NAJ MEDICINSKA
Ptuj, petek, 31. avgusta 2012
letnik LXV • št. 69 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Rezultati akcije in izžrebanci na strani21.
: »S
Kmetijstvo
Ormož • Letos trgatev avgusta in septembra
O Stran 2

l uCK -Ji .t ■ i/	t
II
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici: WWW.d 11 b.si
Štajerski
Ptuj • Festival Glasba v kloštru
Počitnice končali z glasbo in druženjem
Šport Nogomet •
Kidričani v soboto v goste Pušniku in Dabanoviču odlično razpoloženi
O Stran 11
Z današnjima koncertoma se zaključuje še en poletni ptujski festival: Glasba v kloštru.
V tem tednu se je v sklopu tega festivala, ki napoveduje tudi začetek novega šolskega leta, družilo 17 mladih glasbenikov, ki so prišli iz različnih koncev države, a vsi z enakim namenom: da si pridobijo nova glasbena znanja in spoznajo nove prijatelje. Igranje instrumentov, individualno učenje, spoznavanje novih učiteljev in načinov dela, sodelovanje na delavnicah, nastopanje na koncertih, druženje in kopanje v ptujskih Termah so le nekatere izmed aktivnosti, ki so povezovale 17 otrok. Na festivalu Glasba v kloštru so se družili od ponedeljka do danes, ko bodo pridobljeno znanje predstavili na dveh koncertih. Prvi bo ob 11.30 pred Mestno hišo, drugi ob 17. uri v refektoriju Minoritskega samostana. Organizatorjem festivala je tudi letos, četrto leto zapored, uspelo privabiti udeležence iz vse Slovenije.
Dženana Kmetec
3TTTT H/ri?Q
nrv A
Foto: Črtomir Goznik
Gornja Radgona • Priznanja mednarodnih ocenjevanj na AGRI
Kakovostni izdelki iz Podravja in Prlekije
V okviru 50. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA in 18. mednarodnega sejma embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK so na Pomurskem sejmu podelili priznanja za najkakovostnejše izdelke na področju embalaže, kmetijske mehanizacije, mleka, mlečnih izdelkov, mesa, mesnih izdelkov in pijač.
Na letošnjem natečaju Slovenski oskar za embalažo je na ocenjevanje prispelo 16 izdelkov desetih prijaviteljev. Najvišje priznanje je pripadlo avtorju kartonske zloženke Birdfreeder Mihi Klinarju iz Ljubljane. V ocenjevanju mleka in mlečnih
Festivalska zgoščenka za naročnike Štajerskega tednika	
4]	ft J 1 Xfb«vn. 0 lasb* Ptuj 2012
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 43. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2012. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
izdelkov je tokrat sodelovalo rekordnih 29 proizvajalcev s 161 vzorci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Komisija je šampionske naslove podelila 11 izdelkom, med katerimi je tudi sir ementalec Pomurskih mlekarn.
Tudi na ocenjevanju sadnih sokov, pijač in vode je letos sodelovalo rekordno število proizvajalcev in njihovih izdelkov. Skupno 15 podjetij je poslalo na ocenjevanje 90 proizvodov, ki imajo poreklo v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Združenih arabskih emiratih, nagrado šampion kakovosti za izdelke s trikratno zaporedno veliko zlato medaljo pa je prejel ananasov sok proizvajalca Fructal. Na ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov je sodelovalo 37 podjetij z 207 izdelki iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Naslova šampion kakovosti za izdelke s trikratno zaporedno zlato medaljo v letih 2010-2012
sta prejela tudi Perutnina Ptuj za piščančje palčke in Panvita MIR za prleško tünko.
Na ocenjevanju kmetijske mehanizacije je bilo prijavljenih 25 podjetij s 45 izdelki. Podeljena sta bila dva šampionska naziva, 27 zlatih, 13 srebrnih in tri bronaste medalje. Zlato medaljo sta prejeli podjetji Farmtech iz Ljutomera za univerzalni trosilnik in Komtech iz Gornje Radgone za dve traktorski vozili. Dobitnika srebrnih medalj sta firmi M. Rebernik iz Stročje vasi pri Ljutomeru za večfunk-cijsko diskasto orodje za obdelavo tal in Prelog KM iz Veržeja za polirno-čistilni stroj za bučna semena.
V okviru dneva vinogradnikov in vinarjev so na sejmu AGRA podelili priznanja najboljšim sodelujočim na odprtem državnem ocenjevanju Vino Slovenija. Sodelovalo je 200 pridelovalcev s 610 vzorci vina iz Avstrije, Hrvaške, Italije,
Makedonije, Slovaške, Srbije, Španije in Slovenije. Med devetimi dobitniki šampionskega naslova za najvišje ocenjena vina je tudi aromatično suho belo vino Pullus sovinjon (letnik 2011) družbe Ptujska klet. Med prvake vinskoturističnih cest (VTC) z doseženo najmanj zlato medaljo in z najmanj 15 vzorci
iz posamezne VTC se je uvrstila tudi Jeruzalemska VTC (Terase - zvrst 2011), podjetja P & F Jeruzalem Ormož . Za vinarja leta, ki je na ocenjevanju pridobil za 5 vzorcev vina v 3 različnih kategorijah največje število točk, je bil razglašen Jožef Prus iz Kr-mačine pri Metliki.
NŠ
Na ocenjevanju kmetijske mehanizacije je bilo prijavljenih 25 podjetij s 45 izdelki.
Foto: NS
Ormož • Trgatev se je že začela
Letos trgatev avgusta in septembra
Ze lanska trgatev je bila dokaj zgodnja, letošnja ne bo padavin, jo bodo zaključili še v septembru. treba začeti trgati prej, so povedali v kleti.
Hiter začetek trgatve je presenetil vse, tudi v kleti so še julija menili, da bodo pričeli trgati septembra, vendar so jih visoke avgustovske temperature in dolgo obdobje brez padavin prisilile v trgatev, je povedal Mitja Herga, direktor P & F Jeruzalem Ormož. Pričeli so z muškat otone-lom za muškatno penino, za mirna vina pa so nadaljevali 28. avgusta. Do 8. septembra načrtujejo zaključiti trgatev sovinjona in šardoneja, okrog 12. septembra naj pa bi po sedanjih predvidevanjih pričeli trgatev laškega rizlinga in šipona. Kakšnih 5 hektarjev načrtujejo tudi za trgatve posebne kakovosti, vendar je vse odvisno od vremenskih razmer jeseni, od razvoja kislin in žlahtne gnilobe, ki je nujno potrebna za pozne trgatve.
„V tem trenutku je o posledicah suše še prehitro govoriti, saj je večina grozdja, predvsem kasnejših sort, ki so pri nas najbolj zastopane, še zunaj. Verjetno pa bo okrog
pa bo še bolj. V kleti P & F Jeruzalem Ormož so jo začeli 23. avgusta, in če Povprečne temperature se višajo, stil vin pa se ne sme spremeniti, zato je
Mitja Herga je pokazal, da je prvi mošt že v kleti.
20 % manj pridelka. Pri ranih in srednje poznih sortah izpad ne bo tako velik, slabše bo pri šiponu in laškem rizlingu, pri katerih na terenu vidimo, da se jagode v tej fazi več ne polnijo in dozorevanje ni normalno. Trta trpi v severnem, ljutomerskem delu vinogradov, kjer prevladujejo peščena tla. Na ormoški strani je stanje precej boljše. V zadnjem letu smo imeli 470 mm
Uvodnik
Novim kompetencam naproti
Začetek novega šolskega leta je tu. Po dvomesečnem počitku bodo učilnice znova zaživele. Kakorkoli se (ne) veselite novih obveznosti, povezanih s šolskim vzgojno-izobraževalnim delom, bodisi kot starši šolajočih se otrok, kot delavci v šolskem procesu ali kot šolarji, naj vam novo šolsko leto prinese čim več prijetnih dni, zlasti mladim pa veliko tega, čemur je namenjeno: znanja in usposobljenosti, da bodo pozneje v življenju lažje zvozili množico ovinkov, h katerim jih bodo prisilile okoliščine, in dosegli vsak svoj cilj. Kajti da bi lahko življenje vodilo po ravni cesti, po možnosti še kakšni večpasovnici, najbrž nihče ne upa sanjati.
Nekoč je bil ideal učiteljevega dela otroke vzgojiti, izobraziti in usposobiti v vsestransko razvite osebnosti. Pravzaprav se vsaj približati temu idealu v skladu z otrokovimi sposobnostmi. Otroci so pri tem drug drugega vzpodbujali, si pomagali, marsikaj storili skupaj... Ampak saj veste - to so bili grozni časi, ki bi jih marsikdo rad izbrisal ne samo iz svojega, pač pa tudi iz kolektivnega spomina. Še zlasti, če seje - bog ne daj - zgodilo komu celo kaj lepega.
Tako je bilo nekoč. Danes je v šoli uveljavljen novo-rek. Stroka učiteljem za delo ne predpiše vzgojno-izo-braževalnih ciljev, ki naj bi jih dosegel pri svojem delu z mladimi, ampak mu določi kurikulum. In to besedo sedaj papagajsko ponavljajo vsi, ki bi želeli biti učeni v skladu s svetlo sedanjostjo. Potem pa smo še izvedeli, da je cilj nove šole, naj učenec dobi čim več kompetenc. Ne znanja, sposobnosti, izobrazbe. Danes so moderne kom-petence. Pri čemer človek z vsaj nekaj malega razgledanosti takoj začuti v tej besedi podpomen, ki pa je v bistvu edino zveličaven v današnjem svetu: tekmovanje. Boj za več, več, več. Višje, višje, višje. Naj odpadejo manj sposobni. Čas je za zmagovalce! Kompetirajmo se!
Iz enoumja v neumje?
Jože Šmigoc
Delo ob prevzemu je v veliki meri avtomatizirano, zato ga obvladujejo z minimalnim številom delavcev.
padavin, kar je ekstremno malo, pa tudi zaloge ni bilo, saj je bilo že lani sušno leto," je povedal Mitja Herga, ki ve, da se bo treba višjim temperaturam in novim razmeram za pridelavo trte prilagoditi. Vendar o spremembi sortnega sestava ne razmišljajo. Pri novih nasadih zelo pazljivo izbirajo koreninske podlage in zelo dobro analizirajo lege in sestavo zemlje. Tudi za te-rasne nasade se ne odločajo več, ker je na njih osončenje večje kot pri vertikalnih nasadih, kjer si dajejo vrste nekaj sence.
Drugod še slabše
Kljub temu so v podjetju P & F v primerjavi z drugimi kletmi zelo zadovoljni, saj so količinski izpadi na Vipavskem, Primorskem in Goriškem tudi 50 do 60 %, veliko pa so rdeče sorte izgubile tudi na kvaliteti, ker niso mogle razviti zrelosti. Mitja Herga priznava, da je vinarska panoga v najhujši krizi v svoji zgodovini. Presenetil ga je razvoj
Foto: Viki Ivanuša
Trgatev se je začela tudi za zasebnike, prihodnja dva konca tedna bo na prevzemu že precej živahno.
dogodkov na Primorskem, a tudi na Štajerskem smo izgubili klet Slovenska Bistrica, že zelo kmalu pa lahko še katero. Kljub temu ormoška in ljutomerska klet zagotavljata enake odkupne cene kot lani, ko je bila povprečna odkupna cena 0,63 evra za kilogram grozdja. Pri laškem rizlingu in šiponu bo povprečje pri 55 centih za kilogram, pri tra-mincu pa se lahko povzpne tudi na 1 evro.
Suša in višje temperature se ne smejo poznati na vinih, ki morajo še vedno biti sadna, elegantna, sveža in sortno prepoznavna. „Zelo smo hvaležni, da se je vreme v zadnjih dneh spremenilo in so se temperature nekoliko spustile. Temperature okrog 25 so idealne za razvoj aromatike. Letošnja trgatev bo zelo zahtevna, letnik je neverjetno suh in v kleti bo treba zelo paziti," napoveduje Mitja Herga.
Po sedanji oceni upajo stisniti 7000 ton grozdja. 3700 ton iz lastne pridelave, ostalo pa bodo pridelali kooperanti. Računajo na 4,8 milijona li-
trov mošta, kar je okoli pol milijona litrov manj kot lani. Zanimivo je, da se razlika v teži grozdja niti ne pozna toliko, vendar letos ne bo „teklo" in bo izplen manjši, kar za podjetje pomeni dražjo trgatev.
Za trgatev so angažirali ekipo 210 obiralcev. Opažajo, da je pripravljenost za delo v okolju zelo velika. Leta 2010 so namreč za trgatev morali najeti tujo delovno silo, lani so si pomagali z oglasi, letos pa ni bilo potrebno nobeno oglaševanje in so imeli že prejšnji teden ob začetku trgatev polne ekipe, tako da morajo sedaj ljudi, ki bi želeli obirati grozdje, celo odklanjati. Dnevno načrtujejo potrgati okoli 150 ton v lastni proizvodnji.
Vino je težko prodati
V tem trenutku ni lahko prodajati vina ne v Sloveniji in tudi ne v tujini, saj se povsod poznajo zaostrene gospodarske razmere. Na sloven-
Popravek • Zaključili 3. Moskva tour 2012
skem trgu so v prvi polovici leta zabeležili padec prodaje vina za 9 %. V kleteh P & F so še kljub temu zadovoljni, saj kot pravi Mitja Herga, imajo višjo prodajo, kot so jo imeli lani: „Letos se je končno odprl tudi nemški trg. V oktobru bomo začeli delati z trgovsko verigo Edeka, ki ima 1000 trgovin, in verjamem, da bom dosegli pričakovane rezultate. Prodaja na nizozemskem trgu je stabilna in je dosegla limit. Začeli bomo sodelovati z verigo 1200 pubov na angleškem trgu, kjer bi radi obudili zgodbo ljutomerskega laškega rizlinga. Oktobra gredo prve velike količine (preko 100.000 steklenic) tudi na ruski trg. Veselimo se vstopa Hrvaške v EU. Hrvaški trg je trenutno zelo zaprt, že marca pa pričakujemo, da se bodo slovenskim vinarjem odprla vrata na ta trg, kjer so slovenska vina zelo cenjena."
V vinski branži se pričakuje, da bodo cene vina na svetovnih trgih v letu 2013 zrasle, ker se z izpadom pridelka ne borijo le pri nas, ampak po vsej Evropi. V Španiji in Italiji, ki obvladujeta 40 % svetovne proizvodnje, se otepajo s sušo, prizadet je tudi južni del Francije, severni del Francije, del Nemčije in Avstrijo pa je aprila prizadela huda zmrzal.
Na vprašanje, ali imajo klet še polno lanskega letnika, pa so nam povedali, da je bilo lani 2 milijona litrov pridelka več kot prejšnja leta in tega ni lahko prodati z danes na jutri. Vendar prodaja sledi proizvodnji, tako da s kapacitetami ni težav in so se pripravili na novo trgatev.
Podjetje P & F je lani proizvodnjo razširilo tudi v Makedonijo, kjer pridelujejo izključno rdeča vina, sorte merlot, kabernet sovinjon in vranec. Kupili so klet s kapaciteto 1 milijon steklenic. S temi vini so že uspeli priti na Brussels Airlines in na druge trge, v prihodnjih mesecih pa vina prihajajo tudi v Slovenijo. Trenutno urejajo še celostno podobo vin P & F Makedonija.
Viki Ivanuša
Polni vtisov in doživetij z dolge poti
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo pri sestavku o potovanju z oldtimerji po Rusiji Moskva tour 2012 objavili napačno fotografijo - namreč z gasilskega tekmovanja za pokal PGD Podgorci (sestavek o tem najdete danes na 17. strani).
Za napako se opravičujemo in danes objavljamo fotografijo, ki je nastala na igrišču pred Sokolano v Središču ob Dravi, kjer so prejšnjo soboto popoldne starodobniki zaključili svojo dolgo pot po prostranstvih vzhodne Evrope in Rusije.
Uredništvo
Foto: Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Suša pustoši po vsej državi
Škoda dosega raven naravne nesreče
Po avgustovskih ocenah kmetijsko svetovalnih služb pri zbornici Slovenije (KGZS) je suša prizadela večinoma vse kmetijske kulture, poljščine in zelenjadnice ter travinje in trajne nasade. Še posebej večje so škode na nekoliko lažjih tleh in na nagnjenih prisojnih legah. Zaradi zmanjšanega pridelka krme, kot so silažna koruza, travinje in krmni dosevki, bodo posledice suše močno prizadele tudi živinorejce. Deževje, tudi obilnejše, stanja ne bo več popravilo.
HBfthmmM^^mt: *
Cvetko Zupančič, novi predsednik KGZS, je po
oceni škode že javno napovedal, da bo slednja predvidoma presegla 0,03 promila bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da bi po zakonu ta suša morala biti opredeljena kot naravna nesreča, s tem pa bi seveda morala biti zagotovljena tudi proračunska sredstva za povrnitev vsaj dela škode. Zupančič je tudi pozval vse tiste občine oziroma župane, ki tega še niso storili, da čim prej sprožijo postopek ocenjevanja škode po suši v lokalnih skupnostih. Prav tako je opozoril na ukrepe, ki bi lahko preprečili ali vsaj omilili škodo, in bi jih morala država čim prej sprejeti. Predvsem bi morali olajšati ali odpraviti preveč birokratske postopke pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo zadrževalnikov vode in namakalnih sistemov.
Po poročilu KGZ Nova Gorica se škoda zaradi suše na njivah najbolj pozna na koruzi, zaradi nadaljevanja sušnega obdobja pa tudi ni mogoče začeti s sejanjem strniščnih posevkov. Pozne sorte krompirja so predčasno zaključile z rastjo v začetku julija. Tržna pridelava zelenjave je bila namakana, sedaj pa vode za namakanje primanjkuje oz. je ni. Med sadovnjaki so najbolj prizadeti mladi nasadi, škoda bo vidna tudi v naslednjem letu. Precej so prizadeti tudi vinogradi (zaradi suše in burje) na lapornatih tleh in na višjih legah. Odkos oz. pridelek je znižan tudi na pašnikih in na travinju, kjer drugega odkosa sploh ni. V KGZ Nova Gorica opozarjajo na posledice škode, ki bodo vidne tudi drugo leto; potreben bo namreč dokup voluminozne krme za živinorejske kmetije, izpad dohodka pri zelenjadnicah bo 50 %, v kolikor pa zelenjave sploh bo,
Na Obali je v prvih sedmih mesecih padlo le 250 mm padavin, kar je manj od polovice dolgoletnega povprečja. Na ostalih območjih se stanje razlikuje glede na prehod nevihtnih oblakov, ki pa so v posameznih delih Slovenije s seboj prinašali tudi točo in s tem dodatno prizadeli kmetijske rastline. V Ljubljani je padlo 75 % običajnih padavin za prvih sedem mesecev leta, v Murski Soboti 87 %, na Goriškem 70 % ter v Novem mestu in Celju 73 %.
V prvi dekadi avgusta se je stanje v vseh predelih Slovenije poslabšalo. Nadaljeval se je vročinski val, padavin v večjem delu Slovenije ni bilo, razen nekaj vročinskih neviht in manjših padavin v severnem delu države. Tako se sušni stres na rastlinah nadaljuje in še poglablja. (Vir: ARSO)
bo slabše kvalitete, enako velja za sadje.
V	KGZ Novo mesto ocenjujejo, da bo izpad koruze in krompirja v povprečju 30 %, na travnikih prav tako ne bo drugega odkosa ali pa bo zmanjšan, pri strniščnih dosevkih je škoda že 100 %, v sadovnjakih pa bo izpad med 30 in 40 %.
V	KGZ Maribor realno opozarjajo na velike razlike med posameznimi območji, sicer pa prav tako izpostavljajo škodo na koruznih poljih, precej bo zmanjšan tudi pridelek buč in travinja, glede zelenjada-ric pa menijo, da tako in tako mora biti pridelava podprta z namakalnimi sistemi, sicer ni smiselna. Ocenjujejo, da bo škoda v sadovnjakih od 50 do 70 % v nasadih jabolk (tudi zaradi spomladanske pozebe), v vinogradih bo škoda povprečno 20 %, v novih vinogradih pa tudi 50 %.
Prekmurci: posledice suše so katastrofalne!
Na območju KGZ Ptuj so najbolj prizadeti posevki koruze in buč; koruza je tako na posameznih območjih prizadeta od 60 do 80 %, buče od 40 do 60 %, travniške površine so praktično že brez dveh od-
>. M
W' V,- •
kosov. Škoda pa se kaže tudi na trajnih nasadih. Prihaja do venenja grozdja, pričakuje se 30-40 % izpad pridelka, sadje pa ostaja drobnejše in odpada. Poleg tega prihaja tudi do oži-gov plodov.
V KGZ Murska Sobota pa pravijo, da so „posledice suše katastrofalne", ker sušno obdobje še traja, končne ocene niti ne dajejo. Kot dodajajo, niti morebitne kasnejše obilne padavine škode ne morejo več popraviti. Koruza je prizadeta že od faze cvetenja saj ni oplojena, listna masa v ekstremnih primerih v celoti posušena, rast zaključena in ni nastavka plodu. Ker se večina koruze prideluje za zrnje, bo izpad velik, na močneje prizadetih področjih je tudi večji pojav bulave sneti, kar dodatno zmanjšuje krmno vrednost. Podobno je stanje na poljih oljnih buč, ki imajo malo plodov, pojavila se je še plesen, okrnjen je tudi pridelek krompirja, ki bo povrhu še slabe kvalitete. Tudi strniščni posevki slabo rastejo, posledica je velika zaplevlje-nost. Drugega odkosa na travnikih ne bo, kar pomeni 50 % izpad travinja. Najmanj škode je zaenkrat v vinogradih in na sončnicah, v sadnih nasadih so plodovi majhni in odpadajo, pričakujejo pa tudi ožige, ki bodo vplivali na gnitje plodov.
Povsod so zelo prizadete tudi oljne buče, sadovnjaki (zlasti jablane), na Primorskem pa še vinogradi.
Na območju KGZ Ljubljana sicer prav tako opozarjajo na posledice suše, a pričakujejo tako tretji kot četrti odkos trave, sicer nekoliko zmanjšan. Pri koruzi ocenjujejo, da bo izpad od 60 do 70-odstoten, manjši bo pri krompirju, vrtnine so namakane, a hitro dozorevajo, v nasadih jabolk pa že prihaja do ožigov.
Tudi na območju KGZ Celje ni nič drugače; ocenjujejo pa, da bo največji izpad pri travi-nju (30 do 40 %), pri bučah, fižolu in zelju pričakujejo prav tako okoli 30 % nižji izplen, v trajnih nasadih, zlasti jablan, pa naj bi bil pridelek zaradi drobnejšega sadja 10 do 20 odstotkov nižji.
V KGZ Kranj napovedujejo, da bo pridelek travinja nižji za 30, ponekod tudi 40 odstotkov. Škoda na koruznih poljih je različna glede na sestavo tal. Pri proizvodnji vrtnin, kjer ni omogočeno namakanje ali vsaj zalivanje, so se posevki pričeli sušiti in prenehali rasti. Posebej je to opazno na solatnicah. Pri solati se ocenjuje izpad pridelka na letni ravni 40 in več odstotkov, za ostalo pa je ocena še malo prezgodnja. Pridelana zelenjava je skoraj neprimerna za prodajo, saj je slabe kvalitete. V sadovnjakih je začelo sadje predčasno dozorevati in posledično odpadati, tako da bo pridelka zelo malo.
Aktivnosti
kmetijske svetovalne službe
Kmetijski svetovalci v prvi vrsti spremljajo stanje na terenu. Skupaj s pridelovalci presojajo, kakšni ukrepi so za njihovo kmetijo in vrsto pridelave najbolj ustrezni. Kjer je možno, svetujejo namakanje. Presojajo zaloge krme
in potrebe po zmanjšanju staleža živine, sodelovali pa bodo tudi v občinskih komisijah za ocenjevanje škode v kmetijstvu.
Tehnološki ukrepi
Vroče vreme traja že od sredine junija, ko smo svetovali, dokler je še bilo možno, plitvo rahljanje tal za prekinitev kapi-larnega dviga vode na njivah, kar pa je že reden tehnološki ukrep npr. v koruziščih. Setve koruze tudi ne priporočamo na lahkih tleh, kar kmetovalci tudi že dolgo upoštevajo. Po žetvi žit kmetovalcem priporočamo setev strniščnih dosevkov za krmo in zeleni podor, vendar je bila do sedaj zaradi izsušenih tal setev onemogočena ali neuspešna. Setev dosevkov za krmo priporočamo takoj, ko bo možna, v kar bodo živinorejci prisiljeni.
Poljščine
Kmetijski svetovalci v sodelovanju s kmeti ugotavljajo stanje posevkov koruze in pri tem svetujejo glede primernosti koruze za siliranje in po potrebi priporočajo siliranje poškodovane koruze. Pri poljščinah, ki so dozorele ali so v fazi prisilnega dozorevanja, svetujejo spravilo (koruza za silažo, krompir, buče ...). Na strniščnih dosevkih (travno-deteljne in deteljno-travne mešanice ...), kjer je veliko plevelov, priporočajo zatiranje plevelov s čistilno košnjo. Kjer so dosevki propadli, priporočajo ponovno setev dosevkov po dežju.
Travinje
Na travnikih priporočajo košnjo in spravilo pridelka, kolikor ga je, da bo potem ob padavinah možno pridobiti še en odkos.
Vrtnine:
Priporoča se namakanje, senčenje.
Sadovnjaki
Dodatna ročno redčenje
predrobnih in opečenih plodov v sadovnjakih.
Vinogradi
Vinogradnikom svetujejo razbremenitev trt zlasti v mladih vinogradih, pri trtah v slabši kondiciji in obilnejšem nastavku. Odsvetujejo vsakršno odstranjevanje listja v območju grozdja in prikrajševanje mladik. S plitvo obdelavo tal za preprečevanje kapilarnega dviga pa naj počakajo do prvih padavin. Če je le mogoče, naj letos sajene trte in sadje zalijejo. V primeru nadaljevanja suše se bodo škode povečevale in bo treba ustrezno zmanjšati pridelek, še posebno poznih sort.
Ostali tehnološki ukrepi:
-	zagotovitev vodnih virov (veliki in mali namakalni sistemi, vrtine, zadrževalniki),
-	za slov. Istro bi za ohranitev sedanjega obsega pridelave potrebovali 2 mio. m3 vode,
-	vzpostaviti sisteme ka-pljičnega namakanja v pridelavi zelenjadnic,
-	vzpostaviti sisteme namakanja prek mikrorazpršilcev v sadovnjakih,
-	najbolj racionalno je namakati površine pod zelenjadni-cami in sadjem v dopoldanskem času, ker je izkoristek vode in hranil najvišji,
-	izbor vrst in sort, ki so odpornejše na sušo,
-	ohranjati zelenjadarsko-poljedelski kolobar v načrtovanju pridelave zelenjadnic,
-	povečevati organsko snov v tleh (gnojenje z organskimi gnojili in zeleno gnojenje).
Rešitev težav s sušo je treba iskati v zagotavljanju vodnih virov - zadrževalnikov vode, ki bi edini omogočili trajno oskrbo z vodo in stabilno kmetijsko pridelavo ter v ureditvi namakalnih redov in sistemov tam, kjer že obstajajo.
SM
Foto: SM
Ptuj • Uspešni 16. Dnevi poezije in vina
Ob kozarčku vina prisluhnili pesnikom
Kdor je Ptuj obiskal v minulem tednu, je gotovo dobil vtis, da gre za mesto, v katerem se dogaja zelo veliko. Posebej pestro je bilo na Vrazovem trgu, ki je bil osrednje prizorišče festivala Dnevi poezije in vina, dogajalo pa se je tudi v Stari steklarski, na Slovenskem trgu, v ptujski knjižnici in še na mnogih prizoriščih.
V	preteklih tednih si je marsikateri domačin zaželel, da bi poletje bilo še daljše in da bi Ptuj zmeraj bil tako pisan in lep kot julija in avgusta. Polepšale ga niso le balkonske rože in sonček, temveč predvsem ljudje, ki so mu vdihnili življenje. Prihajali so iz vseh koncev sveta, med drugim tudi zaradi različnih festivalov, ki smo jih gostili v našem mestu. Eden pomembnejših je festival z naslovom Dnevi poezije in vina. Šlo je za 16. festival, Ptuj pa ga je letos gostil tretjič.
V	Ptuj so organizatorji iz Študentske založbe ponovno pripeljali nov utrip. Asfaltirane ulice so postale travniki poezije, na katerih se je bralo, pogovarjalo in okušalo različna vina.
Vrazov trg, ki ga je kostu-mografinja Stanka Vauda Benčevič že lani odela v pri-
zija in vino. Medtem ko je slednje prihajalo iz naših krajev, so pesniki bili iz različnih koncev sveta. Predstavljali so ne le svojo poezijo, temveč tudi državo, iz katere prihajajo. Predstavilo se je 27 pesni-
ških gostov z vsega sveta, kot glasbeni gostje pa so med drugim nastopili tudi Zoran Predin, Mia Žnidarič&band, Damar in Lollobrigida.
