Leto 1883.
459
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLI. — Izdan in razposlan dne 24. avgusta 1882.
II*.
Ukaz ministcrstev za finance in trgovino od 7. avgusta
1882,
o prejemanji ali dobavi tobakovega močila, gnojilnih soli, klorkalija in klormagnezija.
Dogovorno z udeleženimi kraljevsko ogerskimi ministerstvi ukazuje se v oziru na tarifne številke 21 in 319 a in b občne čolne tarife avstro-ogerske čolne okolije od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47) za zdaj do nadaljšnje naredbe takö le:
I.
Da se sme od kod dobivati tabakovo močilo tarifne številke 21, k temu je potrebno dovoljenje finančnega ministerstva.
II.
1.	Gnojilne soli, ki imajo kaj kuhinjske soli v sebi (ostanki in odpadki soli od fabrik in solovarnio in gnojila, umetna iz solnih zmesi), smejo se v kmetijsko porabo po kraljevinah in deželah na državnem zboru zastopanih in po deželah ogerske krone, kakor doslej, samo tedaj vvažati, če se dobi posebno dovoljenje. 1'o dovoljenje daje se, kakor do zdaj, samo tistim kmetovalcem (zemljiškim posestnikom in zakupnikom zemljišč), zoper katere z dohodarstvene strani ni nobene spotike, in ki s potrdnicami izkažejo, kolik je razsežaj njihove kmetije in koliko po teži res za-njo potrebujejo takih gnojil, ki imajo v sebi kaj kuhinjske soli. Te potrdnice naj si zadobodo od dotičnih kmetijskih družeb, odnosno društev.
(Slovonlsoh.)
81
Prošnje za tako dovoljenje vpolagati je po kraljevinah in deželah na državnem zboru zastopanih pri pristojnem c. kr. finančnem deželnem oblastvu, a v deželah ogerske krone pri pristojnem kralj, ogerskem finančnem oblastvu.
Na to se poslatev iz prob, ki so bile vzete z dohodarstvene strani, ob prosi-teljevem trosku uradoma preišče zastran tega, koliko kuhinjske soli ima v sebi, in ko je preiskava zvršena, razloči v teh prošnjah, če ni čez 20 odstotkov kuhinjske soli, pristojno c. kr. finančno deželno oblastvo, oziroma pristojno kralj, ogersko finančno oblastvo, a če ima poslatev več kuhinjske soli v sebi, c. kr. oziroma kralj, ogersko finančno ministerstvo in na slučaj dovoljenje dâ prijeti jo pod uvetom, da se gnojilna sol oneužiti (denaturira) in pod drugimi uveti, katere bi mu bilo sicer naložiti.
Kadar je poslatev namenjena za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane, mora prositelj dotično prošnjo s svojo roko podpisati in svojim pečatom zapečatiti. Taka prošnja sme se vpoložiti tudi pri tisti e. kr. mejni colniji, do katere poslatev dospe.
2.	Ostanki in odpadki soli od fabrik in solovarnic za druge namene, in ne kot gnojivo, po tem klorkalij (solnokisli kali) in klormagnezij tarifne Številke 319
a)	in b) smejo se vvažati, odnosno prejemati:
a)	za kemijske fabrike, ki stojč pod dohodarstvenim prigledom, v množinah za lastne namene potrebnih, sicer brez posebnega dovoljenja, ali vendar pod dohodarstvenim nadzorom njihove uporabe v fabrikah.
Za tega delj bode colnija, katera poslatev odpravlja, priznanjala jo tistemu prigledno-okrajnemu voditeljstvu, v okraji katerega fabrika stoji;
b)	v vseh drugih slučajih nasproti samo na posebno dovoljenje in po tem, ko se je preiskalo, koliko kuhinjske soli imajo v sebi.
Prošnje za tako dovoljenje vpolagati je po kraljevinah in deželah na državnem zboru zastopanih pri pristojnem c. kr. finančnem deželnem oblastvu, a v deželah ogerske krone pri pristojnem kralj, ogerskem finančnem oblastvu.
