik ob lupilnem stroju 101,1 88,7 4,5 91,7 30. Ob pomožni podaj ni mizi 90,4 77,1 5,5 81,1 31. Ob detektorju kovinskih delcev 89,0 81,9 2,4 82,7 32. Na začetku vzdolžnega transporterja k čelilki 93,4 83,2 4,4 86,4 33. Za detektorjem kovinskih delcev 90,0 77,9 3,7 80,1 34. Ob transporterju med lupilnikom in čelilko 100.8 88,3 3,9 89,3 35. Ob čelilki 112,5 98,5 3,5 100,8 36. Ob transporterju med čelilko in me· rilno napravo 99,0 85,5 4,1 88,4 37. Ob transporterju očelkov blizu čelilke 101,8 83,3 4,8 88,5 38. Na koncu transporterja očelkov 80,4 69,8 2,0 70,5 39. Pred merilno napravo 85,8 75,6 4,4 78,1 40. Za merilno napravo 90,0 75,1 4,4 78,5 41. V sredini sortirnega transporterja 79,0 68,8 4,1 71,0 42. V sredini sortirnega transporterja 78,0 67,6 2,0 68,1 43. Ob zadnjem delu sortirnega trans· parterja 77,8 67,5 3,3 68,8 44. Ob zadnjem delu sortirnega trans• parterja 81,8 69,6 3,5 71,3 45. Na koncu sortirnega transporterja 81,0 73,1 2,6 73,9 TESALNICA 1. Komandna kabina tesalnice - zaprta 72,0 65,5 2,6 66,3 - okno odprto 76,5 68,4 3,5 69,8 - okno in vrata odprta 83,7 78,7 3,0 79,7 2. Na prednjem robu podaj ne mize 81,1 72,3 3,2 73,5 3. Ob izločevalniku ob vogalu lope 90,0 83,7 ;!,9 84,7 4. Na začetku tesalne linije 95,0 87,0 3,8 88,5 5. Ob prvem tesalnem stroju 98,3 90,8 3,1 91,9 8. Med obema tesalnima strojema 99,8 91,1 3,6 92,6 7. Ob drugem tesal nem stroju 104,6 93,0 6,1 97,0 8. Med tesalnima strojema na prostoru za odlaganje lesa 92,3 81,1 4,8 83,5 9. Na koncu lope tesalnice za drugim strojem 93,0 81,5 l>,9 85,8 10. Na sredini sortirnega transporterja 84,4 73,3 3,9 75,3 11. Na koncu sortirnega transporterja 80,1 68,7 7,0 72,0 12. Na skladišču tesanega lesa - blizu lope 73,8 68,0 3,7 69,4 13. Na skladišču tesanega lesa - vzporedno koncu tesalnice 80,0 71,9 3,9 73,5 14. Na skladišču tesanega lesa - vzporedno sredini tesalnice 82,3 75,7 3,3 76,8 150 Tabela III: ROPOT MELES PIVKA - Posamezna mesta merjenja med obratovalnim časom Zap. Maksim. Aritm. Stad. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost točke jakost jakosti jakosti ropota dB(AI dB(A) dB(A) dB(A) 1. Komandna kabina krojilca - odprto 83,4 70,8 3,9 73,6 - vrata zaprta 82,8 70,0 3,8 73,0 2. Kabina ob lupilnem stroju - odprto 93,0 83,0 6,1 86,9 - vrata odprta 91,7 79,9 5,4 82,8 3. V delavnici za vzdrževanje - zaprto 83,0 66,1 4,d 70,8 4. Ob notranjem robu podajne mize 83,0 68,8 4,9 71,9 5. Ob prednjem robu podajne mize 78,0 65,7 4,1 68,1 6. Ob prednjem zunanjem