r*' " c. aI, 1935 Poštnina platana t gotovini IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO._Cena poaamemi Številki Din l-žtt. “M " 11 1 1 " 1 . ■ , . -nUHnim* «*.v » TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za Yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo In upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v četrtek dne 21. novembra 1935. štev. 120. Tem besedam »Privrednega Pregleda« pa bi še dostavili: Trgovec je tudi tisti, ki gleda, da dobi potrošnik čim boljše blago in čim ceneje. V solidnih trgovinah kupi potrošnik vedno dobro blago in za ceno, ki je najnižja mogoča. Ne gre brez posrednika med proizvajal- ObZinsUc davščine, in tcg-ai/siva treba zaradi tega zvišati mestne doklade za 10 odstotkov, kar pa seveda za kritje deficita še dolgo ne bo zadostovalo. Zato se nameravajo zvišati tudi trošarine in incnda tudi nekatere uvoznine. Moramo torej z vso odločnostjo izjaviti, da so te že sedaj tako pretirano visoke, da je z njimi ubita konkurenčna sposobnost ljubljanske trgovine. Celo na zadnji proračunski seji je že bilo priznano, da so te mestne davščine previsoke in zato je bil sprejet sklep, da se bodo še med letom trošarine in uvoznine omilile. Namestu da bi se ta sklep izvedel, pa naj bi se sedaj zaradi tramvaja še trošarine in uvoznine zvišale! Proti takšni nameri se pač mora ljubljansko trgovstvo upreti z vso silo, ker bi pomenila katastrofo za vso ljubljansko trgovino, a tudi ponovno znižanje že itak do skrajnosti znižane kupne nvoči ljubljanskega prebivalstva- Ko je ljubljansko trgovstvo v vseh teh vprašanjih razpravljalo, pa je moralo tudi konstatirati, da so ljubljanski produktivni stanovi v ljubljanskem mestnem svetu mnogo preslabo zastopani. Tisti, ki dajejo Ljubljani glavne davke, imajo v ljubljanskih občinskih zadevah najmanj besede. In v tem je tudi eden glavnih razlogov, da je ljubljansko občinsko gospodarstvo vse prej ko vzorno. Zato zahteva ljubljansko trgovstvo z v*o odločnostjo, da je bolj zastopano v občinskem svetu, ker je to tudi v interesu dobrega občinskega gospodarstva in s tem tudi vseh ljubljanskih direktnih in indirektnih davkoplačevalcev. Med ljubljanskim trgovstvom je povzročilo poročilo o zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta živahne komentarje. Soglasno so vsi ljubljanski trgovci odobravali nastop obč. svetovalca Karla Sossa proti sanacijskemu predlogu glede Maloželezni-ške družbe. Nikakor ne morejo odobravati ljubljanski trgovci, da bi bila vedno samo Ljubljana tista nesrečna žrtev, ki bi morala prispevati za tramvaj, dočim bi manjšinski delničar imel vedno tudi od defi-citnega tramvaja dobiček. Tako stališče morejo ljubljanski trgovci tem manj odobriti, ker je vendar notorično, da je imela družba Siemens že kot dobaviteljica pri tramvaju več ko zadostne dobičke. Trdi se sicer, da zaradi sklenjenih pogodb in obvez mestne občine ni mogoč noben drug sklep glede tramvaja, kakor pa ga je predlagal odsek. Ta trditev pa še dolgo ni dokazana, pa naj je bila v občinskem svetu iznesena še tako apodiktič-no. Zato je tem manj mogoče razumeti, da ni bil sprejet predlog, da se vse vprašanje ponovno in temeljito prouči po strokovnjakih. Kadar gre za milijonska plačila, je pač umestna nad vse velika previdnost. Ljubljansko trgovstvo zato ne more sprejeti sklepa občinskega sveta in zahteva, da se ta sklep revidira ter varujejo interesi ljubljanskih davkoplačevalcev. To mora ljubljansko trgovstvo zahtevati tudi zaradi nad vse težkega finančnega stanja Ljubljane. Kakor se govori med ljubljanskimi občinskimi svetniki, bo znašal deficit