Častna gosta festivala sta bila Milan Jesih in Toon Tel-
legen, Študentska založba pa je izdala pesniški zbirki obeh avtorjev. Je pa poezija letošnjih sodelujočih na festivalu že predstavljena na spletni strani www.Stihoteka.com, kjer so svoje mesto našli vsi avtorji, ki so kadarkoli v teh 16 letih nastopili na festivalu. Posebnost letošnjega festivala je bila v tem, da so se prvič predstavili nam precej nepoznani japonski pesniki. Kar pet jih je prebijalo led in so vzpostavljali vezi med slovensko in japonsko pesniško umetnostjo.
Dženana Kmetec
jeten videz, je tudi letos bil osrednje prizorišče dogajanja. Umetnica je asfaltne razpoke, ki jih je pred časom že polepšala in popisala z različnimi barvami, pred pričet kom festivala ponovno poživila. Barva se je sprala, zato so asfalt ponovno prebarvali in prizorišče je ponovno zasijalo v vsem svojem sijaju. K lepemu videzu Vrazovega trga in ostalih mestnih ulic
Foto: Črtomir Goznik
Svet je majhen
Nov kitajski skok?
Čeprav zveni popolnoma sprto z vsemi analitičnimi standardi in vsemi podatki, s katerimi so nas do danes prepričevali ekonomisti in politiki, Ljudska republika Kitajska kaže resne znake utrujenosti! Bruto domači produkt, čeprav izjemno počasi, pada. Zaradi novega zakona o podvojitvi vseh plač v letu dni proizvodnja v azijskem velikanu ni več tako privlačna in je pripeljala do prvih selitev tujih proizvodenj iz države. Za tiste, ki spremljajo mednarodno politiko, je to trenutek revolucionarnega pomena. Nekaj se dogaja! Pomembno je razumeti točno kaj, da se lahko prilagodimo oziroma izkoristimo scenarij na najboljši način.
Ponavadi so prvi, ki zavohajo priložnost, Italijani. Od samega srednjega veka je sosednji narod posebno nadarjeni v sooblikovanju gospodarskih smernic. Italijanska srednja podjetja, ki danes predstavljajo dvečetrtinski delež industrije naših sosedov, se redno masovno selijo po sveto v iskanju novih ugodnosti, da lahko preživijo. So pa tudi prvi, ki zapustijo območja, v katerih konkurenčna prednost proizvodnje postane nesmiselna. Selitev omenjenega delovnega naroda je skoraj vedno verodostojen kazalec bodočih sprememb in Italijani sopred kratkim začeli odstranjevati svojo proizvodnjo iz Kitajske. Cena dela postaja nekonkurenčna. Peking seje odločil, da bo z zakonskim dvigom plač ublažil prva notranja trenja, ki se kažejo v socialnem sistemu zaradi hitro rastočega gospodarstva. Komunistični sistem, ki vodi kapitalistično gospodarstvo, še vedno nima socialnih in političnih varovalk za stabilnost družbe, ki so bistvena razlika med demokracijami in totalitarnimi sistemi. Kitajska raste, razvoj je centralno voden, elita je hermetično zaprta vase, ljudstvo pa nima sredstev, da bi si zagotovilo vpliv oziroma da bi srednji sloj prišel do izraza.
Srednji sloj je v vsaki sodobni družbi bistvenega pomena za njeno stabilnost. Srednji sloj želi mir, napredek in nemoten razvoj. Srednji sloj na Kitajskem nima sredstev, da bi zagotovil sebi in državi takšen razvoj. Do danes se je komunistična elita izkazala dovolj inteligentna, spretna in pragmatična, da je proces rasti po pokolu na Trgu Tienamen izpeljala brez večjih trenj. Vendar je tveganje, da pride do socialnih napetosti zaradi pomanjkanja demokratičnih varovalk, vedno večje. Notranja rast se torej počasi ohlajuje. Cena delovne sile raste in Kitajska elita začenja vedno konkretneje usmerjati pozornost državljanov navzven. Njen javno priznani cilj je postati nova vodilna sila na svetu. Strategija predvideva postopen prevzem nadzora nad celotnim Tihim oceanom. Da bi se znebila ameriške prisotnosti, je začela graditi novo vojaško ladjevje. Ocene nekaterih mednarodnih analitikov, da bi Peking do leta 2020prehitel Washington v vojaški teži, so se daleč od uresničitve, vendar v zadnjih mesecih kitajska mornarica dviguje rdeče zastave po vseh malih otokih - do danes skoraj brez pomena -, razpršenih po Kitajskem morju. Dogaja se pred obalo Vietnama (otok Phu Lam), pred Filipini (otoka Scarborough Shoal in Palawan). Daleč od vojne, vendar dejstvo vzbuja ogorčene protestne note in ima globok simbolični pomen. Peking, ki že ima podmornice, oborožene z raketami, ki lahko za več ur onemogočijo, oslepijo delovanje ameriških satelitov nad Tihim oceanom, se pripravlja na novo dobo mednarodnih odnosov. Kot je izjavil kitajski admiral Yang Yi: »Za nas je postalo nemogoče še naprej držati nizek profil.«
Azijski gigant oblikuje lastno »doktrino Monroe«, ampak ko so si jo izmislile ZDA v XIX. stoletju proti starim evropskim silam, so bile Združene države rastoča gospodarska sila, novi bodoči center sveta, a s primernim notranjim socialnim sistemom, ki še danes deluje tako, da se napetosti sprostijo preko demokratičnega volilnega sistema in se ne sprevržejo v revolucije ali stalne socialne nemire.
Laris Gaiser
Ptuj • Poletna modna revija Sanje Veličkovic
Naj bo po moje v prepoznavnem stilu
Že sam naslov revije je povedal, da je bilo vse po moje, je po še eni uspešni modni reviji povedala ptujska kreatorka Sanja Veličkovic, ki se danes s svojimi kreacijami predstavlja tudi na modni reviji v Postojni. Ptujska je bila 18. avgusta, za modni oder pa je ob tej priložnosti uporabila leseni oder na Slovenskem trgu, ki so ga postavili za potrebe letošnjega 10. Festivala sodobne umetnosti Artstays.
Brhke mladenke so predstavile več kot 50 raznovrstnih modelov. Prevladovali so poletni modeli, vmes pa se je dalo videti že prve znanilce jesenske mode. Manjkale niso niti večerne oziroma koktajl obleke. Prepletale so se barve, kroji, vzorci; tako kot so se razlikovale obleke, so se razlikovale tudi manekenke. Kot je povedala kreatorka, je tudi na tej reviji predstavila nosljivo modo, saj je njen namen, da se ljudje, ki modno revijo obiščejo, na njej tudi »najdejo«, da se pred vrati njenega ateljeja ne sprašujejo, ali je v njem tudi kaj uporabnega zanje. Tudi tokrat si jo je ogledalo veliko število ljudi, veliko skupino gledalcev
Foto: Črtomir Goznik
Na drugi letošnji poletni modni reviji je Sanja Veličkovic predstavila všečno modo za poletje in prve jesenske dni.
Foto: Črtomir Goznik
Modele je nosilo 16 manekenk.
je pripeljala Mirjana Drumlič, mis gluhih in naglušnih Slovenije 2012, ki je tokrat prvič sodelovala na Sanjini modni reviji. V vlogi manekenke se je odlično odrezala.
V skoraj uro trajajoči modni reviji so oblačila nosile Jana Dobrijevic, Sara Islamovic, Sara Zemljič, Leonora Matiči, Denillse, Lana Korošec, Lana Belič, Špela in Bernarda Hoj-nik, Mirjana Drumlič, Sanela Pišek, Laura Rožman, Mateja Bezjak, Patricija Harl, Neli Peč-
nik in Nuša Horvat. Nakit so izdelale Barbara Golob, Andreja Reberc Ribarič in Maja Erjavec. Za ličenje sta poskrbeli Minka Feguš in Andreja Belšak, za pričeske pa Aljaž Štrumpf in Natalija.
Že po tradiciji bo Sanja Ve-ličkovic v tem letu pripravila še zimsko modno revijo, ki bo predvidoma 9. decembra. Z zimsko revijo v letu 2005 je začela svoje kreacije intenzivneje predstavljati tudi javnosti.
MG
Ptuj • Novo šolsko leto tudi za pse
„Psi so naši zavezniki in prijatelji"
Ljubitelji psov in športne kinologije, ki jih druži „psom prijazen" nastop šolanja, so v začetku tega leta ustanovili društvo Canis. Temu je v manj kot pol leta uspelo potrojiti število članov, minuli vikend pa so že organizirali prvo večjo prireditev, na kateri so kraljevali - kdo drug kot psi.
Tudi skoki v vodo so v „pasji" vročini prišli še kako prav.
ŠKD Canis je na novo ustanovljeno športno kinološko društvo, ki deluje v občini Ptuj in njeni okolici. Društvene prostore so si pasjeljubci priskrbeli na odlični lokaciji, v Mestnem Logu, v bližini Pinčarjevega mlina, v stavbi, ki so jo nekoč uporabljali lovci. Lokacija za trening psov je popolna, saj je zraven velikega dvorišča, katerega del je tudi v senci, psom tam na razpolago tudi „kopališče", ki jim posebej v teh vročih dneh pride še kako prav.
ŠKD Canis je sicer uradno bilo ustanovljeno januarja letos, a so tečaje začeli spomladi. Takrat so imeli 15 članov in 20 psov tečajnikov. Danes je ta številka precej višja, saj je aktivnih okrog 40 članov, ki so v društvu našli somišljenike. Predsednik je Marjan Feguš, vodja šolanja pa Nuša Pečnik. Trenutno je aktivnih pet inštruktorjev, ki pse učijo različnih stvari. Vsi so izkušeni
in imajo za seboj različna usposabljanja in seminarje, druži pa jih želja po delitvi izkušenj z drugimi. „Skupaj lahko delimo izkušnje in naredimo največ, za to, kar je v resnici najbolj pomembno. Za naše pse. Oni so razlog, da se trudimo," pravijo inštruktorji.
V omenjenem društvu pa izvajajo pet tečajev, ki so prilagojeni starosti in zmožnosti psa: vrtec, mala šola, nadaljevalni tečaj, agility in rally obsedien-ce. „Kar je pomembno pri nas, je to, da ni pritiska na psa. Mi ga le motiviramo, da dela sam. Obenem smo prepričani, da se vsak pes lahko nauči določenih veščin in da nikoli ni prestar za učenje," poudarja Pečnikova.
Pozitivna motivacija in šolanje na prijazen način pa ne združujejo zgolj članov društva, temveč tudi lastnike psov. Ti so se minuli vikend zbrali na sedežu društva Canis, kjer se je odvijalo tekmovanje. Na tako imenovanem tekmovanju 4
fun (za zabavo), ki je potekalo pod geslom Žur po pasje, se je pomerilo 94 psov iz Slovenije in Hrvaške. Ti so se preizkušali v skokih v vodo in na tekmi agility, na kateri so psi pokazali, kako spretni in hitri so pri premagovanju različnih ovir. Zanimivo druženje in lepo vreme so lastnike psov v ptujskem Mestnem Logu zadržali cel sobotni dopoldan.
Za vse tiste, ki se tokrat niso
udeležili pasje zabave, pa bo priložnosti še veliko. Trenutno namreč potekajo vpisi novih tečajnikov. Svojega štirinožne-ga prijatelja lahko v tečaje vpišete prek spleta na strani društva Canis ali ta vikend od 10. do 12. ure in od 18. do 19. ure v društvenih prostorih ŠKD Ca-nis ter vsak delovnik vse do 2. septembra. Takrat pa se tudi za pse začne novo „šolsko leto".
Dženana Kmetec
Tekma je bila izjemno zanimiva.
Foto: DK
Foto: DK
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
■ 02 749 21 50	www.lu-Dtui.si
S iuptijj@siol.net	www.cvzu-podravie.si
CENTER VaE&VUENJMEOA UČENJA
Slovenija • Prvi šolski dan že trka na vrata
Le še konec tedna -in gremo v šolo
Še samo konec tedna nas loči od prvega letošnjega šolskega dne. Počitnice so minile, kot bi trenil z očesom, in šolarji že polnijo svoje torbe ter se pripravljajo, da se bodo podali novim dogodivščinam naproti. Posebej nestrpni so prvošolčki ...
Šolarji se pričetka pouka že veselijo.
Svinčniki, barvice, zvezki, knjige, peresnice ter seveda torbe - vse je že gotovo na svojih mestih! Čeprav se šolarji zmeraj veselijo počitnic, je po dveh mesecih oddiha ponovno lepo videti že znane obraze ali morda spoznati nove sošolce. „Lepo je bilo med počitnicami, a že komaj čakam ponedeljek, da bom videl prijatelje," nam je dejal osnovnošolec Sebastijan, ki se bo letos podal v 8. razred osnovne šole.
Še bolj pa se prvega šolske-
ga dne veselijo tisti, ki bodo v šolske klopi v ponedeljek sedli prvič. To bo zanje gotovo posebna izkušnja, saj jih čaka novo poglavje, ki ga bo pisalo učenje in druženje.
Napotke, kako pripraviti otroke za vstop v šolo, so starši že dobili, kljub temu pa bo vsak prvošolec to izkušnjo doživel po svoje.
Tudi za tiste, ki bodo presedlali na novo stopnico v življenju in se bodo v šolskem letu 2012/13 podali na novo dogo-
divščino, ki se imenuje srednja šola, ne bo nič drugače. Tudi tam se bodo tkala nova prijateljstva in pridobivala nova znanja. To je tisto, kar je skupno vsem šolarjem, od osnovne preko srednje šole pa vse do univerze.
Učne obveznosti resda znajo biti naporne, a vendar so šolska leta nepozabna, zato jih izkoristite, kar se da lepo - s pravo mero učenja in zabave!
Dženana Kmetec
Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
3 ker imaš možnost skleniti VEČLETNO zavarovalno polico, katero ni potrebno vsako leto znova obnavljati in si s tem
zagotoviš varnost za naslednja leta (zavarovalnica ti bo pred pričetkom novega šolskega leta poslala le plačilni nalog);
ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami;
ker boš v večini primerov nezgodno zavarovan/a tudi v času ukvarjanja s športnimi dejavnostmi (velja tudi za registrirane športnike);
ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjerkoli boš, tudi na počitnicah;
E
Brezplačna izobraževanja: TUJI JEZIKI
RAČUNALNIŠKA PISMENOST
ZA ODRASLE
SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
-	Učim se učiti
-	Aktiviraj se
-	Skrbim zase
-	Pridobivanje socialnih veščin
-	Moji prvi koraki v angleščino
Usposabljanja za življenjsko uspešnost:
MOST DO IZOBRAZBE MOJE DELOVNO MESTO BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ IZZIVI PODEŽELJA MOJ KORAK
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE Z UČENJEM BRANJE ZA ZNANJE, ZA ZABAVO
PRIJAVE ZBIRAMO OD 20. AVGUSTA 2012 DO ZAPOLNITVE PROSTIH MEST.
www.cvzu-podravj^si
Att REPUBLIK A SLOVENIJA.
MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT
¡tMfavvc&pr&oAust Vseživljenjsko učenje - izbirajte po lastnih potrebah.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
8 02 749 21 50 H iuptuj@sioi.net
WWW.lu-Dtui.Si www.cvzu-Dodravie.si
IZOBRAŽEVANJA ZA NOVE ZAPOSLITVE
Pridobite si nove zaposlitvene možnosti. Prihodnost izberite sami.
SOCIALNI OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA NA DOMU - trajanje 2 meseca
SOBARICA - TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA 3 MESECE
KNJIGOVODSKA DELA - 5 mesecev
1 ^ &	r
HIŠNIK - 1 mesec	i i^l /
IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI - 1 MESE
o
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
8 02 749 21 50 S luptuj@siol.net
www.lu-ptuj.si www.cvzu-oodravie.si
[EF
PEDXGOSX* FMCJLTFT* KOPER
DODIPLOMSKI VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij
Vrsta programa: visokošolski strokovni študijski program (1.stopnja) Strokovni naslov: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz.
diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS)
LETOS PONOVNO NA PTUJU!
Program za izpopolnjevanje: PEDAGOŠKO - ANDRAGOSKO IZOBRAŽEVANJE VPIS POTEKA do 15. SEPTEMBRA 2012.
GEA College CVŠ,
GEA COLLEGE
rjea etnu, aw k ¿0.0.
INFORMATIVNI DAN: 17. 9. 2012, ob 17. uri na LU Ptuj.
ESM
ZlnZT SOCIALNA GERONTOLOGIJA
I MARIBOR
Ml REPUBLIKA SLOVENIJA	* * J®
V*? MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE	■El
ZNANOST. KULTURO IN SPORT
INFORMATIVNI DAN:7.9.2012, ob 17. uri na LU Ptuj.
ImomvvAjMHOBt Zaupajte generacijam zadovoljnih diplomantov.
Ott^JJODHNOHNANCDlABVSCPSKAU^	i J	—J	J	Ji
Foto: DK
Ormoško • V ponedeljek spet v šolo
Nič vec pouka pred 7.30 zjutraj
V ponedeljek bodo slovenski šolarji spet sedli v šolske klopi, kjer jih čaka novo znanje in tudi nekaj sprememb, kot smo izvedeli v pogovoru z ravnatelji na Ormoškem. Največja sprememba, ki velja na vseh šolah, pa je prišla s spremembo šolskega koledarja. Ministrstvo je konec junija določilo, da se pouk v osnovnih šolah ne sme začeti pred 7.30. Ta novica se med starši in učenci še ni razširila, zato jo bo večina najbrž prvič slišala v ponedeljek, ko večina šol pouk začenja po starem.
Spremenjen čas pouka sodi v paket sprememb, s katerimi naj bi država privarčevala, saj bo na ta način skrajšala jutranje varstvo, ki naj se ne bi začelo več kot dve uri pred začetkom pouka. Večina šol pričenja jutranje varstvo ob 6. uri oziroma ga bodo prilagodili glede na potrebe staršev. Ustrezno se potem popoldne skrči tudi podaljšano bivanje, ki lahko traja najdlje do 15.45. Spremenjen urnik bo verjetno povzročil, da bo večina krožkov po pouku in s tem bo tudi manj potrebe po podaljšanem bivanju.
Na prvi pogled se sprememba ne zdi velika, vendar za seboj potegne vrsto posledic. Na ta način bodo šole privarčevale kakšno uro pred poukom in po njem. Razveselili se bodo tudi otroci, da bodo lahko dlje spali. Nekoliko manj zadovoljni s spremembo bodo starši, ki so bili navajeni otroke oddati v jutranje varstvo prej. Največ težav pa imajo šole z veliko vozači, saj morajo prilagoditi vozni red voženj. To
pa ni tako preprosto. Nekateri otroci bodo popoldne morali zato precej dolgo čakati na avtobus domov. Tako bo marsikdo brez kosila do 15. ure. Nekatere šole so zaprosile ministrstvo, da se jim dovoli izjema, vendar doslej pozitivnega odgovora ni dobila nobena. Sprememba pa dela sive lase tudi županom, saj se z vsako spremembo voznih redov spremeni tudi cena prevozov.
Sprememba šolskega koledarja ne prizadene vseh šol enako, saj so nekatere v takšnih časovnih okvirih delale že prej. Ravnatelji so povedali, da se varčevanje čuti na vseh področjih, še posebej pa pri zmanjševanju števila oddelkov, ker so vsi na slabšem, kot so bili v preteklosti. Najkrajšo so potegnili pri Svetem Tomažu, kjer je ministrstvo združilo dva oddelka. Gre za 9. razreda, ki sta bila vsa leta šolanja pa-ralelka. Gotovo pa ne bo lahko tudi učiteljici in vzgojiteljici v Veliki Nedelji, ki bosta imeli v 1. razredu kar 26 prvošolčkov.
Foto: Viki Ivanuša
V ponedeljek bodo učenci spet sedli v šolske klopi.
Krčenje števila oddelkov
Zbrali smo nekaj podatkov o začetku pouka na Ormo-
NEZGODNO ZAVAROVANJE
za predšolske otroke, učence, dijake in študente
Á
PREVERI
UGODNOSTI!
sklenitev zavarovanja prek www.adriatic-slovenica.si in prek mobilnika na http://rn.aspolica.si	4r
ti prinaša 10 «Vb POPUST
vse ostale ugodnosti najdeš v zloženki, na www.adriatic-slovenica.si ali nas obišči v eni izmed poslovalnic Adriatica Slovenice.
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. ■ Članica Skupine KD Group
NOVE DIMENZIJE VARNOSTI
škem.
Največ otrok bo obiskovalo OŠ Ormož, kar 366 v 18 oddelkih, kar je en oddelek manj kot lani. Prvič bo v šolske klopi sedlo 35 otrok in to je tudi edina šola na Ormoškem, ki ji je letos uspelo vpisati dva oddelka prvega razreda. Kot je povedal ravnatelj dr. Bojan Burgar, so poleti v šoli potekala notranja vzdrževalna dela, v okviru katerih so osvežili oplesk in parket. Najbolj pa se bodo učenci gotovo razveselili učilnice na prostem, ki jo urejajo pred šolo, zanjo pa so že kupili opremo. Poleti so pet šolskih učilnic opremili z novo tehniko, tako da imajo sedaj vse učilnice na voljo moderno projekcijsko tehnologijo. Na projektnem področju letos novosti ne načrtujejo, saj je ponudba dovolj pestra, da bo zadovoljila učence in učitelje.
Ravnatelj Tonček Žumbar nam je povedal, da bodo v OŠ Velika Nedelja v novem šolskem letu imeli 231 učencev v 12 oddelkih, na podružnični šoli v Podgorcih pa 70 učencev v 5 oddelkih. Opažajo rahel porast učencev, kar je zelo razveseljiv podatek. V prvi razred bodo tako v Veliki Nedelji sprejeli kar 26 prvošolčkov, v Podgorcih pa 17. Razen rednih vzdrževalnih del na šoli investicij ni bilo, saj so lani posodobili šolsko kuhinjo. Tudi v šolskem letu večjih sprememb ne načrtujejo, največja novost bo spremenjen začetek pouka, saj se bo po novem nulta ura pričenjala 7.30, prva ura pouka pa ob 8.20.
V OŠ Stanka Vraza zaradi
specifičnosti šole dokončnih podatkov o vpisu še nimajo, zagotovo pa v ponedeljek pričakujejo 27 učencev, ki bodo razdeljeni v 5 oddelkov. Oblikovali bodo 2 oddelka devetletne osnovne šole s prilagojenim programom nižjega izobrazbenega standarda in 3 oddelke posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Poleti so na šoli zamenjali streho, v prihodnjih letih pa bo treba zamenjati še okna in urediti sanitarije. Ravnateljica Simona Meško je povedala, da načrtujejo inovacijski projekt v sodelovanju z OŠ Središče ob Dravi, sicer pa v zadnjih letih šola veliko sodeluje z drugimi šolami v okolju ne le po strokovni plati, vedno več se družijo tudi učenci.
Štiri šole z vrtcem, dve tudi s podružnico
OŠ Ivanjkovci bo v novem šolskem letu obiskovalo 150 učencev v 9 oddelkih, v prvošolske klopi pa bo sedlo kar 18 otrok. Kot je povedala ravnateljica Nada Pignar, so na šoli zelo veseli, da jo bo obiskovalo kar 8 otrok več kot lani. Šola je dobro opremljena in urejena, zato posebnih vlaganj poleti ni bilo, so se pa s svojimi sredstvi in močmi lotili pleskanja nekaterih prostorov. Velika pridobitev za kraj in za pouk športne vzgoje na šoli bo zunanje igrišče z atletsko stezo, ki ga gradi občina. V prihodnjem letu novosti ne načrtujejo, so pa se ponovno prijavili na razpis za projekt
Popestrimo šolo in bili uspešni, saj so jim projekt odobrili za naslednji dve leti in s tem tudi 40.000 evrov. Letos prvič začenja novo šolsko leto v sklopu šole tudi ivanjkovski vrtec, ki ima vpisanih 52 otrok v treh oddelkih in je popolnoma zaseden.
OŠ Miklavž pri Ormožu
bo imela v novem šolskem letu pri Miklavžu vpisanih 145 učencev v 8 oddelkih, na podružnični šoli na Kogu pa 35 otrok v 3 oddelkih. Letos se jim je zgodila zanimiva situacija, da imajo na obeh šolali v prvi razred vpisanih po 13 otrok, nekoliko slabše pa je, da na matični šoli nimajo več 9 oddelkov, imajo namreč en kombiniran oddelek. Poleti so bili zelo delovni, saj so obnovili sanitarije in streho telovadnice. Od septembra bo v sklopu šole deloval tudi vrtec. Pri Miklavžu bodo imeli 3, na Kogu pa 1 oddelek. Pri Miklavžu imajo od letos en oddelek vrtca več, saj so želeli zagotoviti vsem otrokom vpis v vrtec doma, da bi se potem starši odločili tudi za šolanje v domačem kraju, je povedal ravnatelj Vlado Hebar in dodal, da je bilo ravno zaradi tega v preteklosti veliko otrok vpisanih v druge šole.
Na OŠ Sveti Tomaž imajo letos 182 učencev, kar je malo manj kot lani. Ministrstvo jim je po osmih letih združilo učence 9. razreda v en oddelek in tako bodo imeli 9 oddelkov. Šola ni potrebovala kakšnih večjih vzdrževalnih del, je povedala ravnateljica Pepca Kupčič ter dodala, da so se učitelji julija izobraževali pod vodstvom Vere Bevc, predstojnice Zavoda za šolstvo Maribor. Dejavnosti, ki jih na šoli ponujajo, bodo tudi letos usmerjene prvenstveno v šport, branje in promet. V sklopu šole deluje tudi vrtec, v katerega je letos vpisanih 63 otrok v 4 oddelkih.
Na OŠ Središče ob Dravi bodo imeli letos 131 učencev v 9 oddelkih, v prvi razred pa so vpisali 14 prvošolčkov. Rodnost v Središču ob Dravi je očitno v porastu, saj so tudi v vrtec, ki deluje pri šoli, vpisali rekordno število otrok - 74 v 5 oddelkih jih ni bilo še nikoli. Ravnateljica Jasna Munda je ob tem seveda zadovoljna, zato pa je treba nekoliko več pozornosti posvetiti ureditvi prostorov vrtca. Poleti so tako v celoti temeljito prenovili eno igralnico, kjer so zamenjali vse, od estrihov naprej, v dveh igralnicah pa so zamenjali okna in radiatorje. Delno so obnovili tudi fasado na vrtcu. V načrtu imajo še zamenjavo velikih vrat na ograji vrtca. Šola je bila nedavno obnovljena, zato so uredili le zunanja senčila in dodatno opremili tri učilnice s projektorji, računalniki in interaktivnimi tablami. V prihodnjem letu bodo poudarek dali informatizaciji zavoda in e-kompetencam.
Viki Ivanuša
Nasveti • Moda za šolarje
Na prvem mestu sta udobnost in funkcionalnost
Prvo pravilo pri izbiri oblačil za naše šolarje naj bo pregled omare. Najprej torej ugotovimo, kaj od oblačil, ki jih imamo v omari, je šolarjem še prav. Vsa oblačila, ki jih naši šolarji prerastejo, naj ne ostanejo v omari samo zato, ker so nam všeč in nam jih je težko podariti komu, ki jih bi lahko še nosil. Takšna oblačila nam v omari povzročijo le nepregledno gnečo in skrijejo tudi tista oblačila, ki bi jih še lahko oblekli.
Ko smo torej izločili vse tisto, česar ni več moč obleči, ugotovimo, kaj nam je ostalo in kaj bo treba dopolniti.
Moda šolarjev se deli na dve skupini oblačil: športna za popoldansko druženje s prijatelji na kakšnem igrišču in oblačila za v šolo. Pri športnih oblačilih se aktualni trendi bolj ali manj razlikujejo le v barvni paleti, ki je seveda različna za deklice in dečke. V osnovi pa gre tukaj za oblačila iz mehkih materialov, udobnih krojev, in kot že rečeno, različnih barv - tako bazičnih kot trenutno aktualnih. Skupina oblačil, ki naj bi jih potrebovali za osnovni športni slog, so jopica, pulover, majice različnih barv, ki so lahko enobarvne ali s kakšnim potiskom, trenirka, hlače ...
Oblačila, ki naj bi jih naši šolarji oblekli za v šolske klopi, morajo gotovo v prvi vrsti otroku nuditi udobnost in funkcionalnost. Za fante so to seveda hlače na tisoč in en način, od krajših do dolgih, z žepi in okrasnimi šivi, klasične kavbojke . Tudi majice naj bodo vesele in razigrane, vendar ne tiste, ki jih imajo za popoldansko igro na igrišču. Jopice in puloverji, s kapuco ali brez, z zadrgo ali gumbi, od pletenih izpod rok
babice do tistih sešitih iz barvnih pletenin, ki jih najdemo na policah trgovin. Seveda pa si fantje lahko omislijo tudi kakšno športno srajco, pri kateri ne moremo zgrešiti, če jo izberemo iz karirastega materiala. Čez kakšen mesec bo treba zjutraj obleči tudi že kakšno tanjšo jakno, vetrovko. Za tiste malo bolj drzne pa so absolutno dobrodošla tudi pokrivala, ki pa ni nujno, da so na glavi le zaradi hladnega vremena. Obutev naj sledi udobnim oblačilom; teniske za športne aktivnosti naj ostanejo za šport.