robu podajne mize 73,4 66,1 1,6 66,5 7. Ob vzdolžnem transporterju pri iz· ločevalniku 93,0 75,1 7,3 81,6 8. Pred lopo lupilnega stroja 93,0 81,7 4,9 84,4 9. Pred vhodom v lopo lupilnega stroja 90,2 74,4 5,2 79,0 10. Pred lopo lup. stroja ob podajni mizi 93,0 77,8 7,8 84,2 11. Ob lupilnem stroju v lopi 107,0 90,2 7,0 96,2 12. Ob transporterju za lubje 93,0 80,9 4,3 83,5 13. Pred stavbo komandne kabine 83,0 73,2 3,5 74,5 14. Med kom. stavbo in detekt. kov. del. 93,0 80,0 4,0 82,4 15. Med detektorjem in lopo lupilca 91,8 78,6 4,7 81,3 16. Za detektorjem kov. delcev 93,0 81,7 5,1 84,8 17. Na prehodu med detekt. in čelil. 109,1 90,2 4,1 94,7 18. Ob čelilki 111,9 95,5 4,4 99,9 19. Na stopnicah kom. stavbe - spodaj 80,8 69,8 3,5 71,6 20. Na vogalu podesta kom. stavbe 93,0 77,5 5,6 82,9 21. Na začetku sortirnega transp. 91,2 75,9 4,9 79,8 22. Na začetku sort. transp. - zadaj 97,4 81,0 5,2 86,0 23. Ob sortirnem transp. (prvi del) 91,7 74,2 6,3 79,6 24. Ob sortirnem transp. (v sredini) 78,3 67,8 4,1 70,1 25. Ob sortirnem transp. (zadnji del) 80,4 66,0 3,6 68,9 26. Na koncu sort. transp. 77,6 71,2 3,6 72,6 27. Pred vhodom v upravno stavbo 73,6 60,5 4,2 62,4 151 Tabela IV: ROPOT M ELES MAROF - Posamezna mesta merjenja med obratovalnim časom Zap. Maksim. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost točke jakost jakosti jakosti ropota dB(A) dB(A) dB(A) dB(A) 1. Komandna kabina krojilca - odprto B9,0 73,0 4,9 77,7 - zaprto 82,2 74,0 5,9 78,8 2. Kabina ob lupilnem stroju - odprto 90,4 74,2 4,3 78,1 - zaprto 82,1 68,3 4,9 71.4 3. V prostoru s kompresorjem (dela 1 /2 časa) 99,0 90,7 3,0 91,8 4. Med podajno mizo in stavbo lupil. 90,3 74,6 5,2 78.8 5. Ob prednjem robu podajne mize 81,8 69,2 3,8 71,2 6. Ob prednjem robu podajne mize 81,5 63,1 5,3 67,3 7. Ob zunanjem robu podaj ne mize 84,2 72,3 5,7 75,9 8. Ob izločevalniku - ob vzdolž. tran. 94,2 75,4 6,0 81,5 9. Na tleh med stavbo lupil. in čel. 91,5 73,2 5,3 77,7 10. Med podaj no mizo in lupil. ob transp. 91,8 74,0 4,0 77,2 11. Ob izhodu iz stavbe lupilnika 94,2 86,5 3,7 88,1 12. Ob podajni mizi za kratek les 90.0 76,0 5,2 79,9 13. Na prehodu med lupil. in čelilko 104,2 87,7 4,4 91,2 14. Na prehodu med čelilko in mer. n. 110,2 93,5 6,1 98,7 15. Na vrhu stopnic komandne kabine čelilke 94,2 80,8 5,4 84,7 16. Pred stavbo komandne kabine na tleh 90,2 74,1 4,8 78,1 17. Pred merilno napravo 92,2 77,4 5,1 81,3 18. Za merilno napravo 93,7 78,5 M 78,7 19. Na začetku sortirnega transporterja 83,3 68,9 5,1 72.8 20. Na sredi sortirnega transporterja 84,2 69,4 5,4 73,6 21. Na koncu sortirnega transporterja 87,0 80,4 3,3 81,5 Tabela V: ROPOT MELES RIBNICA - Posamezna mesta merjenja med obratovalnim časom Zap. Maksima!. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sredina odklon jakost točke jakost jakosti jakosti ropota dB(A) dB(A) dB(A) dB(A) 1. Lopa za vodenje - zaprta - krojilec 90,8 72,2 3,8 74.4 - odprta 96,0 78,3 3,0 80,7 2. Lopa za vodenje - zaprta - lupilec 90,5 72,9 3,8 75,3 - odprta 92,0 74,1 4,0 76,8 3. Brusilnica - vrata zaprta 83,5 71,0 3,2 7;3,6 - vrata odprta 90,5 81,3 1,7 82,0 4. Kompresorska postaja - dela 92,0 89,8 1,3 90,0 - stoji 78,0 76,8 o 76,2 5. Ob izločevalniku podajalne rampe 113,0 85,1 5,5 89,7 6. Ob podajalni rampi 96,0 82,0 3,6 83,9 7. Ob podajalni rampi 90,0 75.4 4,8 78,6 8. Pred podajalno rampo 84,0 71,7 6,3 75,8 9. Pred podajalno rampo 79,0 71,9 1,8 72,3 10. Ob podajalni rampi - jug 86,0 74,1 2,7 75,0 11. Ob podajalni rampi 88,0 76,1 3,2 77,5 12. Ob izločevalniku - jug 100,0 84,8 4,6 88.4 13. Pred vrati lope za vodenje 103,6 82,5 6,0 86,0 14. Na ploščadi med lopo in lupilo. str. 98,5 84,5 5,0 88,3 15. Na ploščadi med lopo in lupilo. strojem 99,0 84,2 6,0 88,8 16. Na ploščadi ob lupilnem stroju 96,0 8),8 5,1 86,2 17. Na stopnicah ob lupilnem stroju 100,5 86,5 5.4 90,2 152 Zap. Maksim. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost točke jakost jakosti jakosti rooota dB(AI dB(AI dB(AI dB(AI 18. Na ploščadi med lopo in lup. str. 98,0 82,8 4,3 85,8 19. Na tleh ob merilni napravi 98,5 82,5 4,6 85,4 20. Na mostu ob merilni napravi 94,0 80,6 3,4 82,4 21. Na tleh ob izhodu lup. str. 98,0 83,7 4,1 86,2 22. Na tleh ob lupilnem stroju 98,5 84,4 4,7 88,5 23. Na tleh ob vhodu lupilnega stroja 100,0 85,7 4,2 88,0 24. Na tleh ob prečnem transp. 89,0 77,2 5,1 80,1 25. Na tleh ob prečnem transp. 86,0 74,5 3,4 76,2 26. Na tleh ob prečnem transp. 80,5 72,6 3,0 73,7 27. Na tleh ob prečnem transp. 88,0 76,8 3,9 78,9 28. Na tleh ob prečnem transp. 100,0 82,3 5,9 87,6 29. Na stopnicah mosta 88,5 76,5 3,1 78,0 30. Na podestu ob upravni stavbi 91,5 80,4 3,6 81,8 31. Na hodniku ob upravni stavbi 93,5 81,9 4,2 84,4 32. Na hodniku ob upravni stavbi 97,5 83,7 3,7 85,9 33. Na hodniku ob upravni stavbi 101,0 85,5 2,9 86,7 34. Na podestu ob nihalni čelilki 101,0 88,0 3,0 89,5 35. Na podestu ob nihalni čelilki ( 1 ml 105,0 90,4 3,7 92,8 36. Na stopnicah ob čelilki 104,0 95,7 2,1 96,4 37. Na