občine do konca leta precej nad 5 milijonov Din. Ze sedaj se govori, da bo BastovodiaBat'e obsojen od mestnega poglavarstva na 8000 Din in trikratno takso — Obenem odvzeta prodajalnici Bafe v Mariboru za eno leto pravica izvrševanja obrta. cem in potrošnikom in kadar je kdo drugi posredoval mesto trgovca, je imel škodo ali potrošnik ali pa proizvajalec. Seveda pa se morejo s privilegiji in na račun javnosti doseči tudi navidezno ugodnejši posredniki, samo da je ta »uspeh« več ko drago plačan z davki vsega prebivalstva. nt i/idi Stara resnica je, da vidijo tisti, ki tako radi širijo nerazpoložen je proti trgovcem, vedno samo dobičke trgovca, niti slišati pa nočejo o tem, da ima trgovec le prepogosto zelo težke izgube. Celo sicer zelo na-obraženi in razsodni ljudje podlegajo tej enostranosti in bi hoteli prepričati svet, da je trgovina edina stroka, ki ima le svetle strani. Povsod drugod priznavajo težave, le v trgovini jih nočejo, tam je po njih mnenju čisti dobiček kar vedno zagotovljen, pa naj vlada visoka konjunktura ali pa še tako silen zastoj, kakor ga preživljamo sedaj že več ko tri leta. Samo čuditi se je treba, zakaj se vsi ti ljudje sami ne lotijo trgovine, zakaj tudi sami ne postanejo trgovci, da bi bili deležni sami onih »silnih in bogatih zaslužkov«, katere tako zelo zavidajo trgovcem. Zakaj vendar tudi njim ne diši pečenka, ki se po njih besedah kar sama nudi vsakomur, kdor jo hoče le poskusiti. Stvar je pač v tem, da ti ljudje v globini svoje zavesti tudi sami čutijo, da ni vse tako, kakor pravijo in da ima tudi trgovina, ko vsaka stvar na svetu svoje senčne strani. Tudi v trgovini ni dobička brez težkega dela, velikega napora in velike požrtvovalnosti. Kdor hoče biti uspešen trgovec, mora ves dan posvetiti svojemu poslu, mora biti vedno pripravljen in delati tudi takrat ko drugi počivajo. Tista povest o vedno uspešni trgovini se je že davno nehala in danes ni niti več za otroke! Kako je s trgovčevim dobičkom in njegovo izgubo je dobro povedal »Privredni pregled«, ko piše: »Od nepoznavalcev stvari se dostikrat očita trgovcu, kako silno mnogo zasluži in kako bi se z neposrednim prometom blaga med organiziranimi proizvajalci ter organiziranimi potrošniki mogla pogrešati trgovec in njegovo posredovanje. Ampak to je čisto napačno. Trgovec zasluži, a ima tudi izgube. Njegovega dobička ne določa 011 sam, temveč trg, na katerem se križajo vplivi ponudb in povpraševanj. Kadar je na trgu povpraševanje večje, takrat bo dobiček trgovca večji, če pa je ponudba velika, povpraševanje pa majhno, tedaj so tudi izgube neizogibne. To velja na splošno za trgovca in za trgovino. Če pa gremo v podrobnosti, tedaj vidimo, .da se položaj mnogo ne izpre-meni. Vsak trgovec pazi na to, da kupi čim ceneje, toda pri nakupovanju se’ sreča s svojim konkurentom, ki ga ovira, da popolnoma izvede svojo namero. Z medsebojno borbo za odkup čim večje količine blaga se menja tudi njena cena. Samo takrat, kadar bi bil na trgu en sam trgovec, bi se mogla v precejšnji meri uresničiti trgovčeva želja po čim večjem dobičku. Pa še v tem primeru dvigne trgovec sam ceno, ko začne nakupovati večje količine blaga. Pa tudi pri predaji ni mogoče doseči nobenih pretiranih cen. Te se popravljajo z medsebojno konkurenco vseh trgovcev ponudnikov. In zato trgovec, ki vse to že naprej ve, tudi sam znižuje svoje želje po dobičku. Kdor pa hoče na vsak način obdržati višje cene, ta je tudi redno kaznovan. Ln odjemalec za drugim ga zapusti in na vse zadnje si bo moral tak trgovec pomagati z reklamo in z drugimi sredstvi, da si zopet pridobi izgubljeno zaupanje svojih odjemalcev. Vse to pa velja mnogo in dostikrat več, kakor pa bi dal ves iskani dobiček. Zato je trgovec v resnici najboljša zveza nied proizvajalcem in potrošnikom. Trgovec si prizadeva, da poveča potrošnjo proizvajalčevih predmetov in dostikrat tudi na račun svojega dobička. V velikem prometu z malim dobičkom išče trgovec pravično nagrado za svoje delo in za investirani kapital v trgovini.