Za deklice več vrst oblačil
Za deklice je že v osnovi na razpolago veliko več vrst oblačil, saj so eni stajlingi v kombinaciji s krilci in oblekicami ter drugi s hlačami. Tudi pri deklicah imamo za modo v šolskih klopeh na razpolago vse dolžine udobnih hlač, z žepi ali brez, k tem pa absolutno lahko dodamo še »legice«, ki so zelo funkcionalne. Oblekice in krilca, majice in bluzice, puloverji in jopice -različni dizajni, različno zape-njanje, kratko in dolgo, ozko
Foto: Črtomir Goznik
Kombinacija oblačil za deklice in fante
in široko.
Deklice si kot modni dodatek lahko omislijo tudi različne trakove za v lase, barvne gu-mice za kitke in čope, ovratne rute in šale. Za deklice moramo ob prihajajočih hladnejših jesenskih jutrih ravno tako razmišljati o jakni, vetrovki ali plašču. Seveda tudi pri njih ne bo šlo brez pokrivala, ki pa je
absolutno lahko le modni dodatek, ne zgolj funkcionalno oblačilo.
Obutev je pri šolarkah še vedno vezana predvsem na udobnost in funkcionalnost, s tem da imajo spet prednost pred fanti, saj je raznovrstnost obutve mnogo večja kot pri fantih - od balerink, sandal, gležnjarjev do škornjev in do
vseh športnih vrst obutve v raznolikih dizajnih in barvah. Pri športni obutvi naj ravno tako velja: tista obutev, ki je namenjena športni aktivnosti, naj temu tudi služi, športna obutev za vsak dan pa naj služi kot kombinacija športnim oblačilom v šolskih klopeh.
Na fotografijah sta dva predloga, kako obleči naša šolarja
za enega od dni, preživetih v šolskih klopeh. Ker deklice, kljub temu da je njihova izbira oblačil pestrejša, najraje posežejo po hlačah, sem tudi sama izbrala oblačila, ki so kombinacija obleke - tunike pisanih barv, k temu črne ozke hlače in rdeč pulover s kapuco. K temu bi absolutno priporočala čevlje v rdeči barvi in to malo višje in na vezalke - recimo rdeče »martinske«. Tudi kakšna šilt kapa na glavi ne bi bila odveč, ampak seveda samo do šole, saj v šolske klopi ne sodi nobeno pokrivalo.
Za naše šolarje pa, kot že omenjeno, ni tako velike izbire pri sami pestrosti oblačil, ampak se le-ta razlikujejo predvsem v barvah. Tokrat sem izbrala malo bolj klasično in umirjeno kombinacijo kavbojk, pepita modro bele srajce in temno modre jopice s kapuco. Seveda pa na policah trgovin za fante najdemo tudi majice v rumeni ali zeleni barvi, s kakšnim potiskov v stilu ameriških »college« majic in jopic, ki so nam znani iz ameriških filmov, ki govorijo o življenju tamkajšnjih najstnikov. Na noge seveda športna obutev, vendar ne športni copati za nogomet.
Sanja Veličkovič
Gremo ir šolo!
popust na vsa otroška oblačila
27. 8. - 9.9.2012
Popust ne velja na otroško spodnje perilo, baby bodlje, pižame, copate, nogavice in otroške modne dodatke.

Popust se obračuna na blagajni. Akcije/popusti se med seboj izključujejo razen popusta TO! In Četrtkovega popusta za upokojence. Popust TO! In četrtkov popust za upokojence se obračunata od končnega zneska, zmanjšanega za vse predhodno obračunane popuste za posamezne Izdelke na računu. Aktivnost ne velja v prodajalnah Modlana Outlet. Modlana, d.o.o., Dunajska 110, 1000 Ljubljana; www.modlana.sl
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11
Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe:
* EKONOMSKI TEHNIK
* GASTRONOMIJA IN TURIZEM
* PREDŠOLSKA VZGOJA
* LOGISTIČNI TEHNIK
* TRGOVEC
* GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
* RAČUNALNIKAR
* OKOLIEVARSTVENI TEHNIK
Vabljeni tudi v program PROJEKTNEGA UČENJA MLADIH (PUM), ki je namenjen mladim od 15 do 25 let, ki so opustili
šolanje. Namen programa je motivirati mlade, da ponovno
nadaljujejo prekinjeno izobraževanje.
Izobraževanje v PUM-u je brezplačno, saj program financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje,
znanost, kulturo in sport.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT
Zagotovite si prosto mesto že danes.
Ptuj • Pred pričetkom šolskega leta
Na varovanje otrok vsi dobro pripravljeni
Na posvetu, ki ga je v ponedeljek, 27. avgusta, sklical župan ptujske občine dr. Štefan Čelan, so ravnatelji ptujskih osnovnih in srednjih šol ter vrtca skupaj s predstavniki drugih ustanov, ki skrbijo za varnost otrok, ugotovili, da so na varovanje šolarjev ob pričetku novega šolskega leta dobro pripravljeni.
Kot je pojasnila Mateja Markl, vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), ki deluje v okviru Javne agencije za promet RS, so tudi pred letošnjim pričetkom novega šolskega leta pripravili preventivne aktivnosti, namenjene večji varnosti otrok na šolskih poteh. V sodelovanju z različnimi partnerji, državnimi organi, SPVCP in prostovoljci so aktivnosti potekale po vsej državi. Ob tem je poudarila: „Otroci so ena izmed najranljivejših skupin udeležencev v prometu, zato je skrb za njihovo varnost ena najpomembnejših nalog vseh, ki sodelujemo in oblikujemo prometnovarno-stni sistem. V letošnjem letu sta do sedaj umrla 2 otroka, ki sta bila kot potnika v avtomobilu; lani jih je v enakem obdobju umrlo kar 5. Upoštevati je treba tudi hudo poškodovane otroke - teh je bilo do konca junija 17, kar prav tako pomeni zmanjšanje za 15 % v primerjavi z lanskim letom. Z veseljem pa ugotavljam, da Slovenija že vrsto let spada med najvarnejše evropske države, kar se tiče otrok, na kar smo lahko ponosni. Prav na področju varnosti otrok deluje sistem zagotavljanja
prometne varnosti najboljše, od infrastrukture, šolskih prevozov, zakonodaje, ki zahteva spremstvo in posebno skrb za otroke v prometu, do nadzora nad ravnanjem, prometno-vzgojnih programov v šolah ter aktivnosti državnih in nevladnih organizacij. Ob tem se moramo zavedati, da vsako leto vstopa v promet nova generacija otrok, zato mora biti delo na tem področju kontinuirano in se iz leta v leto nadgrajevati skozi preventivne aktivnosti, delo v šolah do rednega usposabljanja za vožnjo pri mladih voznikih. Še vedno pa so prometne nesreče glavni vzrok prezgodnje umrljivosti otrok in mladostnikov pred vsemi ostalimi poškodbami in boleznimi, zato je treba izvajati preventivne aktivnosti tudi v bodoče."
Med aktivnostmi, ki so že dobro uveljavljene in se na lokalni ravni izvajajo v sodelovanju z občinskimi SPVCP, policijo in drugimi, ki skrbijo za prometno varnost otrok, je Marklova izpostavila pregled in urejanje varnih šolskih poti (nosilci te naloge so šole, občina, občinski SPV, upravljavci cest in policija), ter popravke načrtov varnih šolskih poti (nosilci so šole in člani SPV-
Foto: M. Ozmec
Mateja Marki iz Javne agencije za promet (v sredini): „Slovenija že vrsto let sodi med najvarnejše evropske države, kar se tiče varnosti otrok, na kar smo lahko ponosni."
CP). Tudi letos je treba opraviti sestanke s starši in učitelji, poskrbeti je za zagotavljanje vzgojno-preventivnih gradiv za starše in otroke, vsem prvo-in drugošolčkom pa bodo v sodelovanju z zavarovalnicami zagotovili rumene rutice in kresničke. Poskrbeli bodo tudi za organizirano varovanja otrok na šolskih poteh, pri čemer se bodo članom SPVCP priključili tudi prostovoljci iz ZŠAM in AMD, ponekod pa tudi starši, društva upokojencev in gasilci. Kljub težavam
s prostovoljnim delom bodo poskrbeli za dodatno izvajanje celoletnega varovanja otrok na najnevarnejših šolskih poteh v Ljubljani in Mariboru, podobnih projektov pa si želijo tudi drugod po Sloveniji.
Na Ptujskem dobro pripravljeni
■	M	m m	m
in organizirani
Da so se na akcijo varovanja otrok ob pričetku šolskega leta dobro pripravili tudi v SPVCP MO Ptuj, je zagotovil
predsednik tega sveta Franc Kozel. Ob tem je dodal, da stoodstotne varnosti nikoli ne morejo zagotoviti, saj je ta odvisna od številnih okoliščin. „O popolni varnosti otrok bi lahko govorili tedaj, če bi vsi vozniki dosledno spoštovali cestnoprometne predpise in vsa opozorila v prometu. Žal tega kljub nenehnim opozorilom ni mogoče doseči. Zato smo bili člani SPVCP aktivni tudi čez počitnice, saj smo skupaj s predstavniki policije, šol in lokalne skupnosti
pregledovali varne šolske poti in varnostne načrte. Pri tem nismo ugotovili večjih nepravilnosti, z vzdrževalci cest pa smo se dogovorili, da bodo vse pomanjkljivosti, ki vplivajo na varnost otrok, odpravljene do pričetka pouka."
Tudi letos so v akcijo vključeni ptujski policisti. Kot je zatrdil Boris Kozenburger, pomočnik komandirja PP Ptuju, so sodelovali že v poletnih pregledih varnih šolskih poti, ob pričetku pouka pa bodo kot običajno prisotni na vseh prometnejših in za šolarje nevarnih odsekih cest in križišč. Ugotovil je, da je prometna varnost otrok in mladostnikov v letošnjem letu zadovoljiva, saj na območju PP Ptuj nismo imeli še nobene prometne nesreče, v kateri bi umrl otrok. Vodja medobčinskega redar-stva Robert Brkič pa je zagotovil, da se bodo v varovanje otrok vključili tudi redarji, o svojih ugotovitvah, pomanjkljivostih in nevarnostih, ki so jih ugotovili med pregledom varnih šolskih poti, pa so poročali tudi ravnatelji, predstavniki osnovnih in srednjih šol ter posameznih mestnih četrti. Ob koncu so povabili vsa vodstva osnovnih šol, da že prve dni pouka pripravijo informacijske sestanke, na katerih naj bi v sodelovanju s policisti oziroma vodji policijskih okolišev opozorili na morebitne nevarnosti in predvsem na varno obnašanje šolarjev v cestnem prometu, pri čemer morajo posebno pozornost nameniti prvošolčkom.
M. Ozmec
Ormož • Zadnji počitniški teden
Nabiranje energije za šolo
V Mladinskem centru Ormož so se v zadnjem počitniškem tednu otroci družili vsak dan v počitniških delavnicah. Organizatorji so pripravili pester nabor sproščujočih dejavnosti, da bo vstop v šolo čim bolj zadovoljen.
V torek dopoldne smo jih ujeli na poti proti Ormoškemu jezeru. Otroci so povedali, da si bodo spotoma ogledovali tudi prostoživeče živali, o katerih jim je znal veliko povedati lovec Janko, ki jih je na poti
spremljal. Upali so, da bodo na poti srečali kakšno srno in labode. Otroci so s seboj vzeli tudi ladjice, ki so si jih izdelali na delavnicah pretekli teden. Načrtovali so namreč regato, ki bi pokazala, čigava ladjica
je najbolj vzdržljiva in bo priplula najdlje. Nekatere ladjice so bile tako lepe, da je bilo otrokom kar žal, da bi jih spustili po Dravi, zato so na njih pritrdili vrvico, da so jih lahko vsak trenutek potegnili nazaj
-	GIMNAZIJA
-	EVROPSKI ODDELEK
-	ŠPORTNI ODDELEK
-	MATURITETNI TEČAJ
www.gimptuj.si
S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE ♦ USPEŠNA MATURA « AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO
VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Gimnazijci:
-	beremo,
-	debatiramo,
-	raziskujemo,
-	govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko,
-	občasno tudi špansko, poljsko ali rusko,
-	potujemo,
-	pojemo,
-	plešemo,
-	rišemo,
-	opazujemo zvezde,
-	spoznavamo svet,
-	smo športniki in še kaj, ker se učimo za življenje.
V Šolskem letu 2012/13 bomo nadaljevali z že znanimi projekti in dejavnostmi, zafenjali pa tudi z veliko novimi projekti in izmenjavami.
Vse dijake Gimnazije Ptuj vabimo, da se pridružijo ustvarjalnemu nabiranju znanj,
na suho.
Za nagrado so se v sredo šli kopat na ormoški bazen, včeraj pa so načrtovali delavnico izdelovanja nakita za deklice,
fantje pa naj bi si naredili keglje za kegljaško tekmovanje, ki ga bodo izvedli na koncu. Današnji petek pa je namenjen filmskim užitkom. Na delavnici si bodo spekli po-kovko, ki jo bodo nadevali v vrečke lastne izdelave, srkali kokto in si privoščili sprošču-joče dopoldne ob slovenskem mladinskem filmu.
Poletne počitniške delavnice imajo v MCO že tradicijo in tudi dober obisk. Skupino otrok številčno niha od 6 do
25 udeležencev. Direktorica MCO Marjanca Korotaj je povedala, da so v MCO zelo veseli sodelovanja prostovoljke Tadeje, študentke likovne pedagogike, ki je izvor najrazličnejših idej in s svojo spretnostjo ter nasveti poskrbi, da se izdelki vseh otrok posrečijo in so unikatni. Z delavnicami so zadovoljni tudi starši, ki svoje otroke med počitnicami radi oddajo v družbo njihovih vrstnikov.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Otroci so se v torek zbrali v parku, nato pa so se v spremstvu odraslih in s svojimi ladjicami v rokah odpravili do Drave.
Spuhlja • Glasbeni nastop nekoliko drugače
Da vam na odru ne bo nerodno
V prihajajočem tednu bo z delovanjem začela novoustanovljena zasebna glasbena šola. Čeprav je na Ptuju že nekgj ponudnikov, bo ta posebna po več stvareh. Namenjena bo namreč poučevanju odrskega nastopanja in petja, obenem pa bodo tečajnike pripravljali na raznovrstne nastope, tudi na velikih odrih. Sočasno bo izkušena skupina predavateljev odkrivala nove talente.
Dalibor Bedenik, javnosti poznan kot voditelj jutranje budilke na Radiu Ptuj in pevec skupine Katrca, se je podal na novo pot. „Ker se mi je zmeraj zdelo, da na našem območju nimamo šole, ki bi delala na tem, da pevce pripravi na nastope na odru, sem se odločil, da se lotim samostojnega projekta. Po tehtnem premisleku sem pripravil zasnovo, izbral prostor in sodelavce in sedaj začenjamo z delom," pojasnjuje Bedenik, ki bo tudi v prihodnje poslušalce našega radia razveseljeval v jutranji budilki. Novo delo bo namreč kombiniral s starim, saj je prepričan, da ima dovolj časa in energije za vse.
Prostore za svojo dejavnost bo imel v Spuhlji, kjer je lepo urejen glasbeni center. Tam bodo izkušeni predavatelji poučevali tehnike odrskega petja, nastopanja, za glasbene skupine bodo izvajali mentorstvo, na razpolago pa bodo imeli tudi poučevanje različnih instrumentov. „Dogajalo se bo veliko. Vabimo pa prav vse, ki
Dalibor Bedenik (prvi z leve): „Ponujamo nekaj novega."
bi želeli nekaj novega spoznati, da se nam pridružijo. Naša pomoč bo prav prišla tudi tistim, ki bi se želeli kasneje udeleževati kakšnih televizijskih šov programov, saj bomo se temu področju nastopanja še posebej posvetili," pojasnjuje idejni vodja projekta.
Da bo delo potekalo uspešno, pa zagotavljajo tudi izkušnje tistih, ki bodo delali s tečajniki. Bedenik je 8 let prepeval v skupini Ptujskih 5, dolgo časa je nastopal po tujini, zadnjih 7 let pa je član skupine
Katrca. Je pevec in moderator, radijski voditelj ter učitelj slovenskega jezika. Obvlada tudi nekaj inštrumentov, tako da bo njegova vsestranskost gotovo pri doseganju zastavljenih ciljev več kot dobrodošla.
„Delali bomo predvsem na učenju zabavnega in narodno-zabavnega petja. Vsi, ki mi bodo pomagali, imajo veliko znanja in izkušenj. Ob vsem tem pa bomo nudili tudi možnost snemanja zgoščenk," pojasnjuje Bedenik. V Spuhlji, kjer bo imel sedež, je namreč
opremljen moderen studio, ki ponuja podrobno spoznavanje glasbenega dela in ustvarjanja.
Ob vsem tem pa bodo kre-atorji nove šole prepoznavali nove talente in jih pripravljali za nastope na odrih. „Za nikogar ni prepozno, saj leta niso pomembna. Pomembno je veselje do glasbe, zato se nam lahko pridružijo vsi, ki želijo spoznati odrsko nastopanje in se v njem preizkusiti. Odrska animacija, moderiranje, petje, igranje ... vsega bo na pretek. Skupaj bomo premagovali strah, ki je največkrat tisti, ki nam onemogoči, da bi pokazali, kaj dejansko znamo in zmoremo," še dodaja ustanovitelj nove glasbene šole in obenem poudarja, da se veseli, da bomo tudi na našem območju dobili nekaj novega. Prepričan je namreč, da je bilo doslej individualno petje v primerjavi z zborovskim nastopanjem precej zapostavljeno. Ravno zato bo odslej svoje bogate izkušnje in znanje prenašal tudi na druge.
Dženana Kmetec
Majšperk • Uspelo gasilsko tekmovanje z mednarodno udeležbo
Sodelovalo blizu 300 gasilcev
V okviru prireditev ob 16. prazniku občine Majšperk je bilo v soboto, 18. avgusta, gasilsko tekmovanje moških in ženskih ekip za prehodni pokal Memorial Cirila Murka, ki se ga je udeležilo blizu 300 gasilk in gasilcev iz Slovenije in Hrvaške.
Tudi letos je tekmovanje potekalo v dveh gasilskih disciplinah, in sicer v vaji z motorno brizgalno -suha izvedba ter v gasilskem štafetnem teku na 400 m brez ovir s prenosom ročnika. Vsi tekmovalci so uporabljali opremo po predpisih Gasilske zveze Slovenije, ki so bili tudi osnova za ocenjevanje uspešnosti tekmovalcev.
V	vaji z motorno brizgalno je v članski konkurenci sodelovalo 17 gasilskih društev, najboljši čas 32,80 pa je dosegla ekipa PGD Kebelj, drugo mesto je dosegla ekipa PGD Žetale, tretje pa PGD Rova. Med članicami pa je v vaji z motorno brizgalno sodelovalo 9 ekip. Prvo mesto je osvojila ženska ekipa PGD Hajdoše s časom 41,70, druge so bile članice PGD Makole, tretja pa ekipa PGD Stoperce. V gasilski štafeti je bila med člani najhitrejša ekipa PGD Rova s časom 48,90, druga je bila ekipa DVD Kaštel Šučurac, tretja pa ekipa PGD Podgorci. Med članicami pa so v gasilski štafeti zmagale članice PGD Hajdoše s časom 59,70, drugo mesto so dosegle članice PGD Podlehnik, tretje pa PGD Medvedce.
V	skupnem seštevku obeh disciplin je v moški konkuren-
ci slavila ekipa DVD Paukovec s 414,20 točke, odlično drugo mesto je dosegla ekipa PGD Podgorci, tretja je bila ekipa PGD Žetale, četrta PGD Rova in peta ekipa PGD Kebelj. Med članicami so v skupnem seštevku zmagale članice PGD Hajdo-še s 398,60 točke, druga je bila ekipa članic PGD Makole, tretja ekipa PGD Podlehnik, četrta PGD Stoperce, peta pa ekipa
PGD Mihovce - Dragonja vas. Članice PGD Majšperk - ekipa 112 - so tekmovale izven konkurence in dosegle najhitrejši čas izvedene vaje 39,10 ter najboljši skupni čas izvedenih vaj z rezultatom 400,81 točke.
Obe zmagovalni ekipi sta prejeli prehodni pokal Memorial Cirila Murka, nagrado za najhitrejše izvedeno vajo, oziroma nagrado Cirilova malica,
sta prejeli moška ekipa PGD Kebelj in ženska ekipa PGD Hajdoše. Posebno nagrado za „naj smolnato" izvedbo vaje sta prejeli moška ekipa DVD Pe-trovsko in ženska ekipa PGD Žiče. Ob zaključku tekmovanja sta vsem tekmovalcem čestitala predsednik PGD Majšperk Milan Korže in županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin.
-OM
raH^tHHnn
■Hnh^i^H
_i_■_
Foto: M. Ozmec
Na memorialu Cirila Murka v Majšperku so se pomerili v suhi gasilski vaji z motorno brizgalno (na posnetku) in v gasilski štafeti na 400 m brez ovir.
Tednikova knjigarnica
Pesem za poredne otroke
Počitnice so mimo in s poezijo bo najlaže odpreti novo šolsko leto. Tudi zato, ker je leto prestopno - ta, prestopna, pa pravijo, da prinašajo več zagat od onih navadnih let. In zato, ker so ptujski počitniški dnevi zbrzeli mimo z neverjetno kulturno energijo, ko so trgi mesta zveneli od muzike, od poezije, galerije so vabile k slikarijam in likovnim izmišljijam, ulice so vrvele od zvedavih turistov, slikarjev, glasbenikov, literatov, pravljičarjev ... Vrtinec kulturnih dogodkov, spodbujen tudi s partnerstvom v prestolnici evropske kulture 2012, se je v veliki meri odvrtel in upati je, da se bo mesto za vedno odelo v plašč iz kulturno-tu-rističnega prediva. Kajti preja, ki jo tkejo umetniki, daje najboljše tkanine. Če pa ima dober krojač imenitno tkanino, oj, takrat cesar ne more biti nag!
Na začetku šolskega leta bi vas rada napotila k branju zbranih pesmi Sončna ura, ker je to knjiga za vsako hišo in vsako bralsko dušo. Ker je to knjiga pesmi, ki so vesele in žalostne, ker so v njej pesmi za velike, pa tudi za male, za tiste, ki obožujejo poezijo, za tiste, ki je ne marajo. Frane Milčinski- Ježek (1914-1988) je s svojo pesmijo doma v vsakem slovenskem domu, čeprav marsikdo tega niti ne ve. Njegovi sta na primer Kekčeva pesem, pravljica Zvezdica zaspanka ... Iz zbirke Sončna ura, ki je minulo leto izšla pri založbi Sanje, kjer odlično skrbijo za obsežni književni in kantavtorski opus Franeta Milčinskega Ježka, sem izbrala naslednjo:
ZA POREDNE OTROKE
To pesmico malo zapel bom za šalo porednim otrokom v pozdrav, za vse razgrajače, ki trgajo hlače in vedno počno, kar ni prav.
Ej, buče nabrite, prefrigane, zvite, naj sreča vas spremlja povsod, saj pridni deležni so dosti ljubezni, porednim pa manjka dobrot.
Razgrajači, pretepači so za vsako oslarijo, kadar pa jih žalost tlači, solze jih kot nas bolijo.
A ko nekoč jih pamet sreča, bodo taki, kot bi radi, malo dobri, malo slabi, kot je pri ljudeh v navadi.
Zatorej za šalo to pesmico malo pošiljam porednim na pot. Ej, buče nabrite, prefrigane, zvite, naj sreča vas spremlja povsod, naj sreča vas spremlja povsod.
Veliko sreče vsem na začetku šolskega leta želi
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Karting
Je bila v soboto zadnja dirka v Hajdošah?
Stran 12
Tenis
Igralci ekipe U-14 za las ob končnico
Stran 12
;!l«;ssbw -s"-«'
iJsbUi	...
Dejan Zavec
Počaščen ob visokih mestih na lestvicah
Stran 13
Kolesarstvo
Furjan in Kramberger slavila v Novem mestu Stran 13
Nogomet
Prvak Super lige v kvalifikacije za napredovanje Stran 14
Kikboks
Ptujčani in Ormožani se pripravljajo na SP
Stran 14
tednik
íVoíLuíajÍE neu na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Atletika • Paraolimpijske igre v Londonu
V goste Pušniku in Dabano-viču odlično razpoloženi
Foto: Marjan Kelner
Iz mlade garde je zaenkrat priložnost nastopanja v 1. ligi najbolje izkoristil Robert Kurež, ki je trenutno za Dejanom Žigonom iz Gorice drugi strelec lige.
Tretje igre za Majcen Ljubičevo
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Majcen Ljubič: »To so moje zadnje paraolimpijske igre.«
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogometaši in privrženci Aluminija imajo v zadnjih tednih obilo razlogov za zadovoljstvo. Štirih zaporednih zmag (Rudar, Gorica, Mura 05, Olimpija) v 1. SNL ni pričakoval nihče, predvsem po slabšem začetku in treh zaporednih porazih. A v Kidričevem so bili potrpežljivi in stvari se počasi postavljajo na svoje mesto. To priznava tudi trener Bojan Flis. »Najbolj smo bili razočarani po prvem porazu v Kranju; morda smo vsi skupaj želeli preprosto preveč. Morda sem kriv jaz, a enostavno sem takšen, da ne izgubljam rad. Morda sem bil preveč nervozen pri vodenju ekipe in se je to poznalo na igri. Kasneje se nam je odprlo proti Velenju in sedaj je nadaljevanje seveda precej lažje. Najbolj pomembna je zagotovo samozavest, ki prihaja z zmagami. Vedno bolj spoznavamo, da lahko igramo z vsako ekipo,« poudarja strateg Aluminija, ki pa vse misli usmerja v nadaljevanje prvenstva: »Seveda pa se na drugi strani zavedamo, da je treba še veliko izboljšati v sami igri, da bi igrali bolj tekoče in da bi žogo dlje časa zadržali v svoji posesti. To je sedaj naš glavni cilj; če nam bo to uspelo, potem bo počasi prišlo do situacije, ko naše zmage ne bodo več presenečenje. Če bo šlo tako naprej, straha glede obstanka ne bo več. Seveda je vprašanje, kaj se bo dogajalo v nadaljevanju prvenstva, a zaenkrat delujemo dobro in tako želimo nadaljevati.«
»Potres« v Olimpiji
Zadnja zmaga proti Olimpiji je v ljubljanskem klubu sprožila plaz sprememb: odstop sta podala športni direktor Mile Ačimovič (ta si je vzel čas za razmislek o nadaljevanju sodelovanja) in trener Ermin Šiljak, pogodbo je prekinil tudi nekdanji kapetan Dalibor Radujko (govori se tudi o prehodu Sretenoviča v beograjski Partizan). V Olimpiji so zamenjavo na trenerski klopi poiskali kar v mladinski šoli; tako je trener Andrej Razdrh,
1. SNL, 8. krog: Celje - Aluminij, sobota, 1. 9., ob 20.00 na Areni Petrol v Celju
njegov pomočnik pa bo Darko Karapetrovič.
V Celju nova priložnost za dokazovanje
A Kidričani so tekmo proti Olimpiji že arhivirali, pred njimi je nova preizkušnja: ta jih čaka v soboto, ko bodo ob 20.00 gostovali na Areni Petrol v Celju. Šlo bo v obračun ekip, ki sta v dosedanjem poteku prvenstva najbolj pozitivno presenetili. Varovanci Marijana Pušnika in Mladena Daba-noviča so prvi poraz doživeli šele v prejšnjem krogu, ko jih je ugnala »evropska« zasedba Maribora. Pri Celjanih pa je glede na začetne kroge prišlo do precejšnje spremembe, saj je bil klub zaradi finančne stiske »prisiljen« prodati najboljšega igralca, Romana Bezjaka (odšel je v Ludogorec iz Razgra-da, ki je lanskoletni bolgarski prvak). Ta je v uvodnih petih krogih dosegel štiri zadetke, njegov učinek pa bodo v Celju težko nadomestili, čeprav so v klub nemudoma pripeljali Mateja Rapnika iz Interblocka.
»Po začetnih treh porazih je bilo v ekipi čutiti nekoliko ne-
mira, na ramena igralcev je padel določen pritisk. Po zadnjih uspehih je to preteklost, zato lahko zaigramo bolj sproščeno. Naša filozofija je takšna, da poskušamo na vsaki tekmi doseči zmago, pa naj bo na drugi strani Olimpija, Triglav ali Maribor,« je povedal Klemen Bingo, ki je tudi prava oseba za primerjavo med 2. in 1. ligo. »Prva liga je prinesla natančno tisto, kar smo tudi pričakovali. Pri tem imam v mislih močnejši tempo igre, bolj čvrste dvoboje ... V 2. ligi so imele ekipe v zadnjih letih proti nam določeno spoštovanje, tukaj je ravno obratno. Nastopanje v 1. ligi prinaša za naše mlade igralce napredek; trenutno to najbolje kaže Robert Kurež, ki je dosegel že pet zadetkov. V nadaljevanju lahko ob nadaljevanju podobnih iger pričakujemo, da bo še kakšen mlad igralec izplaval na površje. To je za njih res dobro izhodišče, le izkoristiti je treba priložnosti, ki jim bodo ponujene.«
Prva je že v soboto . Ni pa treba posebej omenjati, kaj bi ugoden rezultat pomenil za naslednji krog, ko bodo Kidriča-ni na domačem igrišču gostili Maribor.