podestu ob nihalni čelilki 102,5 93,5 2,4 94,4 38. Na tleh ob vogalu brusilnice 98,5 87,3 2,6 88,6 39. Na tleh blizu čelilke 100,5 88,7 2,4 89,7 40. Na mostu preko transporterjev 105,0 93,8 0,9 93,9 41. Na tleh med transporterji ob žagi 103,0 92,4 2,5 93,8 42. Na tleh med vzd. transporterji 103,0 90,8 3,1 92,4 43. Na podestu stopnic na tla 98,5 87,2 2,1 87,9 44. Na tleh ob vzd. transporterju 98,0 90,3 2,2 91,0 45. Na tleh ob lopi za vodenje 101,5 87,1 2,5 88,0 46. Na hodniku ob lopi za vodenje 98,5 87,8 3,2 89,6 47. Na hodniku ob lopi za vodenje 100,5 87,5 3,2 89,0 48. Na hodniku ob lopi za vodenje 97,6 86,4 3,4 88,0 49. Ob čelilki za kratek les - na tleh 97,0 91,2 0,9 91,3 60. Ob čelilkl za kratek les 82,6 88,8 0,7 88,8 51. Ob čelilki za kratek les 92,5 84,7 2,0 85,2 52. Ob sortirnih boksih 82,5 76,3 0,7 76,3 53. Ob sortirnih boksih 78,0 73,8 0,6 73,9 54. Ob sortirnih boksih 83,0 73,1 2,5 74,0 55. Ob sortirnih boksih 88,0 76,3 3,1 78,4 56. Na koncu sortirnega transp. 86,0 81,4 1,3 81,6 57. Na koncu sortirnega transp. 83,0 79,0 1,3 79,2 58. Ob sortirnih boksih 80,5 70,4 3,3 71,9 59. Ob sortirnih boksih 86,0 74,6 2,4 75,7 60. Sredi praznega dela skladišča 91,5 72,1 2,9 74,8 61. Sredi praznega dela skladišča 80,0 66,0 2,6 66,8 62. Severni rob skladišča ob progi 73,0 58,4 3,7 61,0 63. Severni rob skladišča ob progi 72,5 60,6 3,8 62,6 64. Severni rob skladišča ob progi 73,5 65,0 3,5 66,7 65. Severni rob skladišča ob progi 70,5 54,6 4,3 57,4 66. Vzhodni rob skladišča 77,0 62,8 3,8 65,4 67. Vzhodni rob skladišča 78,0 65,2 2,5 66,1 68. Vzhodni rob skladišča 68,5 53,3 2,4 54,0 69. Vzhodni rob skladišča 64,0 53,8 4,4 56,1 70. Vzhodni rob skladišča 63,5 56,9 1,7 57,3 71. Vzhodni rob skladišča 58,5 47,8 2,6 49,1 72. Južni rob skladišča ob cesti 58,5 45,1 2,1 45,8 73. Južni rob skladišča ob cesti 62,5 51,7 3,0 53,0 74. Južni rob skladišča ob cesti 63,0 51,5 3,8 53,2 75. Južni rob skladišča ob cesti 64,5 55,9 2,1 56,3 76. Zahodni rob skladišča ob Inlesu 72,0 59,2 3,2 60,5 77. Zahodni rob skladišča ob Inlesu 74,0 63,4 4,2 65,8 78. Zahodni rob skladišča ob Inlesu 75,5 63,2 1,9 63,7 79. Zahodni rob skladišča ob Inlesu 78,5 63,6 2,9 65,0 80. Zahodni rob skladišča ob Inlesu 73,0 63,1 2,5 64,0 81. Stan. hiša preko proge 68,5 56,7 4,6 59,8 82. Stan. hiša ob vzhodnem robu 58,0 48,3 2,8 49,3 153 Tabela VI: ROPOT MELES BOHINJSKA BISTRICA - Posamezna mesta merjenja med obratovalnim časom Zap. Maksim. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost točke jakost jakosti jakosti ropota dB(A) dB(A) dB(A) dB(AI 1. Komandna kabina krojilca - zaprta B2,1 71,5 3,9 73,5 - okno odprto 82,5 73.4 3,8 75,3 2. Na ploščadi ob lupilniku (za njim) 93,1 86,0 2,7 86,9 3. Na ploščadi ob lupilniku (pred njim) 92,0 · 82,7 3,5 84,3 4. V brusilnici - vrata odprta 90,6 79,3 3,8 81.4 5. V pisarni - vrata zaprta 66,0 59,5 1,6 59,9 6. Ob notranji strani podajne mize 85,0 78,7 2,7 79,6 7. Na ploščadi ob izločevalniku 91,0 82,5 3,1 83,7 6. Ob izločevalniku na zunanjem robu mize 82,2 70,6 4,8 73,1 9. Ob prednjem zunanjem robu podajne mize 79,0 69,8 3,1 71,0 1 O. Ob prednjem notranjem robu pod. mize 83,6 76.0 2,9 77,0 11. V jašku med lupilnikom in čelilko 97,0 86,1 3,7 88,3 12. Ob stopnicah pod plošč. lupilnika 90,5 83,8 2,6 84,6 13. Med drobilcem lubja in tr. očelkov 86,2 76,2 2,9 77,5 14. Ob transporterju lubja 88.4 77,0 4,5 79,3 15. Na podestu ob čelilki 104,6 94,0 1,9 94,6 16. Na tleh ob čelilki 102,4 89,3 3,6 91,5 17. V jarku ob transp. pred čelilko 103,7 93,2 3,2 95,0 18. Ob kom. kabini blizu čelilke 92,2 85,7 1,6 86,1 19. Na spod. vogalu pred kom. stavbo 83,6 68,2 3,9 71,3 20. Na zgornjem vogalu pred kom. stavbo 83,0 74,6 2,1 75,4 21. Na podestu nad stopnicami kom. stavbe 96,4 85.4 2,6 86,6 22. Sp. ob vogalu stavbe ob transp. 92,8 82,7 2,2 83,4 23. Na koncu transp. očelkov 86,6 80,1 1,7 80,5 24. Na začetku sortirnega transp. 89,4 75,0 3,0 77,1 25. Ob sortirnem transporterju 73,7 67,7 2,0 68,3 26. Na sredini sortirnega transp. 76,2 66,0 2,6 67,1 27. Ob zadnjem delu sort. transp. 77,4 65,1 2,6 66,2 28. Na koncu sortirnega transp. 76,4 72,1 2,1 72,6 29. Na koncu sortirnega transp. 76,6 72,0 1,8 72,4 30. Ob žični ograji ob cesti 72,6 61,5 3,3 63,0 Tabela VII: ROPOT ME LES REČICA - Posamezna mesta merjenja med obratovalnim časom Zap. Maksim. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost točke jakost jakosti jakosti ropota d8(A) dB(A) dB(A) dB(A) 1. Komandna kabina - zaprta - krojilec sedi 80,0 72,7 2,1 73,2 - krojilec stoji 79,7 72,8 2,2 73,5 Komandna kabina - odprta vrata - krojilec sedi 88,4 78,8 3,5 80,5 2. V kabini pri lupilnem stroju - zaprto 76,6 70,2 2,5 71,0 - okno priprto 81,2 72,9 3,8 74,6 3. V mehanični delavnici - zaprto 60,0 50,7 2,7 51,7 - okno priprto 60,8 51,4 3,1 52,8 4. V pisarni upravne stavbe - zaprta okna 62,8 46,0 3,6 48,9 5. Na tleh med podajalno mizo in lupiln. 