« Kakor mnogi drugi poslovodje prodajal-nic Bate, tako je tudi mariborski označil s posebnimi letaki, da bo njegova proda-jalnica prodajala veliko količino čevljev z malimi napakami po zelo znižanih cenah. V Mariboru so ti letaki, ki so se delili v tisočih izvodov, oznanjali, da se bo prodalo 10.000 parov čevljev z majhnimi napakami po povprečno polovični ceni. Za Maribor je to ogromna količina čevljev in naravno je, da bi bil s to količino trg kar preplavljen in da bi prišel v popoln nered. Prav tako pa je tudi jasno, da bi mestni in drugi čevljarji morali kar zapreti svoje prodajalnice, ker bi teh 10.000 parov čevljev tako prenapolnilo trg, da ne bi več imeli odjemalcev. Zato je Združenje čevljarjev v Mariboru v zaščito svojih članov in v interesu domačega čevljarskega obrta vložilo na mestno poglavarstvo v Mariboru prijavo zaradi kršitve obrtnega zakona. Mestno poglavarstvo je nato predložilo prijavo združenja v izjavo Zbornici za TOI, ki je potrdila upravičenost prijave Združenja čevljarjev. Na podlagi te izjave ter ugotovitev, ki jih je zbralo mestno poglavarstvo, je nato mestno poglavarstvo v Mariboru kaznovalo Alberta Fuchsa, poslovodjo Bate, jugosl. tvorniee gume v obuče, d. d. Borovo, prodaialna v Mariboru, radi pre krška $ 1(18. (razširjanje brez odobritve reklamnih letakov) ter § 158. (nedovoljene razprodaje) po § 399., odst. 1. točka 2. z globo 8000 Din, odnosno s 3ft dnevnim zaporom, po čl. 52. zakona o taksah pa s trikratno takso v znesku 900 Din ter plačilom takse za razsodbo v višini Din 150—. Obenem je mestno poglavarstvo tvrdki »Bafa, jug. tvornici gume i obuče d. d. Borovo«, prodajalni v Maribor na podstavi § 400, odst. 2. točke 2. zakona o obrtih odvzelo za eno leto pravico izvrševati obrt. V svoji razsodbi ugotavlja mestno poglavarstvo v Mariboru, da je bil prekršek izvršen s tem, ker je dal poslovodja prodajalnice Bafe v Mariboru dne 2. oktobra 1935 brez odobritve oblasti deliti po Mariboru (>000—10.000 reklamnih letakov, ki so oznanjali prodajo 10.000 parov raznih čevljev z malimi napakami po globoko znižanih cenah (povprečno 50%). Obenem je imel te znižane cene izvešene tudi v izložbi. S tem se je ustvarilo v javnosti prepričanje, da gre za razprodajo. § 158. pa jasno in izrečno pravi, da je neglede na naziv dopustna razprodaja, da se čim hitreje na drobno razpreda blago, le po predhodni odobritvi pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, to je v konkretnem primeru mestnega poglavarstva. Razsodba mestnega poglavarstva je zato tudi v polni meri utemeljena. Po vsej verjetnosti se bo seveda Bafa proti tej razsodbi pritožil na bansko upravo, dvomimo pa, da bi imel uspeh, ker je razsodba mestnega poglavarstva le predobro utemeljena. Zato tudi ni potreben k razsodbi noben poseben komentar ter zadostuje pripomba, da so vsi gospodarski krogi sprejeli razsodbo mestnega poglavarstva v Mariboru z največjim zadoščenjem. Nekaj pa moramo le še dostaviti in to se tiče oznanila v letaku, da se bodo prodajati čevlji z malimi napakami. Kakor liči primer v Novem Sadu, zida Bafa prav na to pripombo o defektnih čevljih posebno veliko: Mnenja pa smo, da brez podlage. V Novem Sadu se