Jože Mohorič
Najboljši športniki invalidi z vsega sveta se bodo med 29. avgustom in 9. septembrom borili za medalje na paraolim-pijskih igrah v Londonu. Med njimi je tudi članica atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Tatjana Majcen Ljubič, ki je že izkušena olimpijka, saj bo letos tretjič nastopila na največjem športnem dogodku na svetu. Odlično je nastopila na igrah v Atenah leta 2004, kjer si je priborila srebrno in bronasto medaljo, medtem ko ji leta 2008 v Pekingu ni šlo tako dobro. Pred Majcen Ljubičevo so - po njenih besedah - zadnje igre, na katerih bo tekmovala, zato se je zanje v zadnjih letih intenzivno pripravljala pod strokovnim vodstvom trenerja Gorazda Rajherja. Z njim sta načrtovala pot do dobrih metov in uvrstitev v Londonu, predvsem pa sta ves čas delala po strokovnem programu, ki je našo športnico invalidko v zadnjih letih popeljal k vrhu metalnih disciplin tako na evropskih kot tudi svetovnih prvenstvih. V zadnjem obdobju je Tatjana Majcen Ljubič pilila formo, posebej pa bomo zanjo pesti držali 1. septembra, ko bo tekmovala v suvanju krogle, in 5. septembra, ko bo metala kopje. V obeh disciplinah sodi naša tekmovalka med najboljše na svetu in ob odličnih metih v Londonu bi lahko prišla ponovno do kakšnega odmevnega rezultata oziroma mogoče celo do kakšne medalje. O njenih željah in sanjah na paraolimpijskih igrah v Londonu smo se z njo pogovarjali na dan odhoda v britansko prestolnico.
Ali pričakujete kaj novega na igrah v Londonu?
Tatjana Majcen Ljubič: »V bistvu so zame vsake igre nekaj novega. Meni so definitivno zaradi dobrih rezultatov ostale najbolj v spominu tiste prve
... pravi star slovenski pregovor. V taboru nogometašev Zavrča ne bi imeli nič proti, če bi še enkrat več obveljal v praksi. Po dveh neprijetnih uvodnih porazih so varovanci Mirana Emeršiča stvari pričeli postavljati na pravo mesto; zabeležili so dve zmagi, ki fantom vlivata samozavest pred dvema zaporednima gostovanjema. Najprej se bodo že to soboto
v Atenah, ampak verjamem, da bom tudi na te v Londonu imela lep spomin. Kot sem že napovedala, so to moje zadnje paraolimpijske igre in upam, da bom dobro tekmovala.«
Nastopili boste že na tretjih igrah: je to kakšna prednost za vas?
Tatjana Majcen Ljubič: »Ja, res bodo to zame tretje olimpijske igre in sem na nek način že kar izkušena tekmovalka. To pa hkrati pomeni tudi, da vem, kako je na igrah zmagovati, in vem tudi, kako je, ko ti na igrah ne gre vse najbolje. Tako da lahko rečem, da grem v London povsem neobremenjena, grem uživat in se igrat. To so bili zadnji napotki mojega trenerja Gorazda Rajherja, da naj se na igrah predvsem igram in poizkušam doseči hkrati tudi dober rezultat.«
Kaj ste počeli v zadnjem obdobju pred odhodom v London in kakšna je vaša forma?
Tatjana Majcen Ljubič:
»Mislim, da sem se po programu Gorazda Rajherja idealno pripravila, seveda koliko je bilo to mogoče, saj so v tej sezoni spremenili pravila glede metalne palice, ki mi pomaga
podali v Slovenske Konjice, kjer jih čaka domača Dravinja, naslednji konec tedna pa sledi še gostovanje v Črnomlju pri Beli krajini. Omenjeni moštvi sta se pomerili pretekli vikend, Dravinja pa je v Črnomlju osvojila svojo sploh prvo točko v tem prvenstvu. Kljub temu se nogometaši Zavrča zavedajo, da srečanje ne bo lahko, sploh če vemo, da jih čaka sila
pri metanju. Moram reči, da je ta sprememba zares velika, saj sem sama zadnjih devet let metala z enakimi pripomočki. A pravil ne morem spreminjati in sem se morala privaditi tudi na novo, manj prožno metalno palico. Kar se pa tiče same forme, lahko rečem, da je ta na visokem nivoju in tudi pripravljena sem dobro na svoj nastop v Londonu.«
Kakšne so vaše želje glede rezultatov?
Tatjana Majcen Ljubič: »Nastopila bom v metanju kopja in suvanju krogle: slednja je moja paradna disciplina in v njej si želim najboljšega uspeha. Zares se bom potrudila po vseh svojih najboljših močeh, obenem pa upam, da bom imela tudi malo sreče, da bom prišla do dobrega rezultata.«
Kdaj moramo najbolj držati pesti za vas?
Tatjana Majcen Ljubič: »Želim si, da bi ljudje navijali zame predvsem 1. septembra od 19. ure naprej, ko bom tekmovala v suvanju krogle. Nič pa ne bi bilo 'narobe', če bodo držali pesti zame tudi 5. septembra, ko me čaka še drugi nastop v metanju kopja.«
David Breznik
zahtevno igrišče. Zelenica v Slovenskih Konjicah je namreč konstantno v izjemno slabem stanju. To pa ne zmanjšuje ciljev gostov, ki bodo lovili še tretjo zaporedno zmago, s katero bi se zavihteli povsem pod vrh lestvice. Na srečo ni težav s poškodbami in kartoni, tako da bo Zavrč nastopil v najmočnejši zasedbi.
tp
Nogomet • 2. slovenska liga
V tretje gre rado ...
Karting
Je bila to zadnja dirka v Hajdošah?
V soboto so člani AMD Ptuj na kartodromu v Hajdošah izpeljali predzadnjo letošnjo dirko za državno prvenstvo Slovenije in pokal Sportstil. Vreme je bilo po mnenju večine naklonjeno dirkanju, le kakšna stopinja preveč je kazala na termometrih. Tokrat se je ob dirkališču zbralo nekoliko več gledalcev kot na prejšnji dirki, tekmovalcev pa je bilo nekaj čez 40.
Seveda so si pri obeh domačinih, AMD Ptuj in AMD Hajdi-na, želeli visokih uvrstitev, kar se je obojim uresničilo, zato je bila sobota za njih še toliko lepša. Prvi je v skupnem seštevku dveh dirk zmagal Vid Pšajd (AMD Hajdina), ki mu v predfi-nalni vožnji ni šlo po načrtih, a je v drugo slavil in osvojil prvo mesto. V drugi dirki sta s Klemnom Praznikom uprizorila zelo lep dvoboj: slednji je dolgo vodil, vendar Vid ni popustil in je tekmeca prehitel v predzadnjem krogu. Kar precej časa je minilo od takrat, ko je Zvonko Dominko (AMD Ptuj) tukaj zmagoval. To mu je tokrat znova uspelo, saj je prepričljivo opravil s konkurenco. Njegov brat Matjaž pa ni bil tako uspešen: osvojil je 2. mesto, čeprav je bil vedno zelo blizu vodečega. Mihič je bil vedno hitrejši pri izhodih iz ovinkov, Matjaž pa je tam preveč izgu-

Zlatko Oman (AMD Ptuj, v ospredju, št. 915)
bljal dragoceno hitrost. Drugo mesto sta osvojila še Anja Vodušek in Zlatko Oman iz AMD Ptuj. Oba sta bila zelo blizu uvrstitvi na najvišjo stopničko, vendar jima sreča ni bila najbolj naklonjena. Tretji mesti sta osvojila še Maks Mlakar (AMD Hajdina) in Luka Ploj (AMD Ptuj).
S to dirko so se vozniki in voznice poslovili od slovenskih
kartodromov, saj bo zadnja dirka potekala v Italiji, kjer bomo dokončno izvedeli za nove državne prvake. Do naslednje sezone pa čaka veliko dela tudi zvezo, ki mora kaj ukreniti za zaustavljanje števila nastopajočih. Pojavlja se še marsikatero vprašanje; eno izmed teh je tudi ta, ali je to bila tudi zadnja dirka v Hajdošah. Vendar bo na dokončne odgovore potrebno
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Dominko (AMD Ptuj, št. 744)
Foto: Črtomir Goznik
še nekoliko počakati. Povsem možno pa je, da bo naslednje leto tekmovanje na novem dirkališču v Slovenji vasi. Do takrat pa bo preteklo še veliko vode v Dravi; nihče ne bo razočaran, če bodo tekmovalci še kakšno dirko opravili na starem dirkališču, kjer so ptujski vozniki dosegali dobre uvrstitve in rezultate.
Danilo Klajnšek
Rezultati za državno prvenstvo:
R-2: 1. Nik Prunk, ŠK Mega (1. v predfinalni vožnji + 2. v finalni vožnji) 20 točk; R-3: 1. Jan Šlosar, MLM Racing (1.+1.) 23 točk; R-4:
1.	Vid Pšajd, AMD Hajdina (2.+1.) 18; R-6: 1. Domen Horvat, AMD Šlander (1.+2.) 21, 2. Anja Vodušek, AMD Ptuj (2.+ 1.) 20; R-7: 1. Martin Mihič, AMD Šlander (1.+1.) 22, 2. Matjaž Dominko, AMD Ptuj (3.+2.) 16, 3. Luka Ploj, AMD Ptuj (2.+4.) 16; R-8: 1. Klemen Prešern, MLM Racing (1.+1.) 23; R-9: 1. Valter Smrdelj, AMD Šlander (1.+1.),
2.	Zlatko Oman, AMD Ptuj (2.+2.) 18, 3. Maks Mlakar, AMD Hajdina (3.+3.) 16 točk.
Pokal Sportstil:
R-2: 1. Nik Prunk, ŠK Mega (1.+2.) 20 točk; R-3: 1. Jan Šlosar, MLM Racing (1.+1.) 23 točk; R-4: 1. Vid Pšajd, AMD Hajdina (2.+1.) 18; R-6: 1. Domen Horvat, AMD Šlander (1.+2.) 21, 2. Anja Vodušek, AMD Ptuj (2.+1.) 20; R-7: 1. Martin Mihič, AMD Šlander (1.+1.) 22, 2. Matjaž Dominko, AMD Ptuj (3.+2.) 16, 3. Luka Ploj, AMD Ptuj (2.+4.) 16; R-8: 1. Klemen Prešern, MLM Racing (1.+1.) 23; R-9: 1. Valter Smrdelj, AMD Šlander (1.+ 1.), 2. Zlatko Oman, AMD Ptuj (2.+2.) 18, 3. Maks Mlakar, AMD Hajdina (3.+3.) 16 točk; R-10: 1. Zvonko Dominko, AMD Ptuj (3.+1.) 18 točk, 4. Zvonko Črešnik, AMD Hajdina (4.+2.) 16, 5. Marko Žerak, AMD Hajdina (5.+4.), 7. Andrej Miklaučič, AMD Hajdina (0+7.); R-8: 1. Robert Kastelic, AMD Šlander (2.+1.) 20; R-5: 1. Borut Kolar, AKK Sportstil (1.+1.) 23; R-6. 1. Saša Stamenkovič (1.+1.) 23, 2. Anja Vodušek, AMD Ptuj (3.+2.) 16.
Ekipno: AMD Šlander 87 točk, 2. AMD Ptuj 54, 3. AMD Hajdina 32.
Teniške novičke
Igralci ekipe U-14 za las ob končnico
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa TK Terme Ptuj U-14: Sven Lah, Amadej Goručan, Blaž Bezjak, Martin Domanjko, Urban Gnilšek in trener Luka Hazdovac.
Rokomet • Prijateljske tekme
Liga U-14 - dečki
Prejšnji teden se je pričelo tekmovanje v ligi U-14 za dečke, v kateri sodeluje tudi ptujski teniški klub. V dveh skupinah skupno nastopa 9 ekip, Ptujčani pa so člani skupine B, v kateri so še ŽTK Maribor, Branik MB, Olimpija LJ in TK Max LJ. Ptujsko ekipo letos sestavljajo Sven Lah, Blaž Bezjak, Martin Domanjko, Urban Gnilšek in Amadej Goručan (slednji nastopa z dvojo registracijo, sicer je član Celja), trener je Luka Hazdovac.
Ptujčani so v štirih srečanjih dvakrat zmagali (Olimpija, Max Lj), po enkrat remizirali (ŽTK Maribor) in bili poraženi (Branik Maribor). S temi rezultati so zbrali 7 točk in so tekmovanje končali na 3. mestu Prvi dve mesti sta osvojili mariborski ekipi, ki bosta nastopili v končnici; ta bo na sporedu 18. in 19. septembra.
Blaž Rola: »Brez prevelikih oscilacij«
»Turnir v Vinkovcih sem v celoti gledano odigral na visokem nivoju, brez prevelikih oscilacij. Morda sem imel v mislih še prejšnji turnir v Ča-kovcu, kjer se mi je zaključni dvoboj povsem ponesrečil, a tokrat podobne napake nisem storil. Zanimiv je bil predvsem polfinalni dvoboj, kjer je imel moj tekmec, domačin Mate De-lič, izjemno podporo s tribun; številni navijači so bili zelo glasni, temu pritisku pa so nekoliko podlegli tudi sodniki, ki so kar nekaj sumljivih žog dosodi-li v njegovo korist. Kljub temu
se je na koncu zame srečno izšlo in sem slavil v treh nizih. Finalni dvoboj je bil zame precej lažji, saj se je mojemu tekmecu, Toniju Androiču, zgodilo to, kar se je meni pretekli teden v Čakovcu. Med dvojicami sem igral skupaj z Mislavom Hižakom iz Varaždina, ki se je pred štirimi leti vrnil s študija v ZDA. Z njim sem se že večkrat dogovarjal za sodelovanje, a je vedno prišlo kaj vmes. Tokrat sva dobro združila moči in zasluženo zmagala.
Ta teden sem bil sicer prijavljen na turnir futures v Osi-jeku, a sem ga zaradi manjših bolečin v hrbtu odpovedal. Za mano so namreč trije tedni neprestanega igranja med posamezniki in dvojicami, kar vsekakor pusti posledice. Sedaj
si bom v miru ogledal kakšen dvoboj na US open, potem pa bom naslednji teden nastopal v Avstriji.«
Goran Djurdjevič,
trener Nine Potočnik: »Izpostavil bi nagrado za ferplej«
»V zadnjih tednih sem z Nino večinoma potoval po turnirjih, zato pravega procesa treninga ni bilo. Zadnji nastop je bil na Madžarskem, kjer je odigrala zelo dober turnir. Izpostavil bi njeno vzorno obnašanje na igrišču, zaradi katerega so ji organizatorji podelili nagrado za ferplej. Sicer je ugnala dve Madžarki, Dalmo Galfij in Bi-
anko Bekefi, s katerima je letos že izgubila, nato pa tudi proti močni Romunki Cristini Ene. Vse te zmage so izjemno pomembne predvsem za Ninino samozavest. Pred polfinalnim obračunom je začutila bolečine v hrbtu, zato gladek poraz ni pravi pokazatelj razmerja moči proti Čehinji Pantuckovi. Na samem turnirju je bilo zaradi trdih igrišč zelo veliko poškodb, skupili sta jo npr. tudi Pia Čuk in Maša Marc, ki sta bili tudi na Madžarskem. Sedaj sledi kratek premor, že naslednji teden pa se odpravljamo na turnirje v Pančevo in kasneje še v Novi Sad. Sledilo bo daljše obdobje, ko v Evropi ni primernih turnirjev, potovanja na druge celine pa so predraga.«
Jože Mohorič
Udeleženec Lige prvakov suvereno skozi Hardek
Jeruzalem - Gorenje 28:45 (13:23)
JERUZALEM: Belec, T. Cvetko, Šulek; Hrupič, Ogorelc 1, Deržič 1, Topolovec, R. Cvetko, Mesarič 3, Žmavc 4, Gregorc 9 (2), Radujkovic 1, Čudič, Bogadi 2, Rajšp 2, Šišma-novič 2, Špiljak 3, Mavrič. Trener: Saša Prapotnik.
GORENJE: Gajic, Brglez, Taleto-vic; Melic 11 (2), Bezjak 7, Rutar 2, Miklavčič 8, Gaber 2, Golčar 1, Do-belšek, Gams 2, Bajram 3, Dujmo-vič 9, Pucelj. Trener: Branko Tamše.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Gorenje 2/2
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 2; Gorenje 4 minute
Rokometaši Jeruzalema so na Hardeku pred okrog 200 gledalci proti Gorenju odigrali sedmo pripravljalno tekmo in doživeli drugi poraz. Obe ekipi sta pred tekmo želi dobre rezultate in pričakovati je bilo soliden odpor vinarjev proti državnim prvakom. Vendar ekipa Jeruzalema tokrat ni ponovila predvsem odlične igre v obrambi na minulih tekmah in Velenjčani so se »sprehodili« skozi Hardek.
Na vodstvo Gorenja z 2:5 so domačini odgovorili s serijo 4:0 in vodstvom v 7. minuti s 6:5. Trener Gorenja Branko Tamše je takoj zahteval minuto odmora in zaustavil nalet vinarjev. Gorenje si je z domiselno igro v napadu ter čvrsto igro v obrambi do odmora priigralo kar deset točk prednosti, 13:23. Odlične igre Velenjčanov ni mogel zaustaviti niti soliden vratar Boštjan Belec, ki je preprečil še višje vodstvo os.
V nadaljevanju je Ormožanom uspelo znižati zaostanek na -8, 19:27, nato so gostje svojo lokomotivo spet spravili v svoje tirnice in ponovila se je zgodba iz 1. polčasa.
Gorenje ni popuščalo niti v zadnjih minutah tekme in je srečanje zaključilo z delnim izidom 0:3.
Če smo po srečanju proti Vidov-cu pohvalili ormoško obrambo, si ta tokrat zasluži grajo. Velenjčani so z lahkoto prebijali obrambo in neusmiljeno rešetali mrežo Belca in v zadnjih desetih minutah mladinca Matica Šuleka. Že zdaj je jasno, da bodo štiri ekipe, Gorenje, CPL, Cimos in Maribor, za ormoško ekipo letos prevelik zalogaj in sprijazniti se bo treba z visokimi porazi. Točke obstanka bo treba iskati pri ekipah iste kvalitete, kot je Jeruzalem.
Od petka do nedelje, 31. 8. do
2.	9., se bodo vinarji mudili na turnirju v Milanu, kjer bodo nastopile ekipe Cassano Magnano (gostitelji), Bolzano (italijanski prvak), Yverdon (Švica, 1. liga), Monte-limar (Francija, 2. liga) in Apatin (Srbija, 2. liga).
Uroš Krstič
Zadnji preizkus pred pokalno tekmo
Moškanjci Gorišnica -Arcont Radgona 31:25 (19:14)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 3, Zorli, Valenko 1, Arnuš, Balas, Lozinšek 4, Vincek 7, Dimec, Preac 3, Gerčar, Anderluh
3,	Bedrač 1, Kovač 4. Trener: Seba-stjan Oblak.
Rokometaši Moškanjcev Gorišni-ce so odigrali še zadnjo pripravljalno tekmo pred pokalnim nastopom naslednjo sredo z ekipo Cola. V tem srečanju so domačini vodili skozi vso srečanje, tudi s šestimi zadetki prednosti. Gostje so se dokaj dobro upirali in v 45. minuti prišli na samo zadetek zaostanka (22:21). To je na varovance trenerja Oblaka delovalo kot opomin in kaj hitro je prednost gorišniških rokometašev znova narasla do končnih šestih zadetkov prednosti.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo
Blaž Furjan in Luka Kramberger slavila v Novem mestu
V soboto je v Novem mestu v izjemno vročem vremenu potekala tradicionalna kolesarska preizkušnja, imenovana Okoli Grma - štela je za Pokal Slovenije. Na njej so nastopili tudi člani KK Perutnina Ptuj. Kot že tolikokrat letos so tudi v dolenjski prestolnici dosegli izjemne rezultate, med njimi tudi dve zmagi, za kateri sta poskrbela Blaž Furjan in Luka Kramberger. V Novem mestu v kategoriji dečkov B ni nastopil letos izredno dominanten Luka Sagadin, kar pa se ni poznalo, saj so njegov izostanek sila uspešno nadoknadili preostali kolesarji.
Najmlajši kolesarji so morali prevoziti 8 krogov, kar je pomenilo 8 km (1 krog je bil dolg 1 km in je bil kar zahteven, v cilj pa je bil rahel, 6 % naklon). V začetku dirke je bil v ospredju Ptujčan Nace Malovič, ki je poskušal s samostojnim pobegom, a mu ni uspelo. V zaključnih krogih je v ospredju ostalo 8 kolesarjev, med njimi tudi Žan Ljubec (Perutnina Ptuj), ki je na koncu zasedel 6. mesto, s čimer dokazuje, da je iz tekme v tekmo boljši.
Dečki B so ob odsotnosti letos odličnega Luka Sagadina morali prevoziti 10 krogov. Že v tretjem krogu je pobegnil Blaž Furjan (Perutnina Ptuj), ki se mu je pridružil kolesar Bleda in kasneje še Jernej Paj (Perutnina Ptuj). Složno so narekovali tempo in o zmagovalcu je odločil ciljni sprint ter nato fotofiniš. Dobil ga je Blaž Furjan ter tako dosegel doslej svoj največji uspeh. Na zmagovalni oder je stopil tudi Paj ter s 3. mestom dopolnil izjemen klubski uspeh. Za dodatno zadovoljstvo je poskrbel Jan Medved s 7. mestom.
Najstarejši, dečki A, so kolesarili 12 krogov. Najbolj aktiven v skupini je bil Tim Roškar (Perutnina Ptuj) ki je posku-
Blaž Furjan
Foto: Marjan Keiner
šal s pobegi, vendar mu razen redčenja skupine ni uspelo kaj drugega. V zadnjih treh krogih je v ospredju ostala trojka, med katero je bil tudi Luka Kram-berger (Perutnina Ptuj), ki je v ciljnem sprintu suvereno opravil s konkurenco in slavil svojo prvo letošnjo zmago. Njegov uspeh je dopolnil Tim Roškar s 5. mestom.
V Novem mestu pa so nastopili tudi mlajši mladinci, Ptuj-čani pa so nekoliko zaostali za pričakovanji. Prevoziti so morali 14 krogov, v ospredju pa ni bilo nobenega člana ptujskega kluba. Še najboljši je bil Manuel Bedenik, ki je končal kot 9.
Sezona se je že krepko prevesila proti koncu, kolesarje Perutnine Ptuj pa čaka še nekaj zanimivih dirk, na katerih bodo skušali nadaljevati v letošnjem izjemnem slogu. Ker pa je sezona izredno dolga in naporna, se bo mladim kolesarjem še kako prilegel prost vikend brez dirk, v katerem bodo lahko napolnili »baterije« pred nadaljevanjem.
tp
Luka Kramberger (KK Perutnina Ptuj, v sredini)
Foto: Marjan Keiner
Boks • Dejan Zavec
Vesel in počaščen ob visokih mestih na boksarskih lestvicah
Dejan Zavec ima za sabo burno dogajanje: po napornih pripravah zelooooo dolgo ni izvedel imena tekmeca, s katerim bi se naj 25. avgusta pomeril v Berlinu, nato je odpotoval na zaključne priprave v Magdeburg, končno izvedel ime tekmeca, a nato dvoboj zaradi poškodbe komolca leve roke odpovedal. Sledil je uspešno opravljen operacijski poseg v Ljubljani, v soboto pa je v Berlinu že prisostvoval boksarskemu spektaklu, na katerem pa je njegov klubski kolega Robert Stieglitz izgubil naslov svetovnega prvaka. O vsem tem in še o čem je naš boksarski šampi-on Dejan Zavec spregovoril za Štajerski tednik.
V soboto si v Berlinu prisostvoval boksarskemu spektaklu »po nemško«, katerega glavni zvezdi večera sta bila Robert Stieglitz in Arthur Abraham.
Dejan Zavec: »Generalno gledano je šlo za visok nivo prireditve, vendar z nekaterimi manjšimi 'spodrsljaji': čeprav je bilo na TV-zaslonih videti, da je dvorana dokaj polna, temu ni bilo tako, ampak je bila vsaj četrtina sedežev 'zatemnjenih'. Kar se tiče samih dvobojev, pa so bili praktično vsi na visoki ravni. Meni je ta večer pustil kar nekaj vtisov, na prvem mestu je bil seveda Robert. Kolikor smo se pogovarjali pred dvobojem, je bilo s trenerjem vse dogovorjeno povsem drugače, kot se je potem odvijalo. Pri Robertu enostavno ni prišlo do tega, da bi sploh začel boksati tako, kot najbolje zna. Enostavno je pregorel v tem pričakovanju, vse je počel 'na silo', povsem ga je izdala psiha. Na koncu je pošteno priznal, da ga je tudi Arthur presenetil z izjemno fizično močjo. Napaka je bila tudi v tem, da se je na začetku pustil sprovocirati: dobil je nekaj udarcev neposredno v telo, kar ga je psihično načelo, sledili so še nekateri drugi udarci in barka se je začela zelo hitro potapljati. Tudi v tistih rundah, v katerih je bil aktivnejši, ni našel pravega načina, kako zamajati Arthurja.«
Kako je odreagiral trener Dirk Dzemski?
Dejan Zavec: »Komunikacija med njim in Robertom je bila povsem onemogočena: informacij, ki jih je Dirk podajal Robertu, ta ni ustrezno sprejemal. To je dokaz, da je bil v psihološko povsem drugem stanju; enostavno za Roberta to ni bil pravi dan za borbo in Arthur je zares zasluženo zmagal z enotno sodniško odločitvijo.«
Kakšno je bilo samo vzdušje v dvorani?
Dejan Zavec: »Za Nemce je bil to kar dober spektakel, vendar z mojega stališča tega ne bi mogel reči. Če bi to primerjali s Slovenijo, potem bi naši navijači takšno vzdušje pripravili na uvodnih dvobojih boksarskega večera. Na nekoliko višjem nivoju je bila le zadnja runda. Znano je, da so Nemci nekoliko bolj zadržani, a so bili kljub temu veseli za Arthurja.«
Zagotovo si se v Berlinu srečal z menedžerjem Ul-fom Steinforthom. Kakšni
Dejan Zavec pred areno O2 v Berlinu
so trenutno vajini odnosi?
Dejan Zavec: »Srečanje z njim je bil eden od glavnih
razlogov, da sem se podal v Berlin. V grobem sva zastavila nadaljnjo pot, čeprav je treba v načrte vključiti rehabilitacijo po poškodbi. Ali bo ta trajala dva ali tri mesece, je sedaj težko reči, to bom lahko ocenjeval šele po tem, ko bom dobil zeleno luč za začetek treningov. Vsekakor si želim, da bi lahko v decembru boksal, zagotovil pa seveda nimam nobenih.«
Decembra mu izteče pogodba
Decembra ti poteče pogodba z Ulfom Steinforthom. Kakšno je sedaj tvoje razmišljanje glede tega?
Dejan Zavec: »Imam več načrtov, vsaj A in B, tudi C obstaja (smeh). Vse je odvisno od tega, kaj se bo odvijalo v naslednjih dveh mesecih, v katerih me čaka še kar nekaj 'izletov' v Nemčijo. V tem času moramo doreči še kar nekaj pomembnih podrobnosti: zanimata me predvsem osebnostna rast kariere in rezultat - vse ostalo so postranske stvari. Zanimajo me predvsem dvoboji, ki prinašajo izkoristek osebnega maksimuma. Jasno je, da lahko tudi v Evropi pridem do takšnega dvoboja, a zanimajo me predvsem ZDA, kjer se glede boksa dogajajo glavne, največje stvari. Prav tam bi želel poiskati svoj maksimum, oziroma sem skorajda prepričan, da bi ga lahko dosegel le tam.«
Obstajajo sedaj kakšni kontakti z ZDA?
Dejan Zavec: »Ja, in prav to me vznemirja. Ko tukaj ne gredo stvari tako, kot bi si želel, je to toliko težje. Zavedam pa se, da tudi v ZDA ni vse zlato, kar se sveti, saj bi sicer bili tam vsi brez težav. Temu pa seveda ni tako. Obstajajo tudi druge možnosti; ena je lastna promocija
preko Proboxinga Slovenije. To sta dve varianti, odprta pa je tudi še naprej nemška opcija, ki pa je precej odvisna od tega, kaj se bo zgodilo v naslednjih dveh ali treh mesecih. Če dobim točno to, kar se dogovorimo, je OK, sicer gremo v tistem trenutku vsak svojo pot.«
Pomirjujoče je to, da si še vedno zelo visoko na lestvicah IBF in WBO: na prvi si peti izzivalec svetovnega prvaka, na drugi celo tretji.
Dejan Zavec: »Vesel in počaščen sem, da me boksarski analitiki, ki sestavljajo te lestvice, vedno znova uvrščajo tako visoko. Še toliko bolj je to pomembno, ker pri tem nimam praktično nobene podpore 'botrov' in ne sodelujem v zakulisnih bojih. Držati se med najboljšimi 10 borci je zagotovo pomirjajoče, še posebej zato, ker me v velterski in supervelterski kategoriji venomer omenjajo med njimi. To je dokaz, da name niso pozabili in da name resno računajo. Čeprav to leto zaenkrat ni bilo takšno, kot bi si želel, pa so ta visoka mesta kanček sonca na oblačnem nebu.«
Na vrhu kategorije IBF je trenutno Randall Bailey, ki smo ga lahko spremljali v
Biloxiju v eni od predborb, v kateri pa ni bil prepričljiv.