90,0 83,2 2,9 84,2 6. Na tleh ob lopi lupilca pri izločevalniku 91,6 84,0 2,9 85,0 7. Na tleh pod stopnicami k lopi lupilca 91,8 85,8 1,5 86,1 8. Na podestu med vhodom v kab. lupilca 96,6 88,3 2,7 89,1 9. Ob podajalni mizi pri izločevalniku 91,4 78,4 4,1 80,7 154 Zap. Maksim. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost točke jakost iakosti jakosti ropota dB(A) dB(A) dB(A) dB(A) 10. Ob podajalni mizi na mestu nakladanja 79,8 72,7 2,B 73,7 11. Ob podajalni mizi na mestu nakladanja B0,2 74,9 2,6 75,7 12. Ob podajalni mizi na mestu nakladanja 83,6 78,1 1,8 78,5 13. Med lupilnikom in komandno kabino ob merilni napravi 88,6 82.4 1,8 82,8 14. Ob merilni napravi in prečnem transp. 98,2 80,7 2,5 81,6 15. Med čelilkami pod komandno kabino 104,2 99,3 1,8 99,7 16. Na podestu med čelilkami 106,8 99,5 1,9 100,0 17. Na tleh ob stavbi komandne kabine 94,0 87,4 2/) 87,9 18. Pod stopnicami ob stavbi komandne kabine 92,6 81,0 4,3 83,5 19. Na vrhu stopnic pred vhodom v komandno kabino 92,8 87,3 1,5 87,6 20. Na podestu ob vhodni strani kom. kabine 98,2 90,8 2,3 91,6 21. Na podestu ob pristopu k čelilkam 100,8 92,7 2.4 93,5 22. Na tleh ob prečnem transporterju 101,0 88,1 3,9 90,8 23. Ob robu strehe nad čelilkami - na tleh 100,0 89,7 2,7 90,7 24. Ob robu strehe nad čelilkami - na tleh 100,0 94,7 1,6 95,1 25. Med stavbo komandne kabine in sortirnim transp. 90,0 78,7 3,4 80,5 26. Ob prečnem transporterju na zač. sort. 90,2 83,5 2,5 84,2 27. Ob prečnem transp. na zač. sort. 92,0 83,2 3.4 84,7 28. Ob sortirnem transp., ob boksih 82,8 71,8 3,2 73,2 29. Ob sortirnem transp., ob boksih 78.4 68,8 3,3 70,3 30. Ob sortirnem transporterju, ob boksih (nakladalnik) 94,0 68,0 3,0 70.4 31. Ob sortirnem transporterju, ob boksih 82.4 69,1 3,8 71,3 32. Ob sortirnem transporterju, ob boksih 82,7 72,9 4,0 75,3 33. Ob sortirnem transporterju, ob boksih 83,6 76,3 2,8 77,3 34. Na koncu transporterja za očelke B4,0 77,7 2,0 78,2 35. Ob robu skladišča pod žel. progo ob škarpi 89,0 79,8 2,3 80,7 36. Sredi skladišča nad potokom 79.4 70,8 2,5 71,7 37. Na nasipu železniške proge 82,0 75,9 1,9 76,3 38. Na nasipu železniške proge 77,2 69,7 2.4 70.4 39. Na nasipu železniške proge 73.4 65,1 2,6 66,1 40. Ob robu ceste na železn. skladišče 72.4 65,3 3,0 66,3 41. Ob sortirnem bazenu žage 71.4 66,0 2,0 66.4 42. Na sredini mostu nad bazenom 73,0 65,1 1,8 65,5 43. Na robu skladiščnega prostora ob cesti 73.4 64,7 2,2 65,5 44. Na sklad. olupljene oblov. ob okrog. ograji 84,0 75,8 2,2 76.4 45. Med komandno kabino in vratarnico 83,4 75,7 2,8 76,8 46. Ob robu ceste pred