razprodaja 5000 čevljev z malimi napakami, v Mariboru 10.000 čevljev, ali mar izdeluje Bafa defektne čevlje v tako velikem obsegu? Ali tako malo pazi na izdelavo? Ali dela napake le zato, da more čevlje prodajati ceneje? Vse to so vprašanja, ki se postavljajo r in ki jih pri oceni postopanja poslovodij pro-dajalnic Bafe ni mogoče prezreti! Z vso odločnostjo moramo zato tudi povedati, da v Sloveniji takšno postopanje ni v navadi, ker se pri nas izdeluje dob o blago in zato nihče ne razglaša na široko, da ima kar na debelo v zalogi manjvredno blago. Pri nas so ljudje na dovršenost izdelka ponosni, ne pa na blago, ki ga zaradi napak morajo prodajati po polovični ceni. Kdor pa hočo na slovenskem trgu prodajati, ta mora tudi ravnati po šegah in zakonih, ki veljajo na našem trgu. Hočemo, da je naša trgovina solidna, da dobi kupec polnovredno blago in ne moremo dopustiti, b5 manjvredno blago uničilo konkurenčno sposobnost našega obrtnika in trgovca! Tm1! na ta moment se ne sme pozabiti pri presoji našega konkretnega primera. Propaganda za ustanovitev Balkanskega velesejma v Beogradu. Ravnatelj Zaveda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič je objavil v »Neu freie Presse« članek, v katerem propagira ustanovitev mednarodnega balkanskega velesejma v Beogradu. Pravi, da je Beograd poklican, da igra v mednarodnem trgovinskem prometu med zapadnimi in vzhodninu državami najvažnejšo vlogo. Ker je gospodarsko sodelovanje balkanskih držav vedno intenzivnejše, mora Beograd z ustanovitvijo mednarodnega velesejma to sodelovanje še poglobiti. V ta namen je zlasti potrebno, da se ustanovi v beograjskem pristanišču moderno urejeno svobodno pristanišče in da bi se z raznimi tarifnimi olajšavami privabilo čini več blaga na Beograd. S pomočjo države pa naj bi se potem ustanovil v Beogradu balkanski mednarodni velesejem. Za to misel se baje tudi že zanima angleški kapital. Vseh šest balkanskih držav bi bilo pri tem velesejmu udeleženih. Nobenega dvoma pa tudi ni, da bi si vsaka balkanska država zgradila na velesejmu svoj paviljon. Tako bi imel beograjski velesejem vse pogoje za uspešen razvoj. Samo tega ne razumemo, zakaj toliko truda, da se ustanovi velesejem baš v Beogradu, ko so se dosedaj vsi poizkusi za ustanovitev tega velesejma ponesrečili in zakaj se raje ne podpirajo velesejmi, ki so se že obnesli in ki bi dosegli še neprimerno večji uspeh, če bi bili le malo bolj podpirani. Iz naših pristanišč se les še nadalje izvaža v Italijo. Iz Sušaka se poroča, da izvajanje sankcij dosedaj ni ustavilo našega lesnega izvoza v Italijo. Poleg naših parnikov so sedaj v sušaški luki: en veliki holandski, en angleški, en grški ter trije italijanski parniki, ki še naprej nakladajo les za Italijo. Napovedan pa je prihod še dveh italijanskih parnikov, ki bosta tudi naložila les za Italijo. V Šibeniku se je prvotno mislilo, da bo izvoz lesa v Italijo ustavljeu, ker sta tu nahajajoča se italijanska parnika v pospešenem tempu nalagala les in že prejela brzojavko, da mora biti do 17. novembra nakladanje končano. Nato pa je prišla nova brzojavka in italijanska parnika sta nalagala les tudi še po 18. novembru. Itali-jaliska vlada bo uporabila predpise o uvoznih omejitvah le v soglasju z italijanskimi uvozniki, ker noče, da bi se popolnoma ustavili trgovinski odnošaji z drugimi državami. Vlovi dcžcu/M pcocatUH Vsi izdatki znašajo 10?3 milij arde Din in so dejansko za pol milijarde manjši ko lani stva jasnejša. Druga novost je v tem, da se deli proračun na redne in izredne izdatke, v katere spadajo vse investicije. Za V smislu ustavne določbe je predložil finančni minister Narodni skupščini proračun in finančni zakon za 1. 