Dejan Zavec: »Treba se je zavedati, da v športu večkrat prihaja do različnih faz: treba je ločiti med povprečno in vrhunsko. On je takrat imel prehodni dvoboj, ki ga pri nas radi omenjajo kot stagnacijo, propad, neresne igrice in podobno, vendar je to povsem normalen pojav. Zavedati se je treba, da imajo borci svoje načrte in včasih je za ohranitev tekmovalnega ritma potreben tudi takšen dvoboj. Jaz sem ga imel npr. v Stožicah s Pau-lom Delgadom. Kritiki so bili zelo glasni, vendar se je kmalu zatem zgodil preobrat in dvoboj proti Bertu. Če bi želeli vsi boksati proti komerkoli in kadarkoli, potem premorov med dvoboji enostavno ne bi smelo biti. Vsi pa vemo, da temu še zdaleč ni tako. Kar pa se tiče Baileya pa je jasno, da gre za kvalitetnega borca, ki pa ima svoje specifične prijeme in kvalitete - predvsem je izjemno potrpežljiv. Vsekakor mislim, da se pripravlja posameznemu dvoboju primerno.«
Vrh velterske kategorije pa je v tem letu zagotovo najbolj zamajal poraz Fili-pinca Pacquiaoa.
Dejan Zavec: »Definitivno so se s tem karte precej pomešale, kajti tega ni nihče pričakoval, niti ni bil rezultat pošten - vsaj po mojem mnenju. Pričakujem, da se bodo decembra stvari postavile na svoje mesto. Po drugi strani pa to morda to kategorijo dela še bolj zanimivo.«
Kako sedaj - z dvomesečno distanco - gledaš na to, da je tvoj menedžer tako dolgo skrival ime tekmeca, s katerim bi se naj pomeril?
Dejan Zavec: »Tega nisem najbolj vesel, niti ne razumem najbolje. Ko iščem odgovor, ga ne najdem, zato sem začel to jemati z rezervo. Vsekakor pa je to stvar, ki ne odloča o kvaliteti mojega treninga ali samega boksanja.«
Zagotovo pa je za to potrebna izjemna samodisciplina.
Dejan Zavec: »Utehe je treba iskati v drugih stvareh, čeprav sem na koncu koncev samo človek. Včasih je za uspeh treba biti 'slep in gluh' in zaobiti govorice. Če tega ne bi storil, potem bi mi preostalo le to, da bi pretepel menedžerja ali pustil boks (smeh).«
Jože Mohorič
Kakšni so sedaj tvoji načrti, ki jih seveda omejuje poškodba komolca?
Dejan Zavec: »V petek mi bodo najverjetneje odstranili šive, kar pomeni, da v ponedeljek začnem s psihofizičnimi pripravami. Začnem znova tako rekoč iz ničle: ostalo mi bo predvidoma 15-20 % od priprav, ki sem jih naredil pred poškodbo. Računam, da bom sedaj dva meseca delal brez specifičnih boksarskih treningov, saj zaradi rehabilitacije komolca to ne bo mogoče. Potem bi lahko v najbolj optimalnem primeru v dobrem mesecu nadoknadil boksarski trening; to je optimistično, a nekemu cilju je treba slediti.«
Kakšen dvoboj bi te npr. decembra zadovoljil, kam ciljaš?
Dejan Zavec: »Glede na realno stanje bi bil dobrodošel malo lažji dvoboj. Tekmovalni ritem je namreč težko ujeti: pet ali največ šest mesecev premora še gre, potem začne krivulja padati (Dejan je nazadnje boksal marca proti Bethuelu Ushoni, op. a.). Mogoče ga je sicer ujeti s težkimi treningi in sparingi, a ni povsem enako. Primeren bi bil srednje težki dvoboj, čeprav je težko ugibati, kaj ima v mislih menedžer, s katerim pa nisva na enakih bregovih. Kljub temu bo treba iti čez to oviro, na isto stran. Še bolj vesel bi bil seveda kakšnega izjemnega dvoboja, s tekmecem iz top 10.«
Nogomet • Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj
Prvak Super lige do napredovanja v 3. ligo preko kvalifikacij
Pred dvema tednoma se je začelo tekmovanje v novoustanovljeni Super ligi, ki je ob nastanku dvignila kar nekaj prahu, predvsem zaradi neznank o napredovanju prvaka. To je po objavi Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS v članski konkurenci na uradni spletni strani NZS sedaj dokončno znano. Prvak Super lige si bo lahko napredovanje priboril preko kvalifikacij z drugouvr-ščenima ekipama Štajerske in Pomurske lige, prvaka teh pa se bosta v 3. SNL vzhod uvrstila neposredno. Pojasnila je podal predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar.
Katera komisija ali odbor in v kakšni sestavi je odločala o spremembi Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS v članski kategoriji?
S. Glažar: »Spremembe in dopolnitve Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS v članski kategoriji v takih primerih sprejema Odbor za nujne zadeve, ki ga sestavljata predsednik in podpredsedniki Nogometne zveze Slovenije. Omenjeni
Kikboks
sklep je bil sprejet pred pričet-kom tekmovanja v ligah NZS. V propozicijah za tekmovanja v okviru lig MNZ Ptuj, ki jih je izvršni odbor sprejel v začetku julija, pa smo samo opredelili, da prvak Super lige napreduje v 3. slovensko ligo vzhod (po-polnjevanje lige natančneje definira sklep NZS).«
Kako je prišlo do sklepa, da prvak Pomurske in Štajerske lige napredujeta neposredno v 3. SNL vzhod, prvak Super lige pa ne, ampak se uvrsti v dodatne kvalifikacije z drugouvrščeni-ma ekipama Pomurske in Štajerske lige, napreduje pa le eden izmed te trojice? Kako ste na MNZ Ptuj sprejeli ta sklep?
S. Glažar: »Glede na nova dejstva je bilo treba definirati sklep o napredovanju v 3. SNL vzhod. Omenjeni sklep velja za to tekmovalno leto, ker je MNZ Murska Sobota že sprejela sklep za reorganizacijo svojih lig za naslednje tekmovalno leto. Po analogiji 3. SNL zahod tudi na vzhodnem delu napre-
I
Foto: Črtomir Goznik
Stanko Glažar: »To začasno po-polnjevanje je korektno glede na ustanoviteljstvo posameznih lig.«
dujejo 3 ekipe. Prvaka Pomurske lige (sestavljata jo MNZ Lendava in MNZ Murska Sobota) in Štajerske lige (sestavljata jo MNZ Celje in MNZ Maribor, ki sta ime skupne lige poimenovala kar po prej ustanovljeni ligi treh MNZ) napredujeta direktno, medtem ko prvak ptujske Super lige igra kvalifikacije
Priprave na svetovno prvenstvo
Tekmovalci Kluba borilnih veščim Ptuj in KBV Ormož so bili med šolskimi počitnicami zelo aktivni. Člane reprezentance Slovenije namreč čaka nastop na svetovnem prvenstvu za kadete in mladince, ki se bo odvijalo od 9. do 16. septembra v Bratislavi na Slovaškem.
Iz KBV Ptuj je selektor Bojan
Korošec v reprezentanco vpo-klical Luka Vindiša, Vita Ču-rina, Timija Sitarja, Patrika Šuleka, Simona Kaisersber-gerja in Gašperja Mlakarja,
iz KBV Ormož pa so v reprezentanci Dejan Kociper, Rok Tomažič, Žan Tomažič, Matjaž Pleh in Nuša Štefančič.
Člani klubov so se v času počitnic vneto pripravljali:
Ormožani so bili v nedeljo, 19. avgusta, na enodnevnih pripravah v Mariboru, Ptujčani pa isti dan na Rogli. Vsi skupaj so bili prejšnjo nedeljo na pripravah reprezentance v Zagorju. Tekmovalci so pokazali, da so že v zavidljivi formi in sedaj trenerje klubov čaka le še zaključna faza priprav.
Franc Slodnjak
Ptujčani in Ormožani na pripravah v Zagorju
Foto: Franc Slodnjak
Nogometni novički
Turnir v Zlatoličju: Košarkarji zmagali na nogometnem turnirju
V	nedeljo je v Zlatoličju potekal množičen turnir v kar treh starostnih kategorijah: dopoldan so se merili nogometaši U-6 in U-10, popoldan pa veterani. Posebni gost turnirja je bil kapetan Maribora Marcos Tavares, ki je na turnirju sodeloval z ekipama iz lastne nogometne šole. Mednarodni pridih so turnirju dali mladi člani zasedbe Fotexa iz Varaždina.
V	kategoriji U-6 je nastopalo 6 ekip, slavili pa so gostje iz Hrvaške. Vrstni red: 1. Fotex, 2. Aluminij, 3. Malečnik, 4. Zlatoličje, 5. NŠ Marcos Tavares, 6. Majšperk.
V	kategoriji U-10 je sodelovalo 8 ekip, prva tri mesta pa so osvojili: 1. Pobrežje, 2. Golgeter Hajdina, 3. NŠ Marcos Tavares.
Popoldan so kljub veliki pripeki nastopili veterani; tokrat se je zbralo osem ekip. Na koncu so slavili Košarkarji, ki so v finalu premagali ekipo Lancove vasi.
JM
Veldin Karic pri Ljutomeru
V zadnjem tednu poletnega prestopnega roka je za člansko vrsto Ljutomera (3. SNL) pogodbo podpisal napadalec, 38-letni nekdanji hrvaški re-prezentant Veldin Karic. V svoji karieri je odigral več kot 300 članskih tekem in dosegel okoli 100 zadetkov. Nastopal je za hrvaške prvoligaške klube Dinamo, Varteks in Inter ter italijanski Torino in švicarski Lugano. Za hrvaško člansko reprezentanco je odigral tri tekme. Karic bo imel pravico nastopa že v nedeljo, ko Ljutomerčani v 2. krogu prvenstva gostujejo pri ekipi Grada.
NŠ
z zmagovalcem drugouvršče-nih ekip Štajerske in Pomurske lige. To začasno popolnjevanje je korektno glede na ustanovi-teljstvo posameznih lig, prepričan pa sem, da bo prvak Super lige glede na kakovost naših ekip napredoval v višji rang tekmovanja.«
Kako ocenjujete sam začetek te novonastale lige?
S. Glažar: »O formiranju ptujske Super lige je bilo govora skozi celotno lansko tekmovalno leto. Splošna gospodarska situacija v Sloveniji je povzročila finančne probleme pri delovanju klubov na vseh nivojih. Rezultat tega je bil predlog klubov po zaključenem prvenstvu, da naj Izvršni odbor MNZ Ptuj sprejme odločitev o preklicu ustanovitve Štajerske lige (skupna liga treh MNZ, ptujske, mariborske in celjske) in posledično izstopu teh ekip iz omenjene lige. Osnovni namen je bil zmanjšanje stroškov in povečanje zanimivosti tekmovanja. Po dveh odigranih krogih lahko z veseljem ugotavljamo, da smo s tem uspeli. Omenjeno ligo sestavljajo ekipe, ki imajo tradicijo nastopanja v višjih rangih tekmovanja, bogate izkušnje, kar pa prinaša tudi bistveno večje zanimanje za tekme, ki so praktično iz tedna v teden lokalni derbiji. Ob povečanem zanimanju pa je pomemben tudi podatek o zmanjšanju sodniških in delegatskih stroškov, kotizacij za nastopanje in manjših relacijah za gostovanja.«
Jože Mohorič
Nogomet
Liga U - 14 vzhod
REZULTATI 5. KROGA: Aluminij - Mura 05 2:1, Krško - Nissan Ferk Jarenina 5:0, R. Koren Dravograd - Farmtech Veržej 1:3, Kovinar Tezno - Železničar 2:2, Žalec - Šampion Celje 0:2, Celje -Pobrežje 2:1, Rudar Velenje -Maribor 0:1, Poli Drava - Ljutomer 3:1
1. MARIBOR 5	4	1	0	28:1	13
2. KRŠKO 5	4	0	1	23:3	12
3. ALUMINIJ 5	3	2	0	14:3	11
4. MURA 05 5	3	1	1	29:5	10
5. RUDAR VELENJE 5	3	1	1	24:3	10
6. ŠAMPION CELJE 5	3	1	1	17:10	10
7. CELJE 4	3	0	1	13:7	9
8. DRAVOGRAD 5	2	1	2	12:10	7
9. POBREŽJE 5	2	1	2	10:8	7
10. NŠ POLI DRAVA 5	2	1	2	9:10	7
11. FARM. VERŽEJ 5	2	1	2	10:12	7
12. LJUTOMER 4	1	0	3	3:31	3
13. KOV. TEZNO 5	0	1	4	4:30	1
14.ŽELEZNIČAR 5	0	1	4	3:35	1
15. FERK JARENINA 4	0	0	4	2:15	0
16. ŽALEC 4	0	0	4	1:19	0
ALUMINIJ - MURA 05 2:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Bohak (4.), 1:1 Legen (20.), 2:1 Bohak (63.)
ALUMINIJ: Ponudič, Munda, Ka-isersberger (Bračič), Jesenek, Lon-čarič, Hliš (Dobnik), Krivec, Elšnik, Saboti, Petrovič, Bohak (Koser). Trener: Borut Kolar. POLI DRAVA - LJUTOMER 3:1 STRELCI: 1:0 Majcen Kostič (38.), 2:0 Šoštarič (45.), 2:1 Vinter (58.), 3:1 Cesar (67.)
POLI DRAVA: Pivko, Majcen Ko-stič, Brumen, Murko, Baranašic (Šoštarič), Vajda (Prelog), Mesarič, Lovenjak, Furjan, Cesar, Kramber-ger (Šalamun).
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Gorica - Domžale; SOBOTA 20.00: Celje - Aluminij, Maribor - Rudar, Olimpija - Luka Koper; NEDELJA 17.00: Mura 05 - Triglav
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Dravinja Kostroj - Zavrč, Krka - Šampion, Kalcer Radomlje - Krško; NEDELJA ob 16.30: Garmin Šenčur - Bela krajina, Šmartno 1928 - Roltek Dob
3.	SNL - VZHOD
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.00: AHA EMMI Bistrica - Raki-čan, Farmtech Veržej, Koroška Dravograd - Malečnik, Šmarje pri Jelšah - Odranci, Kovinar Štore - Tromejnik G Sukič; NEDELJA ob 17.00: Grad - Ljutomer, Agroservis Beltinci - Čarda Martijanci
1. SML
5. KROG: Aluminij - Šampion Celje (sobota ob 17.00)
I.	SKL
5.	KROG: Aluminij - Šampion Celje (sobota ob 15.00)
LIGA U-14
6.	KROG: Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava (sobota ob
II.00),	Železničar - Aluminij (sobota ob 17.00)
1. SŽNL
2. KROG: Dornava - Jevnica (nedelja ob 16.30)
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: NŠ Poli Drava - Središče, 1A AVTO Gerečja vas - Boč, Hajdina - Podvinci Betonarna Kuhar; NEDELJA ob 16.00: Carrera Optyl Ormož - Oplotnica; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Stojnci
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Apače - Skorba, Markov-ci - Majšperk; NEDELJA ob 10.30: Videm - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Rogoznica, Podvinci Agrocenter Ptuj - Tržec
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Spodnja Polskava - Prager-sko, Makole - Grajena, Leskovec - Hajdoše; NEDELJA ob 17.00: Cirkulane - Zgornja Polskava
VETERANI 35
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Cirkulane - Pohorje Oplotnica, Grajena - Apače, Dornava - Skorba, Videm - Hajdina, Polskava -Boč
VETERANI 40
PARI 1. KROGA - PETEK ob 17.30: Tržec - Lovrenc, Leskovec
-	Zgornja Polskava, Pragersko - Markovci, Podvinci - Gorišnica
POKAL MNZ PTUJ
MLADINCI - TOREK, 4. 9., ob 17.00: NŠ Poli Drava - Stojnci, Videm - Tržec, Rogoznica - Podvinci Betonarna Kuhar, Gorišnica
-	AHA EMMI Bistrica, Apače - Hajdina Golgeter, Boč - Ormož, Zavrč Stojnci - Oplotnica
ČLANI - SREDA, 5. 9., ob 17.00: AHA EMMI Bistrica - Gorišnica, Grajena - Spodnja Polskava, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - NŠ Poli Drava, Oplotnica - Hajdoše, Bukovci - Markovci, Boč - Lovrenc, Pragersko - Carrera Optyl Ormož, Majšperk - Tržec, Središče - Zgornja Polskava, Skorba - Apače, Podvinci Betonarna Kuhar - Stojnci, 1A Avto Gerečja vas - Slovenja vas, Hajdina - Pod-lehnik, Rogoznica - Leskovec, Videm - Makole, Cirkulane - Zavrč
Tenis • Na Ptuju državno veteransko prvenstvo
V četrtek se je na Ptuju začelo letošnje državno veteransko prvenstvo, ki se bo končalo v nedeljo. Turnir je vpisan na ITF koledarju (rang 4) in rezultati štejejo za lestvico seniorjev pri ITF.
Atletika • 21. Ptujski mali maraton
Tekaški klub Maraton in Terme Ptuj bosta v nedeljo, 2. septembra, organizirala 21. Ptujski mali maraton. Start bo pred ptujskim kopališčem Terme Ptuj, in sicer se bodo otroški teki pričeli ob 9.30, rekreacijski tek na 6 kilometrov in Ptujski mali maraton na 21 kilometrov pa se pričneta ob 10. uri.
DK, DB
Šah • Slovenski ekipi dvakrat uspešni
V prvih dveh kolih 40. šahovske olimpijade, ki poteka v turškem Istanbulu, sta obe slovenski ekipi zmagali. Moški so najprej 2,5:1,5 premagali Jamajko, v drugem pa 3,5:0,5 Paragvaj. Obema zmagama sta člana Šahovskega društva Tehcenter Ptuj dodala 3,5 točke (VM Aleksander Beljavski 1,5, Jure Borišek 2 točki). Ženske so najprej 4:0 premagale Urugvaj, v drugem kolu pa Filipine 2,5:1,5. Ta dva uspeha moške uvrščata na 16., ženske pa na 14. mesto, vendar je to šele začetek in pred šahisti je še napornih devet kol.
Silva Razlag
Atletika • Atletska šola AK CP Ptuj
Boltovi nasledniki, kje ste?
Tako kot bodo v začetku naslednjega tedna svoja vrata odprle osnovne šole v Spodnjem Podravju, tako odpira svoja vrata tudi Atletska šola Mirka Vindiša. Atletska šola, ki deluje pod okriljem Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, je ena izmed najmnožičnejših športnih šol na širšem ptujskem območju. Statistika kaže, da vsako leto v šoli vadi prek 120 otrok, od najmlajših predšolskih do tistih, ki obiskujejo zadnjo triado osnovne šole. Šola je organizirana v pet različnih stopenj oziroma vadbenih skupin. Za vsako izmed njih skrbi strokoven in izobražen kader, vaditelj ali trener atletike z veljavno licenco Atletske zveze Slovenije. Vaditelji in trenerji v šoli že vrsto let spremljajo razvoj otrok, za njihovo vadbo pa skrbi šest trenerjev oziroma vaditeljev.
Za predšolsko skupino, v kateri vadijo najmlajši, otroci stari štiri ali pet let, skrbita vaditelja Maja Simonič in Dominik Kokot. Vadba poteka vsak teden ob torkih med 16.30 in 18.00. Za otroke, rojene leta 2006, skrbi vaditeljica Barbara Gačnik, za letnike 2004 in 2005 Hedvika Korošak, za letnike 2002 in 2003 pa Mojca Gramc. Vse omenjene skupine vadijo na mestnem stadionu na Ptuju dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00. Za letnike 1998 do 2001 skrbi trener Aleš Bez-jak, vadijo pa trikrat tedensko. Za vse ostale informacije glede vpisa v šolo se lahko zainteresirani starši obrnejo na klubsko pisarno v dopoldanskih urah, prav tako pa so vaditelji in trenerji dosegljivi v popoldanskih urah na mestnem stadionu.
»V Atletski šoli Mirka Vindiša je vadba usmerjena v čim širše pridobivanje motoričnega potenciala oziroma izkušenj otrok v gibanju. Ob vadbi se
otroci spoznajo z osnovnimi atletskimi disciplinami ter pridobivajo osnovne motorične sposobnosti, kot so: orientacija v prostoru, koordinacija, hitrost, gibljivost in ravnotežje,« nam je pojasnil vodja šole Aleš Bezjak. Vadba poteka z veliko igre in v sproščenem vzdušju, njen cilj pa je osvajanje športnega znanja za bolj zdrav in kvalitetnejši otroški razvoj, obenem pa nudi telesna aktivnost dobro popotnico za nadaljnjo življenjsko pot. »V tem starostnem obdobju
Sposobnosti, kot so vzdržljivost, hitrost, moč, in spretnost, ki jih otroci pridobijo z vadbo atletike, so temelj za vsako športno aktivnost.
je otrok izredno dojemljiv za pridobivanje gibalnih znanj in sposobnosti. Čim več različnih gibalnih izkušenj bo deležen, tem lažje in učinkoviteje bo osvojil tehnike posameznih športnih disciplin, ne samo atletskih. Vse skupaj se začne z atletsko abecedo, postopno pa se nadaljuje nivo znanj in s tem zahtevnost vadbe. Otroci se udeležujejo tudi klubskih in medklubskih tekmovanj, ki potekajo v obliki atletskega mnogoboja,« pojasnjuje Bezjak prednosti vpisa v atletsko šolo ter način dela v njej.
Posebno popotnico za starše, ki razmišljajo, v kateri šport naj vpišejo svojega otroka, pa
je pripravil tudi predsednik AK Cestno podjetje Ptuj Aleksander Lorenčič. »Klub deluje na več nivojih, vključujoč tudi vrhunsko oziroma tekmovalno atletiko, a kot ključni nivo vidim ravno delo z mladimi. Eno od osnovnih poslanstev kluba je mladim skozi igro približati kraljico športov, jih spodbujati k zdravemu načinu življenja in h kvalitetnemu preživljanju prostega časa. Atletika je športna panoga, ki je postavila temelje za razvoj vseh ostalih športov in je glede na temeljne gibalne elemente, ki jih vsebuje, vsekakor več kot primerna za otrokovo spoznavanje s športom. Sposobnosti, kot so vzdržljivost, hitrost, moč, in spretnost, ki jih pridobimo z vadbo atletike, so temelj za vsako športno aktivnost. Atletska šola je vsekakor pravi naslov, kjer lahko predšolski in osnovnošolski otroci pridobijo prej naštete sposobnosti.«
Atletski klub se je pod Loren-čičevim vodstvom tudi odločil, da glede na kader, ki ga klub premore, z novim šolskim letom svojo dejavnost razširi. »Kar zadeva delo z mladimi, bodo naše vaditeljice začele z vadbo otrok tudi v Ormožu, pri tem nas podpira tudi ormoški atletski klub. V prihodnosti pa želimo razširiti naše delo z mladimi tudi v kateri izmed sosednjih občin,« pojasnjuje Lorenčič.
Druga letošnja novost je, tako Lorenčič, da bo atletski klub s septembrom pričel z vodeno vadbo za rekreativce oziroma za starejšo populacijo. Vadba bo namenjena vsem, ki želijo nekaj narediti zase in kvalitetno zapolniti svoj prosti čas. Glede na čas, v katerem živimo, je namreč jasno, da bo šport postajal vedno pomembnejša sestavina kakovostnega in zdravega življenja.
Uroš Esih
Ob Paraolimpijskih igrah v Londonu
Invalidi v športu - namizni tenis in atletika
Športniki invalidi v posameznih športnih panogah nastopajo enako kot neinvalidi, le z določenimi prilagoditvami. Na osnovi zdravstvenih klasifikacij so razdeljeni v posamezne kategorije. V naslednjih dneh bomo spoznali nekaj posebnosti in prilagoditev za šest športnih panog, v katerih bodo Slovenci nastopili v Londonu. Tokrat za namizni tenis in atletiko.
Namizni tenis:
tako v ženski kot moški konkurenci so športniki razdeljeni v 11 kategorij. Od 1 do 5 so športniki, ki tekmujejo sede oziroma na invalidskih vozičkih, od 6 do 11 pa tisti, ki tekmujejo stoje. Kategorija 1 in 2 so tetraplegiki s težkimi poškodbami hrbtenjače, omejene imajo tudi funkcije igralne roke ter prizadet prijem in funkcijo dlani. Ostale tri kategorije sedečih so paraplegiki prav tako s poškodbami hrbtenjače, z različno zmožnostjo vzdrževanja ravnotežja na vozičku ter zmožnostjo uporabe trebušnih in hrbtnih mišic. Iz zapisanega je razvidno, da je pri »sedečih« težavnost poškodb z višanjem kategorij nižja, medtem ko je pri »stoječih« ravno obratno. Športniki v kategoriji 6 in 7 imajo poškodbe igralne roke v kombinaciji s težko okvaro spodnjih okončin, pri kategorijah 8, 9 in 10 so prisotne težje, zmerne in blažje oblike okvare spodnjih okončin oziroma igralne in neigralne roke. Kategorija 11 bo letos prvič nastopila na pa-raolimpijskih igrah, sestavljajo pa jo igralci z motnjami učenja in zmanjšano koncentracijo. Kot posebnost velja zapisati, da bo v Londonu ena od zvezd Poljakinja Natalia Partyka iz kategorije 10, ki je že dvakrat nastopila tudi na olimpijskih igrah. Največja konkurenca je v kategoriji 3, kjer bo nastopila naša Mateja Pintar. Skupaj bo v tej kategoriji nastopilo 19 igralk, v kategoriji 4, kjer nastopa Andreja Dolinar, pa jih bo 12.
Atletika:
je kraljica športov tako med ne-invalidi kot invalidi. Z njo se lahko ukvarjajo tetraplegiki, paraplegiki,
18.	V
PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND MESTNI STADION PTUJ - 7. DO 9. SEPTEMBER 2012	ZA ŠPORT Informacije: ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ Čučkova ulica 7,2250 Ptuj T: 02 787 76 30, www.sport-ptuj.si
Petek, 7.9.2012.14.00 - 22.00
14.00-22.00: TURNIRVTENISU - PARI Tenis igrišča TermePtuj, TK Terme Ptuj: 031 612 921
Sobota. 8.9.2012.15.00 - 22.00
od 15.00 naprej od 15.00 naprej od 15.00 naprej od 15.00 naprej od 15.00 naprej od 15.00 naprej 16.00-18.00: 19.00-21.00:
: STREETBALL - KOŠARKARSKI TURNIRTROJK Mestni stadion.
Košarkarski klub Ptuj: 031 249 667
: HOKEJ NA ROLERJIH - PREDSTAVITEV, DELAVNICA, TEKME Mestni stadion: 051 354 676 : FOTOORIENTACIJA PO MESTNIH ULICAH Mestni stadion.
Planinsko društvo Ptuj: 040 754 499
: SPINNING - VADBA NA STACIONARNIH KOLESIH Mestni stadion,
Fitnes center Zdravo: 041 576150 ¿ODBOJKA NA MIVKI Ranča Ptuj, Odbojkarski klub Beach Volley Ptuj: 041 454950
¡PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI PTUJSKIH KLUBOV, DRUŠTEV IN ZAVODOV Mestni stadion: 051 310 009 MINI OLIMPIJADA ZA OTROKE PTUJSKIH VRTCEV Mestni stadion. Vrtec Ptuj in OKS: 051 310 009 MALI NOGOMET NAVIJAČEVVELIKIH EVROPSKIH KLUBOV
Mestni stadion: 040 848 272
Nedelja. 9.9.2012. 9.00 - 22.00
09.00-12.00: TEST HOJE NA 2 KM
Mestni stadion. Zdravstveni dom Ptuj: 041 296121 09.00-12.00: NORDIJSKA HOJA
Mestni stadion. Zdravstveni dom Ptuj: 041 296121 09.00-12.00: ANIMACIJA ZA OTROKE
Mestni stadion, RUD Eleja: 041 334162 09.00 -12.00: VOŽNJA Z GOKARTI
Kartodrom Hajdoše, AMD Ptuj: 031 213 232 09.00 - 16.00: PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI PTUJSKIH KLUBOV, DRUŠTEV IN ZAVODOV Mestni stadion: 051 310 009 10.00- 16.00: TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA DEKLICE OD 10 DO 16 LET
Mestni stadion, ŽNK MSM International: 041 611834
15.00-16.30: ROKOMET NEKOČ - TEKMA
Mestni stadion: 051 310 009 15.00-16.30: MALI NOGOMET - TEKME MED POLITIKI,
GOSPODARSTVENIKI, NOVINARJI, ŠPORTNIKI Mestni stadion: 051 310009
17.00-19.00: HUMANITARNA AKCIJA-ZUMBA REKORD V NAJSTAREJŠEM SLOVENSKEM MESTU Mestni stadion,
MSM International: 040 272 696
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Pintar, nosilka slovenske zastave na otvoritvi Paraolimpijskih iger in tekmovalka v namiznem tenisu
invalidi s cerebralno paralizo, slepi in slabovidni ter atleti z amputiranimi okončinami. Atletske discipline delimo na tehnične (met diska, kopja in kija ter suvanje krogle), teke oz. vožnje z vozički (kratke in dolge proge, štafete, mali in veliki
maraton) ter tekmovanja v skoku v daljino in višino. Pri metalnih disciplinah športniki kot športni pripomoček uporabljajo metalni stol. Del metalnega stola je tudi oprijemalna palica, ki od leta 2011 ne sme biti več fleksibilna, ampak stabilna. Negibljiv mora biti tudi naslon na stolu, njegova višina pa je odvisna od poškodbe hrbtenjače. Discipline so označene s posebno črko, pri čemer T pomeni vožnjo, črka F pa mete. Dodane so številke za označbo telesne okvare. Tetraplegiki z visoko poškodbo vratnih vretenc so pri metu diska razporejeni v skupino F51, paraplegiki z nizko poškodbo prsnih vretenc, ki prav tako tekmujejo v metu diska, pa so razporejeni v skupino F55. Atlete v skupine razvrščajo ustrezni klasifikatorji, na večjih tekmovanjih, tudi na paraolimpijskih igrah, pa jih zaradi večje konkurenčnosti združujejo. Tako Tatjana Majcen - Ljubič kot Tanja Cerkvenik bosta skupaj nastopili v metu kopja in suvanju krogle. Tatjana je razporejena v kategorijo F54, Tanja pa v F55.