upravno stavbo 81,2 73,1 3,3 74,3 47. Ob stebru lupe za upravno stavbo 68,8 63,9 1,1 64,1 48. Na sklad. neolupljenega lesa ob cesti 69,0 62,7 2,8 63,5 49. Na robu skladišča ob železniški progi 64,4 57,9 2,7 58,8 50. Na robu skladišča pod cesto 65,6 57,6 3,0 58,8 51. Ob stanovanjski hiši - Rečiška št. 61 - ropot skladišča 66,0 57,5 2,5 58,3 - ropot skladišča in prometa 70.4 60,9 4,5 63,4 52. Ob stanovanjski hiši - Rečiška št. 60 - ropot skladišča 63,2 52,9 2,7 54,0 - ropot skladišča in prometa 65,2 57,2 3,6 58,6 53. Ob stanovanjski hiši - Rečiška št. 22 - ropot skladišča 62,8 52,4 2,7 53,7 - ropot skladišča in prometa 65,6 57,5 3,3 58,7 54. Ob stanovanjski hiši - Rečiška št. 26 - ropot skladišča 73,0 61,0 3,2 62,8 - ropot skladišča in prometa 73,0 65,1 4,1 67,2 55. Ob stanovanjski hiši - Rečiška št. 28 - ropot skladišča 70,0 60,0 1,9 60,5 - ropot skladišča in prometa 78,8 67,5 5,3 71,1 155 Tabela VIII: ROPOT MELES RADLJE - Posamezna mesta merjenja med obratovalnim časom Zap. Maksim. Aritm. Stand. Ekviv. št. Kratek opis točke izmer. sred. odklon jakost točke jakost jakosti jakosti ropota dB(AI dB(AI dB(AI dB(AI 1. Kabina krojilca - okno zaprto B1,0 69,5 4,7 72,8 - okno priprto 82,0 71,5 3,9 73,9 2. Kabina operaterja dvig. - zaprto 75,5 66,6 4,2 68,5 - okna odprta 76,3 68,7 4,2 70,5 3. Ob delovni mizi vzdrževalca zun. 100,0 77,5 3,9 80,2 4. V delavnici - okna in vrata zaprta 72,0 82,6 3,1 63,8 5. V kompresorski postaji 100,0 91,5 3,0 92,7 6. Na stopnišču stolpa nad kompr. 92,5 83,5 3,3 85,0 7. Ob podajni mizi na podestu 88,5 80,7 3,3 82,1 8. Med stolpom dvigala in pod. mizo 81,5 74,0 3,1 75,2 9. Za stolpom dvigala 80,0 67,0 7,0 71,9 10. Ob stolpu dvigala 82,5 71,2 3,9 73,2 11. Na podestu ob stebru dvigala 81,0 72,5 3,1 73,8 12. Ob podajni mizi na tleh 82,5 72.4 3,7 74,1 13. Ob lupilnem stroju na podestu 92,0 82,2 3,4 84,0 14. Ob centrirni mizi lupilnika 102,0 85,8 6,2 91,0 15. Ob stebru strehe lupil. na tleh 89,0 79,0 3,6 80,7 16. Ob stebru strehe lupil. na tleh 89,0 81,0 4,2 83,0 17. Ob transporterju lubja 80,0 74,6 1,6 74,9 18. Na podestu med lupil. in meril. n. 88,5 75,6 6,1 79,8 19. Na podestu med lupil. in meril. n. 90,0 80,3 3,8 82,1 20. Med stavbama na tleh pod stopn. 