V prošnjah, katere morajo v kraljevinah in deželah zastopanih na državnem zboru biti napisane, kakor je v poslednjem odstavku sub II 1) namignjeno, treba je potanko povedati, koliko se teh kemijsko-pomočnih tvarin za vsak slučaj hoče prejeti, kam jih kdo misli in v katero svrho jih misli prejeti in uporabljati.
Na to se poslatev iz prob, ki so bile vzete z dohodarstvene strani, ob prosi-teljivem trošku uradoma preišče zastran tega, koliko kuhinjske soli ima v sebi, in ko jo preiskana zvršena, razloči v teh prošnjah, če ni čez 20 odstotkov kuhinjske soli, pristojno c. kr. finančno deželno oblastvo, oziroma pristojno kralj, ogersko finančno oblastvo, a če ima poslatev več kuhinjske soli v sebi, c. kr. oziroma kralj, ogersko finančno ministerstvo in na slučaj dovoljenje dâ, prejeti jo pod uveti, katere se za vsak slučaj posebej pozdi potreba naložiti, da ne bi se te kemijske pomočne tvarine kako zlorabile.
I>iinajewMki s. r.
Pino s. r.
461
115.
Ukaz ininisterstev za finance in trgovino od 16. avgusta
1882,
o tari postavljeni pri colnem odpravljanji rudninskega olja, potem degta (katrana) iz rjavega ogljija in skrilja, o izdajanji potrdnic izvira za sirovo težko rudninsko olje romanskega izvira, naposled o cola in davka prostem dobivanji očiščenega rudninskega olja z gostoto pod 770 stopnjev v obrtno svrho za raztopilo in izlecilo.
V izvod tarifnega razreda XXI. občne čolne tarife avstro-ogerske eolne okolije (Drž. zak. št. 47), po tem §fa 5 postave od 26. maja 1882, s katero se vvaja porabnina od rudninskega olja (Drž. zak. št. 55), izdajo se dogovorno z udeleženimi kralj, ogerskimi ministerstvi naslednja določila, ki pridejo v moč počensi od 1. septembra 1882.
I.
Za izračun čiste teže pri plačevanji cola od rudninskega olja, degta iz rjavega ogljija in skrilja (tarifne številke 119, 120, 121) postavlja se v zmislu člena XVII čolne postave od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47) tara v odstotkih kosmate teže, kakor je razvidna iz naslednjega, namreč :
13% za sode z rumanskim sirovim rudninskim oljem (opomnja 2 k tarifnemu razredu XXI);
20% za sode z drugim rudninskim oljem ;
24% za skrinje s posodjem iz pločevine, steklenicami (flaŠkami) ali vrči; 16% za koše s posodjem iz pločevine, steklenicami ali vrči;
10% za pletenice, steklenice in vrče.
n.
Za sirovo rudninsko olje rumanskega pridelka, kakeršno ne očiščeno ni za svečavo, ki mu gostota pri 12° R. preseza 830 stopnjev, morajo potrdnice o izviru, če se hoče doseči ugodnejši col po 68 krajcarjev od 100 kilogramov, 8vedočiti, da je rudninsko olje pridelano v Rumaniji, in izdajati jih mora po-mestno (lokalno) oblastvo. Ako v kraji, od koder se olje pošilja, kako avstro-ogersko konzulstvo stoluje, sme tudi ono izdajati take potrdnice.
m.
Ugodnost, dobivati brez cola in davka rudninsko olje namenjeno v kako obrtnost za raztopilo ali izlecilo, katerega gostota je o toplini od 12° Rčainur manja nego 770 stopnjev, moči je doseči in uživati pod naslednjimi uveti, namreč:
1. Kdor hoče rudninsko olje gostote 770 stopnjev v kako obrtno svrho brez t’ola ali davka odkod dobivati, potrebuje posebnega dovoljenja v to.