Silva Razlag
Predstavitev aktivnosti na 18. Ptujskem športnem vikendu
MINI OLIMPIJADA
V soboto, 8. septembra 2012, bomo ob 16.00 na Mestnem stadionu na Ptuju v sodelovanju z OKS in Vrtcem Ptuj organizirali Mini olimpijado. Varovanci ptujskega vrtca se bodo lahko preizkusili v številnih športnih panogah (plesu, rokometu, nogometu, košarki, borilnih športih, badmintonu, atletiki ...). Ob druženju je osnovni namen ta, da našim najmlajšim športnim navdušencem prikažemo različne športne discipline, velik poudarek pa je tudi na predstavitvi olimpijskega gibanja - olimpijskega in ferplej protokola. Vsi (mame, očetje, tete, strici, prijatelji, dedki, babici ... ), ki si želite videti in spodbujati mlade športnike, ste vabljeni na Mini olimpijado na Mestni stadion.
MALI NOGOMET NAVIJAČEV VELIKIH EVROPSKIH KLUBOV
Turnir v malem nogometu se bo odvijal na igrišču z umetno travo na Mestnem stadionu na Ptuju, pod reflektorji, v soboto, 8. 9. 2012, od 19.00 naprej. Vse informacije: Matija Brodnjak - 040 848 272.
Trenutno so že prijavljeni navijači naslednjih velikih evropskih ekip: Bayern München, Barcelona, Manchester United, Borussia Dortmund, seveda pa pričakujemo, da se prijavi še kdo.
Sodelujejo lahko igralci, ki ne igrajo v 1., 2. ali 3. ligi po celi Evropi ... Sodelujejo samo navijači, ki imajo nogometne drese - seveda originalne, in ki za svoj klub naredijo vse! Torej, če rečemo, da skočimo vsi v Dravo z mostu, gremo vsi v Dravo! Pomembno je, da se vsak posameznik zaveda, da predstavlja svoj klub, za katerega navija. Veljajo pravila ferpleja in verjamemo, da bomo imeli krasen večer.
FOTOORIENTACIJA
Ptuj, slikovit kraj ob Dravi, ki ga mnogi upravičeno navajajo kot najstarejše mesto v Sloveniji in eno zgodovinsko najbolj bogatih mest v Evropi. Kjer koli v mestu človek obstoji, ga obdajata duh in dediščina tisočletij.
Kako dobro poznaš Ptuj? Dobro? Zelo dobro? Res? Si upaš to dokazati? Ali res v celoti vemo, kje se kaj nahaja?
To lahko izveste letos na 18. športnem vikendu, ki ga organizira
Zavod za šport Ptuj v času med 7. in 9. septembrom 2012.
V	okviru tega športnega vikenda bo Planinsko društvo Ptuj skupaj z Zavodom za šport Ptuj organiziralo v soboto, 8. septembra, fotoorienta-cijo po starem mestnem jedru Ptuja. To je malo drugačna orientacija, kot smo je vajeni. Brez karte. Za uspešno premagovanje poti bo vam služil le list s fotografijami, s pomočjo katerih boste poiskali kontrolne točke, na njih pa vas bodo pričakali kontrolorji.
Na progo se lahko podate med 15. in 17. uro izpred Mestnega stadiona, na cilju pa vas pričakujemo do 19. ure.
Start: Mestni stadion Ptuj, v soboto, 8. septembra, od 15. ure dalje
Cilj: Mestni stadion Ptuj, v soboto, 8. septembra, do 19. ure
Pravila tekmovanja:
-	ekipa šteje najmanj dva člana, največ pa 5,
-	kontrolne točke so označene s prizmami ter luknjači (dokaz prihoda na točko),
-	vsaka kontrolna točka velja 30 točk, vsaka porabljena minuta pa 1 točko odbitka,
-	najboljše ekipe bodo prejele pokale in priznanja,
-	baza znanja je neomejena (lahko uporabljate literaturo, turistično društvo ali pa občane Mestne občine Ptuj).
Tekmovanje je brezplačno in se ga lahko udeležijo cele družine (tudi starši).
Prijavite se lahko na Zavodu za šport Ptuj (Boštjan) in na Planinskem društvu Ptuj (Jože, 040 754 499). Vse informacije pa so tudi na spletni strani društva kakor tudi v zloženki, ki jo je izdal Zavod za šport Ptuj.
ODBOJKA NA MIVKI
V	sklopu 18. ptujskega športnega vikenda s sloganom Zmigaj se!, ki bo trajal od 7. do 9. septembra, bo organiziran tudi turnir mešanih trojk v odbojki na mivki.
Turnir bo potekal 8. septembra od 15. ure dalje na Ranci ob ptujskem jezeru. Igralo se bo po pravilih Odbojkarske zveze Slovenije (http://www.odbojka.si).
Prijavite se lahko pol ure pred začetkom turnirja ali na telefonsko številko 041 977 210 (Sara).
Zmigajmo se skupaj!
Kuharski nasveti
Robide
Mamljive robidnice po večini vsi prepoznajo po njenih dolgih v loku upognjenih in plazečih steblih, ki so zavarovana z majhnimi trni. Vsak dober poznavalec robid ve, da so sočni črni plodovi po večini zelo razlikujejo, saj gre za množico različnih robid. Večina robid, ki raste v bližini naših bivališč, je verjetno križancev, oziroma kjerkoli opazujemo robide, opazimo raznolikosti.
Navadne robide imajo praproti podobne liste, tanka vijoličasta ali zelena stebla, bele ali svetlo vijoličaste cvetove in majhne trde plodove. Boljša po okusu in lažje prepoznavna robida je tako imenovana brestovolistna robida, ki ima močno razrasla stebla, ki spominjajo na barvo sliv in imajo na spodnji stani zelo svetle liste. Pogosto še najdemo sinjezeleno robido, ki je prepoznavna s trojnimi lističi na dolgih tankih plazečih se steblih. Plodovi sinjezelene robide so po večini manjši in imajo manjše število kroglic od drugih robid ter pri nabiranju radi razpadejo.
Robide so pogosto preki-sle, da bi jih jedli surove, zato jih kuhamo ali dušimo in s toplotno obdelavo postanejo precej okusnejše. Obirajo jih v transportno embalažo, ker so plodovi zelo občutljivi. Sveže robide shranjujemo največ 10 dni pri temperaturi okrog 0 stopinj C. Robide so v kuhinji in tudi v živilski industriji cenjene tudi zaradi močnega barvila, ki ga uporabljajo v slaščičarstvu, konditorstvu, pogosto jih uporabljajo kot sestavino sadnih sokov in sirupov.
Iz robid lahko pripravimo tudi odlične džeme, ker pa je v plodovih veliko semen, jih stisnemo ali močno zmečkamo
Zmanjšana gibljivost sklepov je pri psih, še posebej pri starejših, zelo pogosta težava. Vzrok je pogosto posledica vnetja sklepov ali artritis, lahko pa težave nastopijo tudi zaradi drugih težav s sklepi. Pri obolenju sklepov pride do sprememb na sklepnem hrustancu, ki sicer v sklepih deluje kot zaščita za kostno tkivo pred poškodbami zaradi skokov, drgnjenja in podobno. Hrustanec je neke vrste bla-žilna blazina. Ko se prehitro obrabi, postane neelastičen ali odmira, takrat se pojavi bolečina, pogosto otekanje sklepa in tudi manjša gibljivost priza-
ter pred pripravo precedimo ali jih zmečkane kuhamo v gazi. Jedem iz robid pogosto dodajamo jabolka, sploh okusni džem in marmelado dobimo, če ga pripravimo iz mešanice robid in jabolk. Jabolka pri izdelkih iz robid vplivajo na okus in strjevanje, robide pa dajo značilno aromo in bor-dojsko rdečo barvo.
Iz robid so včasih pripravljali tudi vino ali so jih za barvo dodajali žganim pijačam. Danes pa pretežno uporabljamo sveže robide, saj so zaradi obilice vseh drugih vrst sadja robide postale nekoliko manj zanimive. V kuhinji jih danes uporabljamo pri pripravi sladkih in slanih jedi. Prav zaradi svojega kiselkastega okusa in temno rdeče barve po dušenju se odlično podajo kot omaka k jedem iz divjačine, govedine in svinjine.
Po večini pa jih najpogosteje uporabljamo pri pripravi slaščic. Zardi nežne strukture in krajše toplotne obdelave so robide primerne pri pripravi lahkih sladic. Tako jih lahko uporabimo v biskvitnih kolačih, ko jih dodamo skupaj z moko v testo in se zmehčajo ob peki. Pri tako pripravljenem kolaču računajmo na to, da robide po toplotni obdelavi ostanejo še vedno rahlo kiselkaste. Vendar nam ta okus v
detega sklepa.
Težave s hrustancem lahko nastanejo sistemsko po telesu zaradi vnetnih procesov, pre-
Foto: E. Senear
poletnih mesecih prija. Lahko jih uporabimo pri pripravi pit, ko najprej do polovice spe-čemo spodnjo plast krhkega testa, ga narahlo premažemo z marmelado, na marmelado eno zraven druge položimo cele robide in močno potre-semo s sladkimi piškotnimi drobtinami ali mletimi orehi. Po robidah z dela krhkega testa naredimo mrežico in spe-čemo kot ostale krhke pite.
Krhko testo za robidovo pito naredimo iz 15 dekagra-mov ostre moke, 15 dekagra-mov mehke moke, ščepca soli, W vrečice pecilnega praška, 18 dekagramov margarine ali masla, kot vezivno sredstvo dodamo še en rumenjak ali eno celo jajce, za sladek okus 10 dekagramov sladkorja v prahu in eno do dve žlici vina ali limoninega soka.
Tisti, ki imate radi posebnosti, si lahko za zajtrk pripravite palačinke, ki jih izboljšate z robidami. Pripravimo jih tako, da pripravimo klasično testo za palačinke in ga damo za 10 minut počivat. Posebej v mali količini sladkane vode do mehkega skuhamo robide. Posebej na žlici masla na rahlo prepražimo na kocke narezana jabolka, le toliko, da se rahlo zmehčajo. V ponev
snovnih motenj, motenj v me-tabolizmu mineralov, motenj v prekrvavitvi hrustanca in še bi lahko našteval. Pri težavah, ki jih imajo kužki s poškodovanim sklepnim hrustancem, prednjačijo predvsem težave pri vstajanju, težave med tekom, pri skokih, pri hoji po stopnicah. Med sprehodom se kužek pogosto ustavi in noče nadaljevati sprehoda.
Artritis je pogost tudi pri starejših kužkih, pri katerih se hrustanec tanjša ali povsem izgine. Pri starejših vodi v artro-zo, ki pomeni degenerativno okvaro sklepa z vsemi posledicami. Pasemska predispozi-cija je zelo prisotna, predvsem nemški ovčarji, labradorci, ro-tvajlerji, zlati prinašalci, dober-mani in še nekateri. Negativni učinek ima prevelika telesna teža živali. Prebolele poškodbe sklepov, predvsem poškodbe, nastale zaradi preobremenitve sklepa ali mehaničnih nesreč, so vzrok artritisu in artrozi v kasnejših letih. Okužba sklepa z bakterijami lahko privede do uničenja sklepnega hrustanca in artritisa v kasnejšem obdobju.
Gospodu Milanu svetujem obisk s svojim kužkom v ambulanti za male živali. Treba bo opraviti preiskavo sklepov RTG ter ostalo potrebno di-
vlijemo manjšo količino maščobe: ko se ogreje, prilijemo testo za palačinke, po vrhu po-tresemo na pol kuhane robide in popečene koščke jabolk. Palačinko pečemo samo z ene strani tako kot omlete. Pred serviranjem jo prepognemo, pokapljamo po želji s sokom, v katerem smo kuhali robide, in okrasimo s smetano in v poletnih mesecih še s sladoledom. Smetano pa lahko zamenjamo tudi z jogurtom. Tako pripravljeno sladico ponudimo kot samostojno jed za manj obilen obrok.
Pecivo iz robid
Testo: 15 dag moke, 5 dag sladkorja, 7 dag masla, 2 rumenjaka. Iz vseh sestavin zgne-temo na hitro krhko testo, ga razvaljamo in položimo v pekač. Pekač obložimo s peki papirjem. Testo pred peko večkrat prebodemo. Pečemo pri 180 tako dolgo, da je testo do polovice pečeno. Posebej stolčemo trdi sneg 2 beljakov, dodamo 15 dag sladkorja in 2 skodelici robid. Sestavine sipa-mo na pol pečeno testo in pečemo do konca. (Uporabimo pekač, ki je za polovico manjši od pekača od pečice.)
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
agnostiko, pri kateri je treba izločiti klopne bolezni, predvsem boreliozo in bakterijsko vnetje sklepov. Izločiti je treba tudi degenerativne bolezni hrbtenice, ki prav tako lahko privedejo do kliničnih znakov, ki jih omenja gospod Milan.
Preparati, ki ohranjajo vitalnost sklepov in sklepnega hrustanca pri ljudeh, obstajajo tudi v veterinarski medicini, učinkoviti so predvsem preparati z glikozamini in hon-droitinom. Ker smo v obdobju poletne vročine, je treba upoštevati tudi vročino kot enega od vzrokov, da kužek ni razpoložen za sprehode, pa čeprav greste na sprehod pozno zvečer in zgodaj zjutraj. Emil Senčar, dr. vet. med.
Tačke in repki
Težko vstajanje in šepanje kužka
Gospod Milan je lastnik 11 let starega zlatega prinašalca in je v zadnjem času zelo zaskrbljen, ker kužek pri sprehodih ni več tako aktiven kot včasih, zjutraj težko vstane in se zelo počasi premika, preden se razhodi. Lastnika zanima, ali gre lahko v njegovem primeru za posledice artritisa oziroma vnetja sklepov, ki ga je njegov kužek prebolel pred leti. Prav tako sprašuje, ali obstajajo preparati, kot so pri ljudeh, ki pomagajo ohraniti gibljivost sklepov tudi v pozni starosti.
ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE
Predčasna porjavitev divjega kostanja
V letošnjem letu se je večina divjih kostanjev (Aesculus spp.) zelo zgodaj odela v jesenske barve. Pojav ni znanilec rane zime, temveč je posledica kombinacije delovanja glivične bolezni divjega kostanja, imenovane listna suši-ca divjega kostanja (Guignardia aesculi (Peck) V. B. Stewart (1916), in molja, imenovanega listni zavrtač divjega kostanja oz. kostanjev zavitkar (Cameraria ohridella, De-schka & Dimic (1986).
Glivična bolezen se od prvega pojava v Evropi leta 1950 širi in se pojavlja v različnem obsegu vsako leto, odvisno predvsem od klimatskih razmer. Gliva prezimuje v odpadlem listju, kjer se spomladi razvijejo spolna plodišča. Izleteli trosi povzročajo primarno okužbo mladih listov. Okoli mest okužbe postanejo listi v juliju in avgustu rdečkasto rjavi, če pa je okužba lista močna, list ovene, se zvije navzgor in odpade.
Listni zavrtač divjega kostanja je bil endemit v Makedoniji, od koder se širi po Evropi. V Sloveniji je bil prvič opisan leta 1995. Je okoli 3 mm dolg molj oz. metulj. Razvojni cikel je vezan izključno na divji kostanj. Po rojenju samice zalegajo jajčeca na zgornji površini lista vzdolž stranskih žil. Ličinke pri svojem prehranjevanju uničujejo listno tkivo med spodnjo in zgornjo listno povrhnjico. Posledice so svetle pege na listih, ki ob močnem napadu povzročajo predčasno venenje in odpadanje listov. Listni zavrtač prezimuje v stadiju bube v odpadlem listju. Nekatere vrste divjega kostanja so odporne na napad listnega zavrtača, npr. rdeče-cvetni divji kostanj.
Drevesa oziroma deli drevesa, ki jim poleti zaradi opisanih vzrokov predčasno odpade listje, včasih v septembru ponovno odženejo in pričnejo cveteti. Gliva in zavrtač sta nevarna predvsem mladim drevescem, starejšim drevesom pa zmanjšujeta predvsem estetsko vrednost in prirastek lesa. Preventivni ukrep za preprečevanje bolezni in škodljivca je redno in dosledno odstranjevanje in sežiganje odpadlega listja.
Jošt Jakša,
v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije
Foto: Jošt Jakša
Ustna sušica divjega kostanja (Guignardia aesculi) in listni zavrtač divjega kostanja (Cameraria ohridella) sta družno divji kostanj predčasno obarvala v jesenske barve.
RADIOPTUJ
^ 89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri.
Podgorci • Za pokal PGD Podgorci
Zmagi v Tinje in Majšperk
Minulo soboto je na travniku nasproti kmetijske zadruge v Podgorcih potekalo prvo gasilsko tekmovanje za pokal PGD Podgorci.
Foto: Viki Ivanuša
Ekipi članov in članic PGD Podgorci.
Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip, 4 ženske in 6 moških, ki so tekmovale v tridelnem napadu po pravilih CTIF. Tekmovalci so morali položiti tlačni vod, sesalni vod in dva napada. Razmere za tekmovanje so bile zelo težke, saj so bile zelo visoke temperature, tekmovalci pa oblečeni v debele gasilske uniforme po predpisih GZ Slovenije. Dušan Notesberg, predsednik PGD Podgorci, je povedal, da so kot organizatorji zelo zadovoljni, da sta se tekmovanja udeležili tudi najboljši slovenski gasilski ekipi v ženski in moški konkurenci, sicer pa so bile ekipe iz širšega oko-
lja. Rezultati so bili dobri, saj so vajo izvedli tudi v manj kot 40 sekundah. V moški konkurenci so bili najhitrejši gasilci ekipe Tinje pred Hajdošami in Cvetkovci, pri članicah pa Majšperk pred Mihovcami - Dragonjo vasjo in Koračicami.
V PGD Podgorci, ki šteje 120 članov, so zelo ponosni na svojo moško člansko ekipo, ki v tej sestavi tekmuje leto dni in je v letošnjem letu na tekmovanjih osvojila že pet prehodnih pokalov in več drugih mest, skupno pa so se udeležili že več kot 20 tekmovanj. Ekipa šteje devet članov, na tekmovanje se pripravljajo na kondicijskih pripravah, va-
dijo pa tudi izvedbe same vaje. Ko so se pripravljali za regijsko tekmovanje, so imeli včasih vaje tudi dvakrat na dan. Na regijskem tekmovanju v Podvincih so dosegli 4. mesto, kar je daleč največji društveni uspeh.
Na sobotnem tekmovanju v Podgorcih so prvič nastopile članice A, društvo pa ima tudi pionirsko ekipo. Kot je še povedal predsednik, v društvu upajo, da bo tekmovanje postalo tradicionalno, obenem pa se je zahvalil družini Lenarta Munda, ki je gasilcem odstopila prostor za poligon.
Viki Ivanuša
Ormož • Finančna pomoč za gospodarstvenike
Spodbuda za promocijo izdelkov in storitev
Občina Ormož je objavila javni razpis za pridobitev finančne pomoči v obliki nepovratnih sredstev za ukrep Promocija izdelkov in storitev na sejmih in razstavah. Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi razpisnih pogojev, če pa bodo ostala neporabljena, se bodo lahko porazdelila na ostale proračunske postavke.
V proračunu občine Ormož za leto 2012 je zagotovljenih 10.000 evrov, ki so namenjeni za promocijo izdelkov in storitev na sejmih in razstavah. Do sredstev s tega razpisa so upravičena mala podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 50 zaposlenih ter njihov letni promet in/ ali bilančna vsota ne presegata 10 milijonov evrov, mikro podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu manj kot 10 zaposlenih in njihov letni promet in/ali bilančna vsota ne presegata 2 milijona evrov ter samostojni podjetniki posamezniki, ki so se udeležili sejma ali razstave doma ali v tujini. Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice.
Namen ukrepa je spodbuditi sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na sejmih in razstavah v Sloveniji in v tujini z namenom predstavitve izdelkov in storitev, promoviranja turističnih danosti občine ter sklenitve novih poslov.
Upravičenci, ki želijo pri-
Foto: Viki Ivanuša
Finančne spodbude za promocijo izdelkov in storitev na sejmih in razstavah bodo gospodarstvenikom naredile to dejavnost dostopnejšo.
dobiti sredstva morajo imeti sedež dejavnosti na območju občine Ormož ter oddati popolno vlogo z vsemi prilogami, upoštevali pa bodo le račune in pogodbe za projekte udeležbe na sejmu ali razstavi, ki so bili izvedeni od 1. 7. 2011 do roka za oddajo vloge. Pridobiti je mogoče dotacijo v višini do 50 % upravičenih stroškov promocijskih aktivnosti. Dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upra-
vičenec, bo odvisna od števila prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje razpisa. Upravičeni stroški so najem, postavitev in delovanje razstavno-prodaj-nega prostora na določenem sejmu ali razstavi v Sloveniji ali v tujini, ne upoštevajo pa se potni stroški, dnevnice in stroški prenočišč udeležencev na sejmu ali razstavi. Prijavne obrazce je treba dostaviti najkasneje do vključno 15. oktobra 2012.
Viki Ivanuša
Slovenske Konjice • Otroški park Mini zoo land
Nepozabna pustolovščina za majhne in velike
Idej, kako preživeti prijeten dan ob spoznavanju nečesa novega in zanimivega tako za otroke kot odrasle, gotovo nikoli ni preveč. Tokrat vam ponujamo reportažo iz Mini zoo landa v Slovenskih Konjicah, kjer lahko spoznate drugačno vrsto zabave ob druženju z različnimi živalmi.
Pred natanko dvema letoma so v sklopu Vrtnarstva Pole-gek odprli Mini zoo land, ki je postal izjemno zanimiva pustolovska zgodba. Gre za otroški park, ki ponuja zabavo tako najmlajšim kot tudi njihovim staršem. Mnogi omenjen park ocenjujejo kot atrakcijo, ki ponuja veliko zanimivosti, obenem pa je prednost v tem, da je precej blizu naših krajev.
Pred vstopom je postavljena čudovita velika lesena gu-sarska ladja, ki obljublja zanimivo popotovanje po samem parku. Ta je tematsko urejen in razdeljen v različne sklope. Na enem mestu lahko spoznate divji zahod, avstralsko pokrajino kot tudi kmečko dvorišče, pri vsem pa imajo velik pomen živali, ki predstavljajo določeno pokrajino.
Ob spoznavanju Divjega zahoda vas bodo med drugim pozdravili legvan, krokodil in kače, pa tudi tropski ptiči ne manjkajo v tej zgodbi. Ob izstopu iz prvega dela parka vas bo pozdravila čudovita pisana papiga ara, s katero se lahko tudi igrate in spoznate njeno
nagajivost. Nekaj metrov stran si je svoje domovanje našel kenguru, ki se tukaj počuti vsaj tako dobro kot v Avstraliji.
V nadaljevanju Mini zoo landa vas bodo pričakale bolj domače živali: osli, zajčki, pujski, ovce in konji, ki se zelo
radi družijo z otroki. V parku ponujajo tudi hranjenje živali, jahanje ponijev, vožnjo z žičnico, skakanje po trampolinu ter tudi fotografiranje z živalmi in ob različnih rekvizitih, ki ponujajo nevsakdanje ozadje. Živalska pustolovščina je namreč le delček zgodbe, ki jo
ponujajo v Slovenskih Konjicah. Čeprav je živali precej in so zelo zanimive, je omenjen park poseben tudi po tem, da ponuja celovito zgodbo tudi z ambientom, ki so ga ustvarili. Domišljijski svet je prenesen v realnost! Le malokje se zgodi, da lahko v nekaj minutah spo-
znate Divji zahod ali se odpravite v povsem drugo smer in drugo časovno obdobje.
Kakorkoli, dolgčas vam gotovo ne bo. Lahko se odločite za animacijo, fotografiranje, skakanje, se prepustite otroški norčavosti in spustite po vlečnici ali enostavno spoznavate
živali in nato uživate v senci.
Skrbno sestavljen program in urejen park vam bo ponudil veliko možnosti, posebej v lepem vremenu, ko zasije v vsem svojem sijaju in privabi več sto vedoželjnih otrok in njihovih staršev.
Dženana Kmetec
V malem živalskem vrtu lahko spoznavate tudi eksotične živali. Poskrbljeno je tudi za animacijo otrok.
Foto: DK
Foto: DK
Slo glasbene novice
■k Ji Ji
Dogajanje v Mariboru, Evropski prestolnici kulture 2012, bo prihodnjo sredo, 5. septembra, v znamenju festivala Mars. Gre za dogodek, ki je svojo zgodbo začel pisati pred tremi leti. Leta 2009je na odru tega festivala stala vrsta domačih glasbenikov in umetnikov iz Balkana, že leto kasneje je glasba presegla regijo (z nastopajočimi Skunk Anansie, leto kasneje z Mobyjem). Na četrti ediciji Mars festivala bodo letos v Mariboru nastopili islandski glasbeni posebneži Sigur Ros, ki k nam prihajajo prvič, slovenske barve pa bo zastopala zasedba Melodrom. Letošnji Mars festival bo potekal na Trgu Leona Štuklja.
Ji Ji Ji
Vlado Kreslin je minule dni že 21. napolnil ljubljansko poletno gledališče. Tokrat še posebno izvrstno razpoloženi glasbenik je postregel s skorajda triurnim repertoarjem, občinstvo pa je zelo toplo pospremilo tudi nastope njegovih gostov: skupino Balkan Boys in njegova starša. Glasbenik je znova navdušil z izbranim repertoarjem, v katerega je vključil nekaj starejših skladb, seveda pa tudi vse svoje večje uspešnice, kot so: Cesta, Nekega jutra, ko se zdani, Preko Mure, Goričko, Tista črna kitara, Venci, Lili Marlen, Od višine se zvrti ... Občinstvo je Kreslinu ves večer sledilo s petjem in ga nagrajevalo z bučnimi aplavzi.
MZ
Ji Ji Ji
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. VLADO PILJA - RAD BI ŠEL NA MORJE 9. MATJAŽ JELEN - MED SPOMINI PIRAN 8. IN&OUT - TE ČAKAM 7. TANGELS - TI SI POLETJE 6. DANILO KOCIJANČIČ& FRIENDS - DAJ, DAJ, DAJ 5. MAMBO KINGS - MAMBO COLA 4. NUŠA DERENDA - ZA STARE ČASE 3. OMAR NABER - ZA SREČO, ZA SANJE 2. DEMETRA MALALAN - POIŠČI ME SREČNO 1. EVA BOTO - DVIGNI MI KRILA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Parni valjak prihaja v Križanke
Parni valjak je v Sloveniji s koncerti v zadnjih letih požel toliko navdušenja, da so se člani zasedbe za svoje oboževalce odločili pripraviti novo glasbeno poslastico. Potem ko so po šivih pokale tako mariborska dvorana Tabor in ljubljanski Tivoli ter Stožice, so zdaj na vrsti Križanke.
Edinstveni ambient ljubljanskih Križank je kot nalašč za akustični koncert, na katerem bo skupina v posebni unplugged preobleki predstavila dodelan in prenovljen koncertni repertoar. Ta je sestavljen iz praktično samih uspešnic. In če sodimo po odzivu in obisku, ki so ga Parni valjak imeli nedavno na Schengenfestu, bo tudi tokrat pokalo po šivih. Nepozabni rock spektakel na čelu z neutrudnim Aki-jem, karizmatičnim Husom in preostalo vrhunsko ekipo, napovedujejo za soboto, 22. septembra. Ob 20.30 bodo stopili na oder ljubljanskih Križank in pričarali še en nepozaben večer.
Skupina Parni valjak je na glasbeni sceni že več kot 35 let in v tem času so osvojili domala vse odre na območju nekdanje
Foto: Rok Malek / Zaklop
Aki in ekipa bodo v soboto, 22. septembra, v akustični izvedbi razvajali občinstvo v avditoriju ljubljanskih Križank.
Jugoslavije ter pokukali tudi v tujino. Predvsem so poznani po odlični produkciji, kar so tudi v Sloveniji že večkrat dokazali, nazadnje na letošnjem Schengenfestu, ko si je njihov koncert ogledalo več kot 10.000 ljudi. Manj kot leto dni pa je tudi od njihovega spektaku-larnega koncerta v Stožicah, kjer so prav tako uspeli napolniti prizorišče in ponovno osvojiti publiko, ki jih sicer zvesto spremlja že desetletja in z njimi poje hite od prve do zadnje minute koncerta.