94,8· 77,9 3,8 82,1 21. Nad stop. na sp. podestu ob mer. n. 97,5 81,1 4,8 85,1 22. Na podestu med mer. n. in čelilko 97,0 83,6 4,7 87,3 23. Na zg. podestu ob merilni napravi 91,0 80,1 4,2 82,2 24. Na tleh med stopnicami ob meril. n. 89,0 77,7 3,8 79,9 25. Na podestu ob merilni napravi 95,5 84,6 2,1 85,4 26. Na tleh pod stopnicami kom. kabine 106,3 89,4 4,0 92,5 27. Na podestu ob čelilki 109,5 90,8 4,8 98,7 28. Na južnem podestu ob čelilki 100,5 89,2 1,8 89,8 29. Pred stavbo na tleh pred vhodom v kabino 80,0 68,9 3,6 71,0 30. Pred stavbami 81,5 74,4 3,4 75,8 31. Ob prečnem transporterju 88,5 78,5 2,3 79,5 32. Na koncu vzdolž. tran. za kroj. 92,5 77,0 4,1 80,3 33. Na sredi sortirnega traku 82,5 70,4 3,5 72,5 34. Na sredi sortirnega traku 82,5 70,5 3,3 72,2 35. Na sredi sortirnega traku 82,5 69,7 3,8 72,5 36. Na koncu sortirnega traku 78,5 73,4 2,0 73,8 37. Na koncu sortirnega traku 87,0 82,2 1,7 82,5 38. Severni rob sklad., vzpor. s čelilko 77,5 68,6 2,6 69,4 49. Severni rob sklad., vzpor. z lupil. 80,0 69,8 3,0 71,1 40. Na koncu transporterja očelkov 89,5 78,1 3,4 80,0 41. Na parkirišču pred barako 82,5 73,0 3,2 74,6 42. Na parkirišču vzpor. s čelilko 78,0 69,6 2,5 70,4 156 Tabela IX: ROPOT ME LES LIMBUŠ- Ropot po območjih merjenja Zap. Št. Maksim. Aritm. StanU) z t;; w ~ z a: w ~ > w !::: C w a: 2 N <( a: 1 :C a: > ~ >U> § U) w ...1 w ~ 162 ---- ~ . -- • ~ ' " ' \ . \ 1 1 \ \ 1 1 \ \ \ \ \ \ \ w !:: Cl w a: o C.. N C.. en w -' w :E 163 .... C) .i::. MELES MAROF - RAZPOREDITEV ME.RNIH MEST IN ŠIRJENJE ROPOTA / / / 70 I 1 75 / / / 6'. / .5 A ...... .. 1 / / JO ---- '- " / 75 • merno mesto l22ZZI območje ropota nad 80 d8(AI ~ območje ropota nad 90 d8(A) I 75 / '- 75 / / -- '-/ / I / \ l!/ t; \ • I • 1 I <( <( / ai ai 't> 't> 15 o / 0) i i C C \ / l! m o g_ R ' = e e ~ { .!!. "' t ! 1 E o o 1'<2 -~~ <( 1-o a.. o a:: w -, / / z w -, / a:: >(/) z / / I \ / 1- / ti) w ~ / ::i::: \ \ / z a:: w ~ \ > '\ !QI \ / w !::: / Cl w a:: o a.. N / <( a:: 1 \!. / / / \ <( S:2 z 9:! a:: ti) w \ ':t" - ...1 w ~ 165 z l-en w ~ J: z CX: w ~ > w t: Cl w CX: 2 N <( CX: 1 <( ~ CX: ~ a:i <( <( ~ l- 5q o ~ ts J: CX: Ow a:i -, en z ~~ w CX: ~,en 166 < < ai' ai' ,:, ,:, o o "' Cl -g 1 C: J2 e s o 8. Q. ~ e e . !. .!. i:! "' >(J o o :;; E E E .0 .0 o o -~~ :o • / --- 1 IR / R------ ✓ <( 1- 2 o a: w -:, z w -:, a: ,en z l-en w ~ :C z a: w ~ > w !:: o w a: 2 N <( a: 1 <( S::2 •(.) w a: en w ...1 w ~ "o~ " '\ ~ " . " / / :, 1 \ \ 1 ., / ./ ; '\ / / / / / / / '\ '\ \ / / \ \ \ \ / / / \ \ \ \ \ l I / / 167 ... a, 00 MELES RADLJE - RAZPOREDITEV MERNIH MEST IN ŠIRJENJE ROPOTA a ' \ / \ / -..75__.., / ·~ '-,7 / / 7Q .. , '" flf 70 • merno mesto [Z' .,ZZ) območje ropota nad 80 dB(AI ~ območje ropota nad 90 d8(AI