Rudninsko olje sme se ali samo iz vnanjega cola prosto ali iz kake domače čistilnice rudninskega olja davka prosto prejemati, ali pa sme biti tudi oboje. V poslednjem slučaji bode se iz domače čistilnice prejeto rudninsko olje, čim pride v obrtišče, gledé kakega plačila davščine (št. 2) štelo za enako olju iz vnanje dežele prejetemu.
2.	Dovoljenje (št. 1) daje se samo takim podjetnikom, ki niso bili ni zarad krijomčarstva ni zarad težkega dohodarstvenega prestopka zoper porabnino od rudninskega olja pokaznjeni ali samo za to obtožbe odvezani, ker ni bilo pravnih dokazov. Kadar je v čisto djano, daje podjetnik to dovoljenje zlorabil, mora mu se precej vzeti nezavisno od drugih dohodarstveno-kazenskih posledic. Dovoljenje sme se stranki vzeti tudi tedaj, kadar ona ne izpolni enega ali drugega tistih uvetov, ki jih piše le-ta ukaz, ali kateri bi se pozneje ukazoma postavili.
3.	Dovoljenje (Št. 1) dodeljuje se na leto dni. S koncem leta, za katero je dovoljenje bilo dano, ovedö se zaloge rudninskega olja, kar ga je dotičnik cola prosto iz vnanjega ali davka prosto iz kake čistilnice rudninskega olja prejel. Ako se podaljšba dovoljenja ni o pravem času izprosila, treba je za te zaloge, — če se je rudninsko olje samo iz vnanjega ali iz vnanjega in še tudi iz kake domače čistilnice prejemalo, — opraviti col po 10 gld. v zlatu za 100 kilogramov čiste teže, ali pa, — če se je prejemalo samo iz kake domače čistilnice, — porabnino po 6 gld. 50 kr. za 100 kilogramov čiste teže. A če se dovoljenje za časa podaljša, privzamejo se omenjene zaloge med množino potrebno za bodoče leto.
4.	Obrtniki, ki so dobili dovoljenje, ne smejo ni trgovati z rudninskim oljem, ni sploh rudninskega olja komu drugemu oddajati (prevajati), niti olja manj nego 770 stopnjev gostega uporabljati za svečavo. Z druge strani imajo oni dolžnost trgovske in obrtne knjige pravoredno pisati, in finančnim organom, koli korkrat bi to zahtevali, dopuščati vpogled v te knjige, kakor tudi vstop v njihove fabriške ali obrtovne prostore zatega delj, da bode tem organom mogoče, postopek fabrikacije ali obrtovanja opazovati, zalogo sirovine, sosebno rudninskega olja in zdelkov z njim proizvedenih ovedovati, prigledovati in s knjigami primerjati.
Vrh tega naj podjetnik izrecno izjavi, da se podvrže uže izdanim občnim, kakor tudi posebnim priglednim meram, ki bi se za kak slučaj določile, ter da je voljan, opraviti pristojbine nadzorne, kar bi se jih vsled dohodarstvenega nadziranja po meri dotičnih ukazil nabralo.
5.	V dosego dovoljenja (št. 1) treba je prošnjo na finančno-deželno oblastvo napisano vložiti pri pristojni trgovinski in obrtni zbornici.
V tej prošnji naj podjetnik pové:
a)	obim ali razsežaj podjetja s popolnim opisom tehničnega postopka, v katerem hoče rudninsko olje uporabljati;
b)	koliko rudninskega olja bode o priliki potreboval za ta postopek v tečaji leta, na katero ima dovoljenje sluti, in pa v odstotkih izraženi množinski razmer med porabo (potroŠkom) rudninskega olja in drugo uporabljeno sirovino z ene strani in med dosežnimi izdelki z druge Strahi.
c)	Colnijo, mimo katere hoče iz vnanjega, oziroma čistilnico iz katere hoče rudninsko olje prejemati, in ako misli poprijemati se obojega vira, tudi delež letne potrebe (6), ki ga hoče iz vnanje dežele, oziroma iz domače
čistilnice dobivati. Ako to finančnemu oblastvu I. stopinje poprej naznani,
sme podjetnik za en način povedano množino rudninskega olja, kolikor še
ni pošla, predeti na drug način ali vir.