1936/37. Novi proračun se tehnično razlikuje od starega po teni, da ni več proračun državnih podjetij oddeljen od proračuna splošne državne uprave, temveč z njim združen. S tem je postala slika vsega državnega gospodar- il. Vrhovna državna uprava: krona namestništvo senat skupščina predsedstvo ministrskega sveta državni svet glavna kontrola civilna liiša Nj. Vel. kralja pisarna kr. redov splošni izdatki 2. Pokojnino invalidnine 3. državni dolgovi 4. pravosodno ministrstvo fi. prosvetno ministrstvo k. zunanje ministrstvo 7. notranje ministrstvo in ustanove orožništvo 8. finančno ministrstvo: ministrstvo drž. pravobranilstvo finančne direkcije monopoli Drž. hipotekarna banka Poštna hranilnica Belje in Topolšica sladkorna tovarna Čukarica investicije 9. vojska in mornarica 10. gradbeno mlnietrstvo 11. prometno ministrstvo 11.a. pošte 12. kmetijsko ministrstvo razredna loterija 18. trgovina In industrija gozdovi 14. rudniki 15. socialna politika in narodno zdravje 16. telesna vzgoja 17. proračunske rezerve vsi izdatki Keposredni davki; zemljarina zgradarina pridobil ina rentnina družbeni davek, na dividende in latentne rezerve uslužbenski na samce obreeli davek na poslovni promet vojnica izredni dodatek zaostali davki Posredni davki*, trošarina takse carine in postranske takse Monopoli Drž. podjetja: drž. tiskarne Drž. pos. in DHB ter Pošt. hranilnica prometno ministrstvo pošte drž. ustanove gozdovi rudniki socialna politika in narodno zdravje Razni dohodki Skupno vsi dohodki Kakor je izjavil finančni minister, je proračun realen in uravnovešen, ker vsebuje vse redne državne dohodke in izdatke. Podrobnejša pojasnila bo podal finančni minister pred skupščino. Navidezno je novi proračun za 57,2 milijona Din višji od lanskega. V resnici pa je novi proračun mnogo manjši, ker so sedaj v novem proračunu tudi vsi oni krediti, ki so bili dovoljeni s finančnim zakonom, ki pa niso bili vneseni v proračun in so zato vedno povzročali velike težkoče. Teh kreditov je bilo po prejšnjem finančnem zakonu za Din 630,000.000'—. Ce se pa tudi ti krediti upoštevajo, potem je novi proračun za Din 573,000.000'— manjši. Ta razlika pa je dejansko še večja, ker'so bili vneseni v novi proračun tudi nekateri no- vi krediti, ki so osnovani na pravnih obveznostih države, kakor za anuitete dolgov, likvidacijo agrarne reforme, javna dela, amortizacijo fundinga, kredit za transporte na račun vojnega ministrstva itd., kar znaša skupno 190 milijonov Din. Dejansko je torej novi proračun za pol milijarde manjši od sedanjega. Postavka za vojno ministrstvo je povišana za 350 milijonov, ker so ti izdatki pre-nešeni iz finančnega zakona v proračunski 'predlog. Prav tako so prenesene tudi vse druge postavke. S tem je zagotovljeno vse te bo treba najti izredne dohodke ali pa se ne bodo mogle izvesti in čeprav bi bile še tako potrebne. Novi proračun ima te postavke: J: predlog za dovoljeno razlika 1.1936/37 za 1.1935/30 vse v milijonih dinarjev 24,1 S 24,18 — 3,58 3.72 — 0,14 11,38 12,30 — 0,97 39,91 35,44 + 4,47 32,94 32,08 + 0,85 3,82 3,91 — 0,08 10,07 11,11 — 0,43 2,80 2,81 — 0,01 0,51 0,01 - 0,09 27,80 27,86 — 997,24 997,24 — 103,49 103,49 — 707,93 920,08 — 152,75 340,48 358,07 — 9,19 833,11 850,00 — 17,54 121,47 122,87 — 1,40 200,01 209,62 — 961 317,27 336,57 + 19,30 61,51 03,44 — 1,92 4.70 4,38 + 0,31 230,89 240,11 — 9,22 305,32 384,38 - 18,00 21,01 18,48 f 2,53 14,48 14,80 - 0,32 62,05 62,05 — 36,10 37,00 - 1,43 36,10 37,60 - 1,43 0,76 0,76 2.309,39 1.999,88 ’+ 