V bogati karieri je skupina izdala 16 studijskih albumov, 18 singlov, pet albumov, posnetih v živo, in pet kompilacij. Nanizali so tudi širok spekter glasbenih nagrad. Podirali so rekord za rekordom in se niso obremenjevali z vprašanjem, kako preseči ostale glasbenike, ampak kako preseči samega sebe.
Pri novi akustični izvedbi Koncert bez struje - Live in Zekaem gre za enega izmed vrhuncev njihove glasbene kariere. Vsakemu kupcu vstopnice za akustični koncert v Križankah bodo podarili tudi svoj najnovejši album Stvarno nestvarno v digitalni obliki.
MZ
Filmski kotiček
Bournova zapuščina
Eden od problemov Holly-woda je to, da se filmi financirajo (tudi) iz tveganih skladov. Kaj to pomeni? To pomeni, da o tem, kaj se bo snemalo, odločajo kravatarji v konferenčnih sobah na vrhu korporativnih stavb. In ker imajo ti gospodje najraje seveda denar in ne poznajo besedice 'dovolj', se odločajo, da bodo snemali samo preverjene vsebine, takšne, ki bodo zagotovo pritegnile določen odstotek občinstva (built-in audience). Zaradi tega že dolgo nismo videli filma, ki ne bi bil nadaljevanje, predelava ali posnet po znani knjigi
The Bourne Legacy
Igrajo: Jeremy Renner, Rachel Weisz, Edward Norton, Donna Murphy, Albert Finney, Oscar Isaac, Joan Allen, Scott Glenn, David Strathairn, Michael Chernus, Stacey Keach Režija: Tony Gilroy Scenarij: Tony Gilroy, Dan Gilroy po romanih Roberta Ludluma Žanr: akcijski Dolžina: 135 minuti Leto: 2012 Država: ZDA
ali stripu. V tem kontekstu je povsem razumljiva njihova odločitev, da nadaljujejo filmsko franšizo o Bournu, kljub temu da sta njena glavna nosilca, režiser Paul Greengrass in igralec Matt Damon, sodelovanje zavrnila takoj po tretjem delu.
Smiselnost obstoja četrtega bi bila vprašljiva kljub njunemu morebitnemu sodelovanju, a njuna odsotnost je za franšizo kvečjemu dobra novica. Kljub vedno večji kritiški in finančni uspešnosti njune serije so namreč filmi postajali vedno bolj negledljivi, saj, recimo, tretji del že ni premogel posnetka, ki bi bil dolg eno sekundo, zato je bil negledljiva zmešnjava.
Režiser in scenarist Tony Gilroy in igralec Jeremy Renner, ki sta v vajeti prevzela četrti del, sta na srečo pametno ugotovila, da bi gledalci radi tudi kaj videli, zato je ta film celo dovolj umirjen, da vidimo, kaj se dogaja. Hvala, avtorji. No, vsaj večino filma je tako, proti koncu ga žal spet zanese v bliskajoč kolaž prehitrih posnetkov s preveliko povečavo, zato že itak dolg prizor divjanja po cestah postane že moreče predolg. Pa tudi sicer filmu ne bi
škodilo, če bi bil kakšnih 10 minut krajši.
Kljub vsem pozitivnim spremembam pa ostaja vprašanje, ali je bilo sploh smiselno posneti ta film. Kljub boljšemu glavnemu igralcu ne premore karizme, zaradi katere ga ne bi takoj pozabili. Še več, to ni film, ki ga pozabimo po 10 minutah, ampak ga pozabljamo kar sproti, med gledanjem. Film živi zgolj v trenutku, zdaj in takoj, in ga ne briga, kaj je bilo pred petimi minutami in kaj bo čez dve minuti. Vsebina ni prav nič vohunska, kar niti ni čudno, kajti v globaliziranem svetu so vohuni danes samo še digitalni, tistim pravim pa se sovražne dežele prehitro menjavajo, da bi vedeli, pri čem so. V filmu zaradi te panike ukinjajo program genetsko izboljšanih vohunov, zato jih pobijejo vse po
vrsti, vključno z znanstveniki, ki so vodili ta projekt. Seveda se jim eden izmuzne, reši eno od znastvenic in lov po svetu se lahko začne.
Sledi sicer povsem soliden žanrski triler, a preveč generičen, da bi pustil trajnejši vtis. Sicer pa filme, ki se zavedajo, da niso najboljši, prepoznamo po tem, da nas na koncu s kakšno znano in živahno vižo skušajo prepričati, da smo gledali zelo dober film. Tokrat so v te namene znova zlorabili sicer vedno odlično Mobyjevo pesem Extreme Ways. A vseeno se malce potrudimo: ima film morda kakšno pomenljivo sporočilo? Morda le to, da je objektivno in raziskovalno novinarstvo le orodje za manipulacijo javnega mnenja. Ampak saj to že vemo.
Matej Frece
d:
j
OVEN (21.3. - 20.4.)
_o
|= September bo prinesel paleto 'g delovnih izzivov in povečane .g odgovornosti. Biti boste morali % previdni, da ne boste spregledali li smerokazov. V vaše življenje "s bodo prihajali zanimivi, neko-1 liko nenavadni ljudje. Ljubezen 1 bo prinesla težko pričakovan pogovor. Vedite, da beseda ni konj.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. Pravilno bo, da se boste ločili od tistega, česar ne potrebujete. Zvezde sreče vam bodo naklonjene v čustvenem življenju. Mnogo bo analiziranja in iskanja prave poti. Četrtek prinaša mnogo sproščenosti in kreativnih idej.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Ljubezen bo prinesla srečo in blagostanje. Odločili se boste in naredili nek prerez. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. Najbolj nemirni boste doma. Seveda se bodo stvari odvijale nekoliko drugače, toda konec dober vse dobro. Služba: štela bo kreativnost.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Pozitivno bo, da se boste znali postaviti zase in na pravilen način predstaviti svoje argumente. Še vedno bo tako, da bo mnogo neke analize in da bo ostro oko opazilo pomanjkljivosti. Razrešiti boste morali nekaj, kar je vezano na preteklost. Blagodejno na počutje bo delovala glasba.

w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Tako boste na življenje pogledali s svetle plati. Na delovnem mestu bo prijetno in polno obveznosti. Teden bodo na svoj način označile finance in na tem področju boste lahko naredili korak naprej. Sprostitev bo prišla skozi pogovor in razvajanje v
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Zanimiv teden je pred vam Zadanih nalog se bost vneto in zagnano. Paziti boste morali, da ne bi spregledali smerokazov. Pomembno bo, da bodo vaše misli svetle in tako bo pred vami čas blagostanja. Ljubezen bo prinesla določeno ravnovesje in čustveno skladnost.
Štajerski TEDNIK
OPRIMEK
TREBEZ, LAZ, KRČEVINA
JOHN OSBORNE
- ■ . îrr -
IZ BESED LOG + INTER
ANGLEŠKA
IGRA, BEJZBOL
URADNI SPIS
ROMANA OGRIN
ČOKATOST
SISTEM LEČ
EVROPSKI DENAR
SMUČARKA DABIČ
KOSTUMO-GRAFINJA (ALENKA)
STRUJA
ČEBELJI PANJ
LOJZE ROZMAN
HODULJE (NAR.)
NEOMEJEN OBLASTNIK
OBMORSKA DRŽAVA
ZELENA DREVESNA ŽABICA
ŽIRO RAČUN
VELIČINA
STEFAN ČELAN
NOGOMETAŠ STERBAL
NASE LETOVIŠČE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
STENSKI OMET (STAR.)
AMERISKI MEDVEDEK
MLINSKI ŽLEB
PARADIŽ, EDEN
VRANJI SAMEC
ZMLETO ŽITO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PUSTA TRAVA
VREDNOSTNI PAPIR
DELOVNI ZANOS, POLET
RASTLINA Z MLEČKOM
PUBLICIST (TADEJ)
HUDOBIJA
VAS POD KRIMOM
ZRELO SADJE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HČERIN MOŽ
NAS FILM
KAREL ČAPEK
LOJZE MATJAŠIČ
TONE ANDERLIČ
DODATNI, POVEČANI DAVEK
AMERIŠKI MIKROBIO-LOG (JONAS)
DEL OBRAZA
NASELJE PRI RENČAH
SVOJEGLAVOST
GLAVNO MESTO GEORGIJE
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANAND = indijski pisatelj (Mulk Radž, 1905-2004), ARČONI = naselje pri Renčah, OMAST = starejši naziv za stenski omet, ROJA = pusta trava, ROŽAC = turistični kamp v Trogirju, ŠTAKORE = narodni naziv za hodulje, TOLINGER = srbski skladatelj in violončelist (Robert, 1859-1911), TSAVO = narodni park v Keniji, VAJNGERL = slovenska ritmična telovadka in sodnica (Branka).
■ejueuv 'euui '¡UOOJV Isnfieo
">1ies 'pe^eu 'o^o ez o^o 'pe|ejz 'ejejg '^eiu 'eiueuA 'uoq 'iei 'e^ej 'e|oz| 'nug 'os Iso^eA 'e§ej 'ejo^ejs 'oeAoiojj '|yeg 'n^e '^eiueiudo 'je§u||oi 'pueuv 'eiou§ 'oezoy 'oabsi :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8'98,2»I04,3
SOBOTA, 1. september:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA: Pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
NEDELJA, 2. september:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 3. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI
DNEVI. 8.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 4. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za male živali. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 5. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva.
14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 6. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10 gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in
godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox).
PETEK, 7. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
V četrtek ob 18. uri ponovno Vroča linija Radia Ptuj.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Nakazano je, da se boste za resnico in pravico pripravljeni boriti. Pravilno bo, da rečete bobu bob. Magnetična energija vam bo pomagala na razpotjih usode. Ljubezen bo kot cvet vrtnice. Romantično bo v dvoje, srčnega izvoljenca boste radi razvajali. Ločite se od tistega, česar ne potrebujete.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Prijatelji vam bodo sol življenja. Skozi njihovo pomoč boste napredovali, jasno je tudi, da se odpirajo spodbudne delovne novosti. Po drugi strani se bo modro umiriti in razmisliti o tem, kaj vas veseli. Na svoj način boste povezani s svetom duhovnosti in ezoteričnimi zakonitostmi.
Blesteli boste na delovnem mestu. Resnica bo, da bo treba prerezati popkovino preteklosti. Sprehodi po gozdnih razpotjih vam bodo vlili upanje. Znalo se bo dogoditi, da se vam bo izpolnila srčna želja. Ljubezenska sreča bo namenjena najpogu-
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Če ste rojeni decembra, se boste morali odločiti, kaj je za vas bistveno. Osebna bilanca bo dobra popotnica za prihodnost. Na splošno bo čas namenjen preobrazbi na delovnem mestu. Iskanje idealov v ljubezni bo mit, pravilno pa bo, če se boste znali pogovoriti o dvomih.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Optimistično razpoloženje vam bo pomagalo na razpotjih usode. Dejstvo bo, da bodo v vaše življenje prihajali zanimivi ljudje. Na delovnem mestu vas bo obiskala vila sreče. Razbrati je, da se boste veliko učili in pilili svoje znanje. Obstaja možnost, da boste izvedeli pozitivno novico.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Po zvezdnih namigih bo pred vami razburljiv teden. Mnogo časa boste namenili raziskovanju in iskanju večnih odgovorov. Močno bo izstopala intuicija, zaradi tega bodo vaše odločitve modre in pravilne. Aktivno reševanje problemov, ki jih piše življenje, bo velika prednost.
Markovci • Končan nov poslovno-stanovanjski objekt
Bogatejši za nov center z 12 lokali in 17 stanovanji
Nov, sodoben in energijsko varčen poslovno-stanovanjski objekt, ki ga je v centru Markovcev gradilo zasebno podjetje MCK, je dokončan; včeraj je bil tehnični prevzem, nov objekt pa naj bi bil vseljiv že v septembru.
Foto: M. Ozmec
Nov poslovno-stanovanjski objekt, katerega investitor je v celoti podjetje MCK Markovci, že krasi podobo centra občine, vseljiv pa naj bi bil že v septembru.
Kot nam je včeraj pojasnil Franc Janžekovič, lastnik in direktor podjetja MCK Markov-ci, je nova poslovno-stanovanj-ska zgradba, ki so jo pričeli graditi decembra lani, že dokončana, saj so v četrtek, 30. avgusta, imeli že tehnični prevzem objekta. In če bo vse po sreči, pričakujejo, da bo celoten objekt vseljiv po predvidenem planu, to je v septembru. Po večletnih prizadevanjih je podjetje MCK lani uspelo od Kmetijske zadruge Ptuj odkupiti zemljišče v centru Markovcev, z objekti nekdanje kinodvorane, kmetijske zadruge, trgovine ter manjšega gostinskega lokala. Tako je Franc Janžekovič lahko pričel uresničevati svojo večletno željo, saj je po jesenski
porušitvi vseh starih objektov že v decembru na istem mestu pričel graditi sodoben poslov-no-stanovanjski objekt.
V novem, energijsko varčno zgrajenem objektu, s kvalitetno toplotno izolacijo in sistemom ogrevanja na toplotno črpalko, je okoli 1200 kvadratnih metrov koristnih površin. V kletnih prostorih so poleg manjših skladiščnih uredili podzemne garažne prostore za 28 osebnih vozil, ki so namenjeni prodaji na trgu. V pritličnem delu novega objekta so uredili poslovne prostore za predvidoma 12 lokalov ali drugih poslovnih prostorov različnih tlorisnih površin in velikosti, ki so prav tako namenjeni prodaji na trgu. Največji pri-
tlični prostor, velik dobrih 250 kvadratnih metrov, je že oddan Kmetijski zadrugi Ptuj, ki naj bi v njem uredila špecerijsko prodajalno. V prvem nadstropju in mansardi pa je 17 sodobnih stanovanj, ki so prav tako namenjena trgu, saj jih je nekaj že prodanih. Glavni izvajalec gradbenih del je podjetje GP-ing iz Ptuja, kooperantska in montažna dela pa so opravili delavci podjetja MCK Markovci in nekateri podizvajalci.
Z izgradnjo novega poslov-no-stanovanjskega objekta sredi Markovcev so pričeli izvajati že začrtano dolgoročno strategijo razvoja občine Markovci, ki zajema povsem novo in nekoliko drugačno celostno podobo ter ureditev
ožjega središča oziroma centra občine Markovci z osrednjim trgom in manjšim parkom. Poleg izgradnje novega poslovno-stanovanjskega objekta pa tik ob osnovni šoli v Markovcih delavci podjetja Jelovice Hiše že gradijo nov otroški vrtec, ki naj bi veljal dobra 2 milijona evrov. Dela naj bi bila končana v osmih mesecih, tako da pričakujejo selitev otrok v novi vrtec predvidoma 1. marca prihodnje leto. Kot krono vsega naj bi v celoti uredili še nov osrednji trg Markovcev, ob sedanjem travnatem igrišču pa naj bi nato uredili še športno-rekreacijski center Markovci in še kaj, če bo volja in denar.
-OM
20. avgusta 2012 nas je v 59. letu starosti za vedno
zapustil naš častni član Turističnega društva Žetale Stanko Skledar. V zadnjih letih svojega življenja je bil aktiven občan v občini Že-tale, bil je pobudnik različnih prostovoljnih aktivnosti, glavni urednik zbornika Žetale in Žetalanci nekoč in danes in en mandat tudi občinski svetnik v občini Žeta-le. Leta 2001 je ustanovil Turistično društvo Žetale in bil njegov večletni predsednik. Stanko Skledar se je s svo-
jim prostovoljnim delom in porabljenim prostim časom za Turistično društvo Žetale pustil veliko sledi, ki so danes pomembne za identiteto Žetal. Svoje delo v društvu je opravljal z velikim veseljem in zagnanostjo. Glede na bogoslužni poklic, ki ga je opravljal tudi v mlajših letih, je imel mnogo poznanstev in prijateljskih vezi, kar je mnogokrat pripomoglo k bolj dodelanim rešitvam in projektom, ki so se izvajali
RESTAVRACIJA DE PONCHO, Rogoznižka cesta 20, Ptuj

na plesne večere s starogradsko glasbo n glasbo ?□• in flD- let
ob petkih (od 7.T. dalje) v restavračijo DE P0NCH0 na Ptuju. Z vami bo J0VIBEND-
Informacije in rezervacije na tel-številki: Dm 7Et 373
Prireditvenik
Petek, 31. avgusta
20:00
Sestrže: Likovna kolonija Majšperk 2012, UD Ustvarjalec Majšperk Ormož, park: počitniške delavnice za otroke; MCO, do 13:00 Ptuj, pred Mestno hišo: 4. festival Glasba v kloštru - zaključni koncert; ponovitev ob 17:00 v Minoritskem samostanu
Poljčane, dom krajanov: poletni tabor in delavnice v izvedbi KUD Janka Živka Poljčane - do 18:00
Ptuj, Belšakova 71: otroški teden - Guliver in liliputanci; 17:00 program za starše; Krščansko adventistična cerkev
Slovenska Bistrica, grad: vodstvo po razstavi Umetniška družina Šantel s predniki in potomci
Lenart, Dom Kulture: Len-Art, predstava Radio YU-TUP- Nkol ni prepozn za slavo
Vurberk, letni oder na gradu: predstava Veliki poročni manevri, KD Grajena
Sobota, 1. septembra
09:00 09:00 09:00
10:00
10:00
12:00
13:00
14:00 15:00 15:00 20:00 20:00
Kidričevo, tržnica: otroške ustvarjalne delavnice, do 12:00 Majšperk: Likovna kolonija Majšperk 2012, UD Ustvarjalec Majšperk Slovenska Bistrica, Planet znanja, Partizanska 25: Dan ustvarjalnosti, predstavitev ročnih izdelkov; do 12:00 in od 15:00 do 18:00 Ptujska Gora, Dom krajanov: srečanje težjih invalidov, Društvo invalidov Majšperk-Kidričevo
Sp. Velovlek: 9. krajevni praznik ČS Rogoznica; slavnostna seja; 15:00 odprtje razstave 10. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2012; 15:30 družabno srečanje s podelitvijo priznanj in kulturnim programom Dornava: Krompirfest - tekmovanje v praženem krompirju, zelišča ..., v organizaciji društva Cigani iz Dornave
Velika Nedelja, Kogl: Dan odprtih vrat; razstava, Sašo Hribar Show, Brencl Banda ...
Mala Nedelja, pri športnem igrišču: Dobrodelna prireditev za Mihaelo Cirkulane, dvorana: srečanje članic OGZ Ptuj Velika Nedelja, pri gasilskem domu: prireditev Pozdrav jeseni Lenart, Dom Kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, predstava Tadej Toš Vurberk, letni oder na gradu: predstava Veliki poročni manevri, KD Grajena
Nedelja, 2. septembra
08:00
09:00
09:00 14:00
14:00
20:00
Majšperk, igrišče pri RC: občinsko gasilsko tekmovanje, GZ Majšperk; 9:00 vzpostavljanje zvez - Radioklub Ptujska Gora; 15:00 Podlože, vleka štrika,16:30 Preša 12, čajanka z medom
Gerečja vas, pred gasilskim domom: 2. pionirsko tekmovanje za pokal PGD Gerečja vas
Majšperk: Likovna kolonija Majšperk 2012, UD Ustvarjalec Majšperk Borovci: vesele igre na prostem za fašenske skupine in druga društva, ED Tradicija Borovci
Mekotnjak pri Ljutomeru: Bučarija - razstava jedi in pijač,aranžmajev, otroška delavnica, TD Stara cesta
Vurberk, letni oder na gradu: predstava Veliki poročni manevri, KD Grajena
Ponedeljek, 3. septembra
11:00 Ptuj, galerija Magistrat: odprtje Mednarodne razstave ljudskih kostumov
MESTNI KINO
Petek, 31. avgust, sobota, 1., in nedelja, 2. september: 17:00 Slepe stene: Ljubezen v virtualni dobi; 19:00 Moj teden z Marilyn ; 21:00 Vzpon viteza teme.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Dogodek leta na Ptuju - 5. RIMSKE IGRE Bitka med Barbari in Rimljani v Termah Ptuj; Povorka Rimljanov in predstavitev skupin na mestnih ulicah; Katastrofalno leto za slovenske čebelarje; Dokumentarni film o največjem slovenskem čebelarju Janku Pislaku; Klopotci v Halozah naznanjajo čas trgatve; Modna oblikovalka Sanja Veličkovič predstavila svoja najnovejša dela; Iz Rusije se je vrnila 3. odprava Moskva clasic toura 201 2; Povest o velikanu je zgodba uspešnega IMV podjetja;
v kraju. V Turističnem društvu Žetale smo se v soboto, 25. avgusta 2012, na žalni seji skupaj s člani društva poslovili od njega in ga hranimo v spominu kot človeka liberalnih in pomembnih pozitivnih človeških vrednot ter izjemnega podpornika za aktivnosti mladih v kraju. V turističnem društvu mu želimo, da počiva v miru in se ga bomo z veseljem spominjali.
Darko Medved, podpredsednik Turističnega društva Žetale
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b. 2288 Hajdina GSM 051 626 075, email: vilko.gerecnik@siol.net
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
MostiSek, proteze in bela zalivka cenejSa kot pti koncesionarjj.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933._
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187._
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398.
LESNI PELETI za ogrevanje. Jurič Ljubo s.p., Borovci 56 b, tel. 051 631 571.
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti s tehnologijo ELOS. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kvalitetno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. Tel: 041 510 853.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
KMETIJSTVO
PRODAM uležan konjski gnoj. Tel. 040 330 049.
PRODAM brane, puhalnik, oltovo se-jalnico, drobilec zrnja, mlin za sadje. Tel. 051 893 282.
KUPIM teličko simentalko, staro od 10 do 20 dni. Tel. 781 01 71.
PRODAM kravo simentalko, brejo 8 mesecev, stara 7 let, telefon 02 792 48 61._
PRODAM 14 mesecev starega oslička. Cena po dogovoru. Tel. 031 545 283._
PRODAM lesne brikete, 100 % bukev, in lesne pelete 50 % bukev, 50 % mehki les z dostavo. Telefon 041 893 305._
PRODAM hidravlično stiskalnico za grozdje, 80 litrov z mlinom za mletje grozdja. Telefon 040 167 035.
PRODAMO mešano belo grozdje po
40	centov in domače belo vino po 1 evro. Telefon 041 554 657.
KUPIM koruzo ali pšenico ter ječmen. Telefon 031 326 682.
Na relaciji Šturmovci, Videm, Zgornja Pristava vzamem v najem njive. 041 315 392_
PRODAM krožno žago - cirkularko, domače izdelave. Telefon 041 223 329._
PRODAM suha bukova ali hrastova drva z možnostjo dostave in razrezom, možna tudi menjava za ječmen ali koruzo, lahko tudi stoječo na območju Podlehnika. Telefon 031 406 235._
PRODAM tri breje telice, stare od 3 do 4 mesece. Telefon 031 207 156.
PRODAM purice, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemajo po telefonu 02 688 1381, 040 531 246.
PRODAM PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kg za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81, 040 531 246, Rešek Starše 23.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
Ugodno prodam bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamijon). Počasi rastoča visoko kalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon 041 798 740._
PRODAM prašiče, težke od 25 do 70 kg, mesni tip. Možnost dostave. Tel.
041	670 766, Ptuj._
Kupim traktor in kiper prikolico Teh-nostroj. Tel. 041 235 349
NEPREMIČNINE
V Apačah, k. o. Kidričevo, prodamo parcelo z velikim vrtom in staro hišo. Telefon 041 664 863.

Paelovio nepremičnine
www.re-max.si/Poetovio
Ugodno prodamo lepo zazidljivo parcelo na mirni lokaciji v Zamušanih v izmeri 800 m2 - cena 19.900 €, Kontakt: 051/455 010, 02/6208 816
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
PRODAM opaž, ladijski pod, brune ter 50 m2 tlakovcev. Telefon 051 890 761.
PRODAM prašiče, težke okrog 40 do 50 kg. Telefon 041 848 359.
PRODAM trgatev sortnega belega vina na 800 trsih v Gabrniku pri Jur-šincih, zelo ugodno. Tel. 070 828 801.
ZAKLJUČEK AKCIJE
NAJ MEDICINSKA
SESTRA / MEDICINSKI TEHNIK 2012
Naj medicinska sestra po izboru bralcev Štajerskega tednika je: t^ me OI i m t a.
1. IVANKA POTRČ - intenzivna nega splošne bolnišnice ptuj
¿9¿>
: OI i
2.	ZDENKA VRSIC - AMBULANTA DR. SASKO
3.	MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIC
4.	VALERIJA BOŽIČKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM
5.	ANDREJA BRAČIČ - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ
6.	KARMEN KODERMAN VTIČ - AMBULANTA ZG. HAJDINA
7.	JANJA OŽINGER - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
8.	NATALIJA KIDRIČ - ZD KIDRIČEVO
9.	IGNAC BALAŽIČ - PSIHIATRIČNA BOLNICA ORMOŽ
10.	STANKA ZUPANC-AMBULANTA DR. JOVANOVIČ
11.	DARJA HORVAT - ZASEBNA PATRONAŽA ORMOŽ
12.ANDREJAOBRAN-ZD	ORMOŽ
13.	STOPAJNIK IRENA - ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
14.	DANICA AMBROŽ-DOM UPOKOJENCEV MURETINCI
15.	JADRANKA GERDAK-GINEKOLOŠKI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
16.	DARINKA SVENŠEK - AMB. DR. LETONJA JAUŠEVEC
17.	ALENKA RATEK-INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
18.	BLANKA KRIVEC - ZD VITOMARCI
19.	HELENA POPOŠEK-DIALIZNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
20.	METKA DOLENC - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
21.	BREDA ZAVEC - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
22.	MAJA KOLEDNIK-AMBULANTADR. ŠAŠKO IN DR. JERKOVIČ
23.	ARLENA MAROH - AMBULANTA DR. JERKOVIČ
24.	ZLATKA KNEZ - KLINKON ZDRAVSTENI ZAVOD
25.	MARTA HANŽEKOVIČ - AMBULANTA SPLOŠNE MED. DELA
26.	POTOČNJAK JOŽICA-CENTER STAREJŠIH OBČANOV ORMOŽ
•Objavili smo seznam prvih 26 uvrščenih, ki so prejeli več kot 30 glasovnic.
Zmagovalka prejme glavno nagrado - VIKEND PAKET za dve osebi OLIMSKI ODDIH 2012, ki ga poklanjajo Terme Olimia.
Gospa Ivanka, sodelavci družbe Radio Tednik Ptuj vam iskreno čestitamo in vam želimo še naprej takšen uspeh pri svojem delu.
Prav tako prejme glavno nagrado DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna, ki ga poklanjajo Terme Olimia:
Klara Senkiš, Žabjak 15a, Ptuj, ki je poslala kuponček z glasom za svojo naj medicinsko sestro. ČESTITAMO!

Tet
:(91i
m la
i
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto Fiat Uno, letnik 2000, dobro ohranjen. Tel. 051 893 282.
UGODNO PRODAM moško gorsko kolo na 18 prestav. Telefon 031 273 700.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
www.tedni k.si
Darilni kupon za vstop v Termalni Park Term Ptuj (za eno PTUJ
Wft HCTIiLS &BESOKIS
osebo) prejmejo:
Jožefa Kos, Ločič 8, Trnovska vas Irena Gojkovič, Ptujska gora 50, Ptujska gora Robert Mohorič, Trnovska vas 33, Trnovska vas Ivanka Strmšek, Zg. Jablane 28, Cirkovce Pavla Vozlič, Zamušani 4, Gorišnica Nina Mertik, Hardek29, Ormož Sara Svenšek, Videm 73, Videm Nika Ornik, Trnovski vrh 35 b, Destrnik Janez Bombek, Spuhlja 91 a, Ptuj Gabriel Pogačar, Ptujska gora 77, Ptujska gora
Darilni bon za nedeljsko kosilo (za eno osebo), ki ga podarja Gostilna I iz Ptuja prejmejo:
iroslav Gašparič, Sodinci 3, Velika Nedelja itilda Bezjak, Spuhlja 115, Ptuj larjana Mohorič, Levanjci 5, Destrnik Vladimir Rola, Vitomarci 63, Vitomarci Anita Črnivec, Pohorje 11, Cirkulane
Sladko presenečenje (za dve Gostilna osebi), ki ga podarja Gostilna Ti ¡bič Ribič iz Ptuja prejmejo:
Danilo Mesarič, Sela 6a, Lovrenc na Dr. polju Zvonko Pernat, Župečja vas 14, Lovrenc na Dr. polju
Milena Markež, Mestni vrh 72, Ptuj
Pizzo po izbiri, ki jo pokla- -
nja mehiška restavracija ^^poHtjTtf
De Poncho prejmeta:
Anton Prapotnik, Dr. Kovačiča 20, Ormož Špela Ljubec, Ul. 25. maja 4, Ptuj
•nagradno nagrajenec prevzame v restavraciji z dopisom, ki ga prejme po pošti.
Samopostrežno nedeljsko js...................
kosilo, ki ga poklanja ^¿»¿^'¿¿J
restavracija De Poncho
prejme:
Romana Premožič, Proletarska ul. 7, Njiverce, Kidričevo
•nagradno nagrajenec prevzame v restavraciji z dopisom, ki ga prejme po pošti.