6.	Trgovinske zbornice pretresejo pri njih vložene prošnje, o katerih se govori v prejšnji točki, gledé tega, je li resnično, kar je v njih povedano, ter jih odpravijo s svojim mnenjem vred na dotično finančno deželno oblastvo, katero o njih nadalje posluje.
Ako bi trgovinska zbornica izrekla, da mu za njegov posel zadostuje manj rudninskega olja. nego je podjetnik povedal, tedaj se dovoljenje stesni na to manjšo množino.
7.	Predno se mu dâ dovoljenje (št. 1), mora podjetnik dati državni blagajni varnost za vsoto cola in davka, katera bi po zlorabljenji ali kako drugače utegnila priti v nevarnost.
To varnost je tedaj, kadar se misli rudninsko olje samo iz vnanjega ali pa nekaj iz vnanjega in nekaj dz kake čistilniee prejemati, izračunjati po iznosu cola, ki štejoč 10 gld. v zlatu na 100 kilogramov, primeroma pride na četrt leta za potrebovano olje, a če se misli olje potegovati samo iz kake čistilnice, po iznosu porabnine, kar je za to potrebo pride štejoč po 6 gld. 50 kr. na 100 kilogramov.
Varnost sme se dati ali tako, kakor se veleva v §. 14 pro piša izdanega v izvod postave, ki vvaja porabnino od rudninskega olja (Drž. zak. od 1. 1882, št. 78), ali pa tudi tako, kakor je v §. 7 ukaza od 15. januvarja 1862 (Drž. zak. št. 6) pisano. Varnost postaje prosta po meri, kakor se brez cola ali davka prejeto rudninsko olje v dotični fabriški namen resnično potroši.
8.	Najmanja množina, ki se sme na enkrat odkod prejeti, ustanavlja se na en metersk cent.
9.	Vsak podjetnik, kateri se poslužuje dovoljenja (št. 1), dolžan je zax-ad dohodarstvenega prigleda pisati si posebne zapiske o prejetem in uporabljenem rudninskem olji.
10.	Vvozno-odpravna colnija naj rudninsko olje, ki se brezcolno prejemlje ns vnanjega, dokler ne pogrč v dovoljenji povedana množina, po zavarovanji cola napotovati na podjetništvo ter le-to priznaniti finančnemu organu, kateri je določen v nadziranje istega.
Delo imajoči finančni organ naj prihod vsake takšne poslatve — ovedevši poprej težo in gostoto rudninskega olja in primerjavši število in znamenja voznih posod s spremljajočimi jo papirji, — potrdi na vpovednici in na priznanilnici, napominjaje številko, pod katero je poslatev vpisana v zapisnike pod št. 9 omenjene, ter odpravi priznanilnico na vvozno colnijo, katera potrjeno priznanilnico priloži vpisniku.
Na vožnji poslatve od vvozne colnije do stajališča fabrike izpolnjevati je propre o vožnji nezacolanega nakazanega izvoznega blaga.
11.	Porabnino za rudninsko olje, ki se hoče iz čistilnice za fabriko imajočo dovoljenje s pravico do oprostitve od porabnine odpraviti, mora podjetnik čistil-
V zorec A.
nice, predno se rudninsko olje odpravi iz čistilnice, zavarovati pri prejemnem organu, katerega finančno oblastvo I. stopinje na znanje dâ.
Zavarovanje naj se dâ tak<5, kakor je omenjeno v §fu 14 zvrŠitvenega pro-pisa k postavi, vvajajoči porabnino od rudninskega olja (Drž. zak. št. 78). — V ostalem sme se tudi podjetniku čistilnice dodeljeni kredit porabnine uporabiti, ako je dotična namenilnica primerno napisana.
Dana varnost postaje prosta, čim pride nazaj uradno potrdilo o tem, da je brez davka odneseno rudninsko olje dospelo v obrtovišče, za katero je določeno.