309,51 154,61 167,74 - 13,13 2.177,84 2.174,80 + 3,03 362,34 331,90 + 30,44 84,16 93,89 — 9,72 11,48 9,20 4- 2,27 44,30 45,56 — 1,26 70,24 71,80 - 1,55 195,81 218,45 — 22,64 199,39 202,36 - 2,90 11,76 14,61 — 2,39 40,00 40,00 -- 10.307,04 '249,80 + 57,23 )KI: novi stari razlika proračun vse v milijonih dinarjev 450,0 456,0 — 6.0 270,0 300,0 — 30,0 — 40,0 280,0 320,0 40,0 60,0 - 20,0 190,0 200,0 — 10,0 220,0 255,0 - 35,0 2,0 2,0 — 20,0 24,0 — 4,0 660,0 490,0 + 170,0 7,0 8,0 — 1.0 75,0 80,0 — 5,0 85,0 85,0 , — 827,5 800,0 *-P 27,5 1.039,0 1.105,0 — 60,0 700,61 650,0 + 50,01 1.950,0 1,950,3 - 0,3 32,9 253,3 33,2 249,1 — 0,3 + 4,2 2.108,8 2.0.32,1 +' 70,7 512,7 482,7 + 30,0 42,3 37,9 + 4,4 102,8 94,1 + 7.9 259,2 266,5 — 7,2 51,5 53,0 — 1,5 121,7 130,8 — 9,0 10.307,0 10171,2 + 136,7 proračunsko ravnovesje in drž. blagajna obvarovana pred iznenadenji. Dohodki so predlagani v višini, ki jc bila po sedanjem proračunu dejansko dosežena. Iz pregleda državnih dohodkov se vidi, da so vsi neposredni davki razen davka na poslovni promet proračunjeni niže. Od posrednih davkov so višje proračunjeni samo trošarina in vodarinska taksa, carine in postranske pristojbine. Znatno višje so proračunjeni dohodki železnic, pošt, razredne loterije, drž. denarnih zavodov in gozdov, dočim so doliodki državnih rudnikov znižani za nad 7 milijonov. Skupno upa finančni minister, da bodo dohodki države v novem proračunskem letu za 136,7 milijona višji ko v sedanjem. Malo odgovora »Narodnemu blagostanju«. »Narodno blagostanje« ima to izredno lastnost, da bi vedno hotelo deliti lekcije in poniževati druge. To njegovo didaktično veselje je sicer zelo hvaležno, dostikrat pa čisto deplasirano, zlasti kadar gre za javna vprašanja, ki zadevajo interese posameznih stanov. V polemiki z nami pa gre za takšno javno vprašanje. Zato naj ponovno ugotovimo, da smo nastopili le iz razloga, ker se je zopet hotelo preganjati draginjo po starem protidraginjskem zakonu, ki je bil res porojen iz one nesrečne mentalitete, da sta kriva vse draginje le trgovec in obrtnik. Naglasili smo nadalje, da ni ta zakon niti najmanj odpravil draginje, temveč le pomenil silno krivico za male trgovce in obrtnike, ki jih je po krivici di-famiral kot oderuhe, ki iščejo prevelike dobičke. V zvezi s tem smo naglasili, da draginja izhaja v prvi vrsti od kartelov, ki diktirajo cene, proti katerim pa ni nobenega protidraginjskega zakona. Kot stanovsko glasilo — Narodno blagostanje« smatra to seveda za velik greh — smo zato nastopili v obrambo trgovcev in obrtnikov in nastopili bomo tudi v bodoče, pa naj bo to Narodnemu blagostanju« prav ali ne. Ce misli »Narodno blagostanje«, da smo kot stanovsko glasilo branili neobjektivno interese trgovcev in obrtnikov, potem naj to tudi dokaže, in sicer na podlagi naših trditev, ne pa onih, ki jih nam »Narodno blagostanje« polaga v usta. Mi smo trdili, da je stari protidraginjski zakon slab, ker je enostranski in ker ne daje pravega učinka v boju proti draginji. Ali mar to ni res? Trdili smo, da ustvarjajo draginjo v prvi vrsti (ne edino) karteli. Ali tudi to mar ni res? Ali mar ni večina kartelov sklenjena zaradi cen? Ali ne sledi skoraj vsaki sklenitvi kartela dvig cen? Ugotoviti moramo nadalje, da je akcija za boj proti draginji nastala kot posledica redukcije uradniških plač. S to akcijo se je hotelo doseči, da bi uradniki tudi pri znižanih plačah mogli kupovali svoje potrebščine v isti 'izmeri ko preje. Zato je bilo tu govora o draginji le kot o neraz-merju, ki nastane med cenami življenskih potrebščin jn vjštno zaslužka ljudi. Zato je bila t\i