Darilni bon za nedeljsko ^«i
kosilo, ki ga poklanja -
Villa Monde (bivša gostilna Ernest) prejmejo:
Irena Kovačič, Bukovci 99b, Markovci
Viktor Muršec, Dolič 31, Destrnik Janko Vrabič, Kupčinji vrh 1, Stoperce Tjaša Ivančič, Podlehnik 6c, Podlehnik Božičko Frida, Dravinjski vrh 12a, Videm pri Ptuju Marija Bratuša, Formin 31, Gorišnica
"Vello. ude-
Darilni bon za malico, ki ga poklanja Villa Monde (bivša gostilna Ernest) prejmejo:
I Ana Fras, Trnovska vas 30, Trnovska vas larijana Lazič, Ul. 25. Maja 5, Ptuj Cirila Purg, Lešje 21a, Majšperk Milka Sagadin, Medvece 16, Majšperk
Darilni bon za pizzo EBHjgBWIlMI klasika, ki ga poklanja mšUmmMUibM
Villa Monde (bivša gostilna Ernest) prejmejo:
Karolina Jurič, Ptujska Gora 19, Ptujska Gora Alojz Cagran, Gorišnica 164, Gorišnica Drago Žlender, Zg. Velovlek 25, Destrnik Ines Trop, Selska cesta 17a, Ptuj Aleš Kojc, Finžgarjeva 8, Ptuj Anica Rižnar, Moškanjci 62, Gorišnica Kristina Škrlec, Podgorci 47, Podgorci Zvonka Kolednik, Cirkulane 26, Cirkulane Hinka Hržič, Velika Nedelja 3, Velika Nedelja Robert Vrabl, Selska cesta 30, Ptuj
a Abbott
Medical Optics
lELAKCVL
Vvnt
A
j.an
RESTAVRACIJA
Darilni bon za nedeljsko kosilo (v vrednosti 10€), ki ga podarja Restavracija Pan iz Kidričevega prejmejo:
Peter Janžekovič, Strejaci 7a, Dornava Štefan Veselič, Videm 72, Videm Milan Horvat, Trnovski vrh 2, Trnovska vas
Brezplačno celodnevno kopanje s kosilom (za eno osebo) v Biotermah Mala Nedelja v Ljutomeru prejmejo:
Danilo Svenšek, Pobrežje 148e, Videm Klemen Kramberger, Svetinci 18, Destrnik Marija Rojko, Mezgovci ob Pesnici 50, Dornava Martin Gabrovec, Brezovec 73a, Cirkulane
BIOTERME
Darilni bon za savno in kopanje (za eno osebo) v Biotermah Mala Nedelja v Ljutomeru prejmejo:
Terezija Dolenc, Župečja vas 49, Lovr. na Dr. polju Vladimir Munda, Moškanjci 1 b, Gorišnica Stanko Menoni, Nova vas 85, Ptuj
Srce pragerske velikanke, ki jo poklanja Mesnica Fingušt iz Gaja pri Pragerskem prejme:
Milan Plesec, DvoršakovalOb, Maribor
•nagradno nagrajenec prevzame v mesnici z dopisom, ki ga prejme po pošti.
Praktična darila podjetja Oktal Pharma prejmejo:
Octenisept gel za rane in Blink oeten isept" kapljice za oči prejmejo: Majda Lamberger, Medvedce 5, Majšperk
Marjan Hameršak, Bukovci 17, Markovci Bronja Habjanič, Cunkovci 11, Gorišnica Darilni paket Elancyl (Elancyl brisača, Elancyl toaletna torbica, Elancylkapa)prejme: Matija Siviloti, Rakuševa 8, Ormož DarilnipaketAvene (Avene termalna voda, Avene Sun krema za zaščito pred soncem SPE 50+, Avene Sun torba za na plažo) prejme: Janja Širovnik, Gubčeva ulica 33, Ptuj Darilni paket Ducray (Ducray D U C RAY kozmetično ogledalo, Ducray Extra Doux šampon za pogosto umivanjelas)prejme: Cvetka Marholt, Rimska ploščad 1, Ptuj Darilni paketA-derma (A-der- A-DERMA ma plišaste kocke, A-derma Cocoonkrema)prejme: Helena Rajh,Videm 36, Videm Valens Quvitai Q10 50mg ^^ tablete prejmejo: Petra Kramberger, Moškanjci 1, Gorišnica
Stanko Kranjc, Mezgovci 19, Dornava Selina Žuran, Formin 8b, Gorišnica Marija Pukšič, Ločki vrh 62, Destrnik Marjeta Žnidarič, Gorišnica 68, Gorišnica Verica Vaupotič, Formin 39c, Gorišnica
L 1U TO ME K
j a1
\J^9RLD
Darilni bon v vrednosti 10 £, ki jih za nakup podeljuje drogerija in parfumerija Beauty World prejmejo:
Tanja Potočnik, Ptujska gora 82a, Ptujska Gora Ljudmila Vaupotič, Hajdoše 46, Hajdina Vidovič Marija, Moškanjci 72, Gorišnica Suzana Koštomaj, Sovretova pot 43, Ptuj
Vse nagrade razen nagrade, kijih poklanjajo Mesnice Einguštin mehiška restavracija De Poncho se prevzamejo z osebnim dokumentom v tajništvu družbe Radio TednikPtuj, d.o.o. na Raičevi ulici 6, vsak delavnik med 8.00 in 15.00 ali v soboto med8.30 in 12.00. Nagrajenci, ki so prejeli nagrade Mesnice Einguštin mehiške restavracije De Poncho nagrade dvignejo direktno z dopisom, ki ga bodo prejeli po pošti.
ISKRENE ČESTITKE VSEM IZŽREBANCEM!	Hvala vsem, kiste sodelovali vnaši poletniakciji - znova se vidimo naslednje poletje...
mmmmm CMItDOTO
\m umoiKi
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 31. S.
TV
www.siptv.si
00:00 8:00 9:00 10:00 12:30 13:30 14:30 18:00 20:00 21:00 22:00 23:30
Video strani
Gorišnica - Iz naših krajev Glasbena oddaja FolkArt Len Art 2012 Polka in Majolka Ujemi sanje Video strani
Oddaja iz Občine Lenart Gorišnica - Iz naših krajev Glasbene novičke z Ingrid Glasbeni koncert Video strani
NEDELJA2. 9.
00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:20 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani Jutranji program Oddaja iz Občine Hajdina Ptujska kronika Kmečke igre v Leskovcu Praznik Občine Juršinci Gorišnica - Iz naših krajev Glasbene novičke z Ingrid Kmečki praznik 2012 na Destrniku Oddaja iz Občine Lenart Glasbena oddaja Video strani
00:00 Video strani 8:00 Dobrodelni koncert Iz Markovcev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Oddaja iz Občine Lenart 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markova 21:00 Ujemi sanje 23:00 Video strani
PONEDELJEK 3. 9.
00:00 Video strani 8:00 Obisk predstavnikov Vidma na Hrvaškem 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Kmečke igre v Leskovcu 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:00 Markovci - Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
Od 1.10. 2012 dalje na SIP TV tudi programske vsebine iz OBČINE STARŠE
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		Cenü	Oprema	Barva
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCIINIT. PARIS 2008 11.990,00 €			SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE1.6EC0UPE	1997	1.150,00«	SERV0 VOLAN	K0V.B0RD0
SEAT IBIZA1.212V REFERENCE	2008	6.200,00«	54.000 PREV.	RDEČA
RENAULT SCENIC 1.6 E RT	1998	1.250,00«	KLIMA	KOV. T. ZELENA
MERCEDES- BENZ CABRIO320CLKAVANTG. 2003 12.500,00«			USNJE	KOV. SREBRNA
CITROEN L2H1 JUMPY2.0HDICON.	2008	9.090,00«	PRVI LAST.	BELA
PEDGE0T 307 CABRIOLET 2.0	2005	6.450,00«	59.000 PREV.	K0V.VU0LA
CHEVROLET LACETT11.416V SE	2009	6.350,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816V EXP.	2001	2.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.4 C0MF0RTLINE	2009	8.690,00«	SERV. KNJIGA	KOV. OPEČNA
PEUGEOT 2071.41TRENDY	2007	5.790,00«	54.000 PREV.	KOV. MODRA
PEUGEOT 2071.41 PREMIUM	2006	6.090,00«	57.000 PREV.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.4	1996	750,00«	ALARM	ZELENA
CITROEN PICASS01.616V EXCLU.	2006	5.900,00«	62.000 PREV	KOV. PEŠČENA
MAZDA 6 2.0 CDH GT	2004	4.850,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
TOYOTA YARIS 1.3 WT-I STELLA	2007	6.300,00«	51.000PREV	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN POLO 1.4TDIBASIS	2002	3.990,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 SWMONOSPACE	2003	3.990,00«	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0
PEUGEOT LIMUZINA 4071.816VSRC0NF.	2004	5.250,00«	98.000 PREV.	KOV. MODRA
PEUGEOT 3071.616V	2001	2.990,00«	SERV.KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT INITIALEVELSATIS3.0V6DCI	2004	4.450,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI INITIALE	2006	7.500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
AUDI A31.8	1997	1.790,00«	EL. STREŠNO OKNO VIOLA	
BMW318I LIMUZINA	2001	4.200,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
[
PTUJSKA TELEVIZIJA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ipeon
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
pe!ek 3] g
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon 9:25 Kutiinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - po o 10:20 Mocns-pon. 15:35 Kubinjica
16:00 Duhovna oaza - 7. oddaja - pon, 17:00 Povabilo na kavo - pon. 18:20 Ptujsko odrsko deske - 7. oddaja -20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Gea college - promocijska oddaja 20:30 Cista umetnost - 9. oddaja, pon. 20:50 Sport(no) - pon. 21:20 20. Ranoarija - pon. 21:30 Moto scena -12. oddaja - pon. 21:50 Regi TV Gorišnica -pon.
Sobota 1.9.
9:00 Ptujska kronika-pon
10:00 Ounnvna oaza - i. oddaja - pon.
10:25 Modro - pon.
1M5 Zemlja in mi - 9. oddaja - pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo-pon.
13:00 Pregled tedna
13:20 Polje2012 -1. del-pon.
15:15 Kubinjica - pon.
16:00 Ptujska kronika - pon
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Ptujske odrske deske - 8. oddaja -
18:50 Pregled tedna - pon
10:20 Gea college - promocijska oddaja -
10:3020. Rancarija- pon.
19:4010. Ptujske grajske igre - pon
20:00 Ptujska kronika - pon
20:20 Epk napovednik - 9. oddaja - pon.
20:55 Zemlja in mi-9. oddaja-pon.
21:30 Moto scena - 9. oddaja - pon.
21:55 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon.
Nedella 2 9
9:00 Ptujska kronika - pan 9:20 Kubinjica
10:10 Duhovna oaza - S. oddaja - pon. 13:00 Pregled tedna-pon 13:25 Zemlja in mi - 8. oddaja - pon. 13:50 Potka in majolka 18:00 Ptujska kronika-pon pon, 18:2010. Ptr"L-----
igre-pon. 18.40 Pregled tedna-pon. 19:40 Gea college - promocijska oddaja - pon. 19:50 20. Rancarija - pon.
21:65i
20:00 Ptujska kronika-non 20:20 EPK napovednik - 9. oddaja - pon. 21:65 Snort(no)- pon. 22:25 Moto scena - 8. oddaja - pon.
Ponedeljek J.9.
9:00 Dnevnik IV Maribor -pon
9:25 Kubinjica - pon.
9:50 Modro - pon. ----- | tedi
lait
15:00 Pomurski tednik
10.15 Pfec . 14:55 Poslanica - Naj bo Šolska pot varna
na -. p
15:40 Kubinjica 17:00 Povabilo na kavo-pon 17:35 Pregled tedna-pen 19:00 Poslanica - Naj do Šolska j»t varna 19:05 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon. pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 20. Rancarija- pon. pon. 20:30 EPK napovednik - 9. oddaja - pon. 21:00 Moto scena -12. oddaja - pon. 21:20 Gea college - promocijska oddaja 21:30 KlmavCevi veieri - pon.
www.petv.tv
Mdej nas latila spremljate liidi in SIOL TV
O OMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEAS/NG/, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TDIAVANT	2009	18.900,00	NAVIGACIJA	SREBRN
BMW 318 DLIMUZINA	2008	12.580,00	CONFORT	KOV. ČRNA
BMW 525 DKARAVAN	2006	12.750,00	AVT.KUMA	SREBRN
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI	2009	9.980,00	DYNAMIC	KOV. SIVA
FIAT BRAV01.6 MULT1JET	2009	7.880,00	DYNAMIC	SREBRN
FIAT CROMA 1.9 MJT	2009	8.190,00	DYNAMIC	KOV. ČRNA
FIAT PANDA 1.3 MULTIJET	2008	5.280,00	DYNAMIC	BELA
FORD FOCUS 1.6TDCI KARAVAN	2006	5.480,00	NAVIGACIJA	SREBRN
FORD FOCUS C-MAX1.6 TDCI	2009	8.790,00	TREND	SREBRN
LANCIA DELTA 1.6 MULTIJET	2010	11.680,00	PLATINO	KOV. SIVA
PEUGEOT 5008 PREMIU	2010	13.880,00	NAVIGACIJA	KOV. BAK. SIV
RENAULT ESPACE1.9DCI	2006	7.980,00	EXPRESSION	SREBRN
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 IDI	2010	14.990,00	ELEGANCE	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS2.0D4D	2009	9.680,00	AVT.KUMA	SREBRN
TOYOTA YARIS 1.3WT-I	2006	4.780,00	C00L-LUNA	SREBRN
VW BORA 1.9 TDI	2002	3.770,00	ALU. PLATIŠČA	ČRNA
VW GOLF PLUS BLUEMOTION 1.6 TDI	2010	11.980,00	C0NF0RTLINE	MIŠJE SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	2004	5.980,00	ALU.PLAT	KOV. MODRA
ODKUP VOZIL V ENI URI
ZAPOSLIMO
Zaradi širjenja družbe ter posledično zaradi povečanja obsega dela iščemo novega sodelavca za delo v POSLOVALNICI PTUJ, in sicer na sedežu družbe, Trstenjakova ulica 1, 2250 Ptuj.
Od vas pričakujemo:
•	najmanj srednješolsko izobrazbo,
•	poznavanje dela z računalnikom,
•	večletne izkušnje na področju sklepanja zavarovanj in željo po delu v administraciji oz. v pisarni,
•	dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja,
•	dobre komunikacijske spodobnosti,
•	določeno število lastnih strank (svoj portfelj).
Nudimo vam:
•	pozitivno, odprto delovno klimo,
•	priložnost graditi in razvijati kariero,
•	vrhunsko izobraževanje in usposabljanje,
•	redno plačilo.
Svojo vlogo o izpolnjevanju navedenih pogojev prosimo pošljite najkasneje do 13. septembra 2012 na naslov VIZIUM, D. O. O., TRSTENJAKOVA ULICA 1, 2250 PTUJ.
Veselimo se srečanja z vami.
zaščita
osebna varovalna oprema
Septembersko čiščenje zalog v INDUSTRIJSKI PRODAJALNI.
-zaščitni plašči -farmer hlače -farmer bluze -predpasniki -čevlji, škornji -rokavice -kape
ZA ŠOLO IN TRGATEV SAMO 30 DNI
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Spomini topli v srcu skriti vsak dan se znova prebude, pričarajo nam čas najlepši, ob njih oči se zarose.
SPOMIN
Alojz Šijanec Ketiš
IZ SKORBE 37
Tih in boleč je spomin na 2. 9. 2007, odkar zaspal v neskončni si čas, a hkrati ostal si tu del nas ...
Vsi tvoji
is^p^ AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjfv^rj J Industrijska 9, MARIBOR	f
^J^ZS 02 2283020,031 658 679	f
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	f
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA« OPR.			BARVA
I MAZDA 323 SEDAN Mi	1999	1.850,60 SAM0107.000 KM	RDEČA
FIAT SCUD0 VAN COMBI FURG. 1.9 TD2000		2.390,60 2.IAST.	BELA
OPEL FR0NTERA 2.0 SPORT	1997	2.400,60 4X4,KUMA	T. MODRA
FIAT BRAVO 1.4,5VRAT.SL0	2011	10.990,60 ALU PLATIŠČA	KOV. RDEČI
MGFCABRI01.8 WC	1997	2.990,60 SAM0138.000 KM	RDEČA
RENAULTTWING01.2 EM0T.	2606	3.490,00 EL P0MIČ. PAN. STREHA KOV. SREBRNA	
FORD FUSION TREND 1.6	2008	7.790,00 1.IAST.	KOV. T. SIVA
FORD TRANSIT 300S, 2.00	2004	5.490,00 1.LAST.	BELA
CITROEN XSARA 1.4 i	1998	999,60 2.IAS1NIK	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 1.4 GTC COUPE	2008	7.490,60 1.IAS1NICA	KOV. SREBRNA
FORD M0NDE0 2.21DCIGHIA	2006	7.900,60 PARKSENZ0RJI	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2071.41	2010	7.990,60 1.IAST.	KOV. SV. MODRA
VW GOIf 1.6 TRENDUNE V	2008	8.890,00 1EMP0MAT	ČRNA
FORD FIESTA TREND 1.25	2010	8.990,00 GARAN. D011/2012	KOV. ČRNA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2602	4990,60 ALU PLATIŠČA	RDEČA
FORD FUSION EBONY 1.6- GAR.	2011	9.890,60 SAMO 6450 KM	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 2.0 HDI	2004	4990,60 TEMP0MAT	KOV. SV. MODRA
FORD FIESTA M TDCI	N0V0	11.375,60 NA ZALOGI	BELA
FORD FIESTA TITANIUM 1.25i	64/2612	11.535,60 1EMP0MAT	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EBONY 1.E TDCI	NOVO	13.855,60 ODPRODAJA ZALOG !l!	KOV. SIVA
BMW 325i, AVT0MAT1C	2605	13.990,00 XENON	KOV. ČRNA
MAZDA 6 2.0 ITE SPORT COMBI	2009	13.990,60 PARKSENZ0RJI	PARIŠ. MODRA
CHEVROLET CRUZE 1.616VLS	2010	9.690,60 [£34352 KM	KOV. SREBRNA
FORD M0NDE0 2.01DC1163 KM 06/2011		23.280,60 ČRNASTREHA	BELA
FORD SMAX 2.0 TDCI TITANIUM	2612	25.908,00 POPUST, BIKSEN0N	KOV. ČRNA
F0RB FOCUS EC0B00ST- AVTO LETA NOVO od 13.830,00 ZELO NIZKA PORABA!!!			ČRNA, KOV. SREBRNA
FORD CMAXTREND 1.6 VCT	NOVO od 16.680,60 NA ZALOGI		MARS RED, BELA.ČRNA
FORD KUGATREND 2.0 TDCI 4X2	NOVO od 23.200,60 STILSKI PAKET		BELA, ČRNA, KOV. LUNAR
FORD SMAXTREND 2.0 TDCI	NOVO od23.330,60 PARKSENZ0RJI		BELA
FORD FIESTA TREND 1.25	NOVO oo 9.990,60 V PRIHODU		BELA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr			
www.avto-prstec.si


gratis ob nakupu novega vozila na leasing
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
www.radio-tednik.si
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Z bolečino v srcu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Štefan Zorec
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 92
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu s tem izkazali spoštovanje, darovali cvetje, za svete maše, sveče, katerih plamen mu bo gorel v zahvalo, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Jančič, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki v bolečih trenutkih sočustvujete z nami, in vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Olga in sin Boštjan z družino
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval, spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal.
V SPOMIN
2. septembra mineva eno leto, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek in tast
Ignac Čeh
IZ DORNAVE 111 a
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rož ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenje naše se je spremenilo, a srca naša te ne bodo pozabila.
SPOMIN
27. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi
Jožef Čeh
IZ VIDMA PRI PTUJU 67
Vedno boš v naših srcih in naših mislih. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega
Cirila Muršiča - Čirota
se od srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem za izraženo sožalje, sočutno pozornost in podporo. Izrekamo hvaležnost prizadevnemu in toplemu osebju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Posebna hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku in mu poklonili cvetje, sveče ter milo pesem.
Žena Zlatka, mama Vera, hči Mojca, sin Mitja, zet Boštjan, snaha Sergeja, vnuki Luka, Nejc, Kaja, Žiga,
Dan in Dea
Ormož • Znižali gladino Ormoškega jezera
Na suhem ostale ribe in kmetje
V noči s sobote, 18., na nedeljo, 19. avgusta, je Hrvatska elektroprivreda Varaždin (HEP) zaradi izvajanja rednih letnih vzdrževalnih del na svojih objektih znižala gladino v Ormoškem jezeru in v kanalu za HE Formin. Nivo vode se je na nekaterih mestih znižal za 2 in tudi več metrov.
Dela so se začela v ponedeljek, 20. avgusta, in so že zaključena, nivo vode pa je na istem mestu kot pred posegom. Nemalo smo bili presenečeni, kako nizka je bila gladina Ormoškega jezera v tem času, a so nam poznavalci razmer povedali, da gre za običajna vzdrževalna dela na brežinah, ki jih HEP izvaja v rednih časovnih presledkih. Za to so si tudi pridobili vsa potrebna soglasja in obvestili pristojne državne službe. Vzdrževalna dela se na obmejnem območju z Republiko Hrvaško lahko izvajajo na osnovi meddržavne pogodbe, kakor tudi po pravilniku o obratovanju HE. Vsa vzdrževalna dela sta obe strani dolžni vsakoletno napovedati in ta dela so tudi predmet dogovora na zasedanju vodnogospodarske bilateralne komisije. HEP je o nameravanem posegu pisno
obvestila Dravske elektrarne Maribor, ki tudi sodelujejo pri energetskem obratovanju tega dela Drave.
Nekoliko bolj nerodno pa je, da so vsi pozabili na ljudi, ki v tem okolju živijo. Tako se je zgodilo, da smo nekaj dni pred tem na Ormoškem svečano odpirali novozgrajen namakalni sistem, pa je bil ob znižanju gladine naenkrat na suhem. Zato je upravičeno vprašanje, ali so takšna dela v času sedanje suše in vsesplošnega pomanjkanja vode primerna ali pa bi lahko počakali še kakšen teden, ko se bodo temperature nekoliko spustile.
Ob vsakoletnem urejanju brežin pa so obupani tudi ribiči. „Težava je v tem, da vodo spustijo prehitro in se mladice ne utegnejo pravočasno umakniti. Zadnje dni smo pobirali mladice po mulju in ponovno videli, da je škoda velika. Na-
Foto: Viki Ivanuša
Ormoško jezero je sredi avgusta ponujalo drugačen pogled kot sicer.
redili smo zapisnik, dogodek dokumentirali in bomo vse skupaj posredovali zavodu za ribištvo. A tako je že leta. Pristojni bi z elektrarno morali dogovoriti protokol spuščanja vode, ki ne bo tako uničujoč za ribe, na katere vsi pozabljajo," je povedal Rado Antolič,
predsednik Ribiške družine Ormož. Ribiči ocenjujejo, da je v mulju po izpustu vode poginilo okoli 40 % letošnjih mladic.
Glede na to, da odgovorni pozabijo na ljudi, verjetno ni pričakovati, da bi mislili na ribe. Tudi sama sem na uradno
pojasnilo pristojnega ministrstva za kmetijstvo in okolje o dogajanju na Ormoškem jezeru odgovor čakala skoraj teden dni. Sicer so me vsake toliko časa potolažili z vljudnostnim pismom, v katerem so mi zapisali, da je čas dopustov in da so prezaposleni ter da mi odgovora na to vprašanje še ne morejo zagotoviti. So pa v končnem odgovoru zapisali tudi to, da „je vznemirjenje lokalnih prebivalcev v času sedanje koledarske suše in vsesplošnega pomanjkanja vode upravičeno in bo treba posebno pozornost posvetiti vsakršni rabi na tem prostoru ter o posegih oz. vzdrževalnih delih sprotno obveščati lokalno skupnost in zainteresirano javnost".
Zaenkrat nastaja škoda pri ribjem zarodu in pri namakanju. V prihodnosti pa se ob takih posegih zna zgoditi, da bodo brez vode ostali tudi Ormožani, ki se oskrbujejo s sistemom bogatenja podtalnice. To pomeni, da se voda odvzema iz kanala, in če je nivo vode nižji, so sistemi za črpanje vode na suhem. Zato bi temu vprašanju in dogovoru s sosedi kazalo posvetiti več pozornosti.
viki ivanuša
Ptuj • Radio-Tednik in Tuš nagrajujeta
Tablični računalnik za Marjetko in otroka
Avgustovska nagradna igra Radio-Tednika in trgovskega podjetja Engrotuš, ki je potekala na valovih Radia zjutraj ob 8.45 v okviru Štajerske budilke in v popoldanskem času ob 14.40, je osrečila Marjetko Plošinjak iz je postala srečna lastnica tabličnega računalnika.
22. avgusta je v jutranji budilki potekalo žrebanje med vsemi, ki so pravilno odgovorili na vprašanje o trgovini Ek-stra Tuš, ki so jo odprli konec aprila letos v Q centru na Ptuju in ponuja izdelke po ekstra cenah in ekstra sveže izdelke.
Nagrade naše družbe in En-grotuša je bila gospa Marjet-ka zelo vesela. Nagradne igre na valovih Radia Ptuj so ji v zadnjih letih prinesle že več nagrad, še posebej pa sta se tokratne nagrade razveselila njena otroka Janja in Tadej, ki sta si doslej morala »deliti« stacionarni računalnik. Zdaj hude krvi več ne bo, če bosta želela hkrati delati na računalniku. Kot je povedala njuna mama, pa sta se že pred prevzemom
tabličnega računalnika dogovorila tudi o njegovi uporabi. Janja bo v novem šolskem letu obiskovala 7. razred OŠ, Tadej pa 8.
V avgustovski nagradni igri Radio-Tednika in Engrotuša so poslušalci pošiljali SMS-sporo-čila na številko 3333 s ključno besedo Nagrada, oziroma elektronska sporočila na naslov bu-dilka@radio-tednik.si, (zadeva - Nagrada). Vseh SMS-sporočil in elektronskih sporočil je bilo v času od 15. avgusta do 21. avgusta, ko je potekala nagradna igra, 378. Vsi, ki jih je dosegel radijski klic in so pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje, povezano z novimi letaki trgovine Ekstra Tuš oziroma nasploh o Ekstra Tušu, so se
uvrstili v zaključno žrebanje, ki je bilo 22. avgusta v jutranji budilki. Marjetki Plošinjak je tokratno nagrado prineslo
že prvo SMS-sporočilo, prvi dan pa je bila tudi izžrebana za sodelovanje v naslednjem kolu. Nagrada ji kljub žrebu ni
Ptuj od 15. do 21. avgusta, Spodnjega Leskovca 17, ki
pripadla avtomatično, na klic se je morala oglasiti in tudi po-kramljati z voditeljem.
Tablični računalnik ji je 27. avgusta v trgovini Ekstra Tuš na Ptuju izročila poslovodki-nja Angelina Kolenič z željo, da bi njej in njenima otrokoma dobro služil ter da bi imela še kdaj srečno roko.
MG
tehnični pregledi
Črna kronika
Z motorjem prehitro v križišče
25. avgusta okoli 18.20 je 52-letni moški iz Ptuja vozil motorno kolo Yamaha TT 600 E iz smeri Sv. Trojice proti Benediktu. Ko je izven naselje Osek pripeljal do križišča, je zavijal desno na lokalno cesto, pri tem pa hitrosti motornega kolesa ni prilagodil svojim sposobnostim in lastnostim vozišča, zato mu je spo-dneslo prednje kolo, nakar se je motorno kolo prevrnilo na desni bok. V prometni nesreči se je 44-letna sopotnica hudo telesno poškodovala, voznik pa lahko. Zaradi povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Spet najden
ukraden
avtomobil
27. avgusta ob 13.40 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor pri Sveti Trojici ustavili osebni avtomobil italijanskega registrskega območja, ki ga je vozil 20-letni državljan Romunije. Ob kontroli vozila BMW X6 so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno lani v Italiji. Vozilo so zasegli in moškega pridržali, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Napihali so
22.	avgusta ob 19.10 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Majšperku ustavili 62-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,61 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
23.	avgusta ob 20.30 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 31-le-tnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,94 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Foto: Črtomir Goznik
(za osebna, tovorna in motoma vozila, traktorje)
vse za pogon
Srečni nagrajenki Marjetki Plošinjak je tablični računalnik izročila poslovodkinja v Ekstra Tušu na Ptuju Angelina Kolenič.
(ležaji, tesnila, jermeni,.
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10
... osvežitev v pomaranči
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je na Ilja (1.) jasno, gorko, 15/27 bo štiri tedne vedro.
Danes bo sprva še delno jasno, čez dan se bo pooblačilo. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji se bodo pojavljale padavine, deloma nevihte. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 20 do 26, na Primorskem in v južni Sloveniji do 28 stopinj C.
Obeti
V	soboto in nedeljo bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
Opozorilo
V	petek lahko ob predvidenih močnejših padavinah močneje narastejo manjše reke in hudourniki, zlasti na zahodu, jugozahodu in jugu Slovenije.