12.	Rudninskega olja čistilnica, iz katere se hoče za fabriko določeno rudninsko olje brez davka odnesti, delžna je to rudninsko olje kakor vsako drugo davkovno rudninsko olje, predno se odnese iz nje, vzglasiti uradu ali organu, kateremu je za plačevanje porabnine odkazana, s tem pristavkom, da bode odneseno z zahtevom prostosti od porabnine.
V dotičnih vzglasilih mora se poleg podatkov ukazanih v §. 23 postave (Drž. zak. od 1. 1882 št. 55) pod št. 1, 2, 3, še tudi povedati, za katero podjetje je rudninsko olje namenjeno, in pa datum in poslovno število podjetniku danega dovoljenja, prejemati brez davka rudninsko olje.
O rudninskem olji, katero se ima na podlogi zgoraj omenjenega vzglasila in davkovne bolete davka prosto iz čistilnice odnesti, mora se, — predno bode odneseno, pri finančnem organu, kateri čistilnico neposrednje nadzira, vpoložiti vpoved po priloženem vzorci A v dvojnem izdatku.
13.	Na vožnji poslatve rudninskega olja od čistilnice do stajaliŠča fabrike, za katero je poslatev namenjena, treba je tako, kakor pri rudninskem olji, katero cola prosto iz vnanje dežele prihaja (št. 10), izpolnjevati propise o vožnji nakazanega nezacolanega blaga vvoznega.
14.	S koncem vsacega solnčnega četrtletja naj finančni organ, kateremu je obrtišče v nadzor odkazano, opravi obračun z dotičnim podjetnikom o uporabi iz vnanje dežele ali iz domače čistilnice za raztopilo ali izlecilo brez cola ali davka prejetega rudninskega olja. Na temelji teh obračunov ukaže finančno oblastvo I. stopinje, da se dana varnost po vsem ali po nekem delu opusti, ali pa povrne.
Za tega delj imajo finančni organi pod št. 9 ukazane zapiske vsako letno četrt zavrŠiti ter s prilogami (prodajnimi boletami, potrjenimi istopisi vpovedi) vred odpraviti na finančno oblastvo l. stopinje, po tem ko so čisto težo in gostoto rudninskega olja, kar ga je ostalo v obrtiŠči, poizvedeli in vpisali tako v zavrŠene kakor v novo osnovane zapiske ter te vpise podpisali.
Finančno oblastvo I. stopinje primerja zapiske a prilogami, pretresa obračune ter ukaže, če ni nikake spotike, da se dana varnost popolnem ali deloma opusti, ali pa tudi povrne.
Ako se pri zgoraj ukazanem obračunu in dotičnem ovedanji zaloge najde» da je premalo rudninskega olja v primeri k dotičnim zapiskom, tudi če se je vzelo, da se šest odstotkov olja v enem letu po izhlapenji izgubi, ter se ta manjek
ne opraviči popolnoma, to je podjetniku precej ukazati, da plača pristojbino za rudninsko olje, kolikor ga manjka, in to: colno pristojbino s 10 gld. za 100 kilogramov čiste teže, če se je olje samo iz vnanjega ali pa iz vnanjega in pa Še iz kake čistilnice rudninskega olja prejemalo, sicer pa porabnino po 6 gld. 50 kr. za 100 kilogramov čiste teže. Poleg tega sprožiti je dohodarstven kazenski postopek.
15.	Ako uradni sedež finančnih organov, katerih reč je uradne poslove, omenjene v zgornjih določilih, št. 10 in 12 zvrsevati, ni v stajališči podjetja, to ima podjetnik dolžnost, polagati pri državni blagajnici, katera mu se na znanje dâ, pristojbine za pot.
I> ima jews ki s. r.
Pino s. r.
tampilja.)
! * ! s- s
BO«
. e ns e2i
g. ■ a
S . a
O
•O
S. <3 o
#1 I
fus
g g. g-« s. Er
5 B B a “w e- « 2:
O W »
< p» a
Çâ I
Rû? S
P» Hj. >-«
‘ « P g.
T=J
O
• s pravico do davkovne oprostitve odnese iz čistilnice niže imenovane.