Štev 13.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
29. marca 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25
D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Mari-
jinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din.
Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki
M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki
Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravni-
štvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v
Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-
ratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst.
Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od
vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva
dinara v „Poslanoni“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo
stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno
več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Naroden čin.
Človeka skoro srce boli, da mora telko , pisati o krivicaj, ki jih delajo tisti, ki majo oblast v rokaj nad možmi, šteri njüvo postopanje obsojajo i se njim protipostavlajo, ar vidijo, da delajo na škodo narodi — našoj državi. A potrebno je o vsem tem pisati, ar ljüdstvo mora biti poučeno, da spozna, što so njegovi pravi prijateli i Što j zatiralci, da se bo moglo Odločiti, gda pride do volitev.
Vsigdar bole se opazüje, da pri nas sme izvršavati svoje državlanske pravice samo tisti, ki je radikal ali pa samostojni demokrat. To se vidi iz postopanja ljüdi, ki majo v rokaj državno upravo. Jako očivestna prilika za to je slučaj, ki se je pripeto pred kratkim z ednim profesorom v Maribori. Te profesor je g. Ribarič, ki je poučavao skoro na vseh mariborskih srednjih Šolaj srbohrvaščino.
Njega so nepričaküvano prestavili v Južno Srbijo. — Zakaj pa se je to zgodilo ? Mogoče zato, ar je rovaro proti državi? Ar neje narodnjak, dober Jugoslovan ? Ar neje sposoben za svojo slüžbo? Vse to neje vzrok. Vsakši najmre zna, da se je on vsigdar bojüvao za naš narod. Bio je v Parizi i je tam zagovarjao naše stališče i delao na to, da se ustvari Jugoslavija. Tudi to ne vzrok, da ne bi bio kak profesor na svojem mesti. Ar on je v tom kraji edini, ki ma izpite i sposoblenost, da lehko poučava, srbohrvaščino. Ravno zato so ga poslali se iz Dalmacije.
Svojo slüžbo je zgübo samo zavolo toga, ar neje pristaš samostojne demokratske stranke, ar je vüpao nastopiti pri volitvaj kak kandidat bratskoga sporazuma i je s tem pokazao, da obsoja politiko demokratov.
Ali pa je to zadosten vzrok ? Ali nema vsakši državlan pravice odločati se po svojoj prostoj voli i po svojem osvedočenji? Do zdaj je bilo to mogoče, a kak se kaže, ščejo to samostojni demokratje odpraviti. Gde je pa potom prostost v mišlenji, odločanji, štero ravno oni tak povdarjajo ? Govorijo za prostost, delajo pa proti njoj. Prosti smejo biti samo oni, vsi drugi pa bi se njim naj pokoravali.
Fr. Kolenc:
Što naj gospodari v šolaj?
1.
Mislim, da ne trdim preveč, če povdarjam, da je ljüdska (osnovna) šola ognjišče našega zasebnoga i javnoga živlenja. S tem ščem povedati, da predvsem ona vpliva na to, kak se razvija vse naše djanje i nehanje. Od nje je odvisen naš razvoj — düševni i telovni — navzgor, ali po propad navzdol, ar ona je činiteo, ki v najvekšoj meri vpliva na odločitev človekovo, gda stopi v živlenje. Zato leži na šoli velka odgovornost.
Šola nadelüje delo starišov. V najmlajših letaj je dete doma i tam sprejema od svojih roditelov i starejše bratje prve pojme o živlenji, o sveti. Od matere čüje prve reči o Bogi i od nje se navči prve molitvice, štere s sklenjenimi i pozdignjenimi rokami goreče pošila proti nebi k Bogi, o šterom njemi je mati pravila, da je dober, da je naš gospod, naš oča, zato ga moramo častiti i moliti; on nas je stvoro i nam davle vse, ka je za živlenje potrebno, zato njemi moramo skazüvati zahvalo. Na telko vzgoji dete dom — mati. To vzgajanje pa mora sledkar nadelüvati šola. Ona naprej razvija tiste prve pojme, štere je dobilo dete doma i da njegovim düševnim očam še šerši pogled. Njena naloga je, da začeto vzgojo dokonča i pripravi vsakšega na živlenje, štero čaka vse. To naloga je velka, je sveta i šola se mora potrüditi, da jo reši na pravi način, da napravi iz mladih detinskih src trdna moška srca i da vcepi v nja vse, ka je potrebno za časno i večno srečo človekovo.
Ar je teda Šola tak važna, je potrebno, da njoj posvetimo svojo pazlivost i malo od bliže pogledamo šolsko Pitanje. — Kakša naj bo šola i Što naj bo v njoj gospodar?
O nalogi šole sem nakratko že govoro. Iz naloge same pa se da odgovoriti tüdi na pitanja: kakša naj bo šola ? Biti mora takša, da svojoj nalogi odgovarja. Če se od nje zahteva, da deco umsko i srčno izobrazi, da napravi iz nje trdne, značajne ljüdi, da jih vodi k časnomi zadovolstvi i večnoj sreči, mora biti zmožna, da to tüdi lehko izpela.
Bole zapleteno pa je Pitanje: što naj gospodari v šoli ? Na to Pitanje so odgovarjali že negda i odgovarjajo tüdi zdaj različno. Vseh ne potrebno i tüdi ne mogoče jemati v pogled. Naj zadostüje, kak je odgovoro na to pitanja naš zdašnji prosvetni minister.
V zdašnjem nevrejenom položaji, gda .se od dneva do dneva bole i bole očivestno kaže, da šola zgübla svoj pravi namen, da se od učitelov ne zahteva, da bi bili vzgojiteli, nego biti morajo člani gotove Politične stranke i če neso to, neso sposobni opravlati svojo slüžbo, zato morajo iti, da pridejo na njüvo mesto takši, ki so člani tiste gotove stranke, gda tiste, ki živejo samo šoli i se ne brigajo za strankarske boje i se zato neščejo ponižati s tem, da bi se vpregli v jarem Politične stranke, premeščajo ali pa jih pošilajo v pokoj, je naš prosvetni minister izgovoro sodbo, da naj bo gospodar šole samo učitel. Drügi se v šolske posle ne sme vmešavati. Učitel sme delati vse, ne da bi ga zato mogeo što na odgovor pozvati. Deco lehko vzgaja, kak šče, ar on je edini gospodar Šole i zato tüdi dece, ki šolo obisküvlejo.
Kak pogübelno je to načelo — da bi bio učitel edini gospod v šoli —, Spoznamo, če še ednok pregledamo reči, ki sem jih
zapisao v prejšnjem odstavki. Nahajamo v dobi — ki nemre trajati dugo, ar vodi v propad — v šteroj se obrača na važnost, na pravo nalogo šole jako malo pazlivosti. Od tistih najmre, ki v šolskom pitanji odločajo j majo zdaj vso oblast v svojih rokaj. Kaže se, da naša šola — po celoj Sloveniji — propada, ar pri njoj ne odločuje vzgojna naloga, nego je postala središče, v šterom se odigrava strankarski politični boj. Učitel se ne gleda kak vzgojiteo — kak sem že to prle opomno —, nego kak strankar, kak član Politične strüje. To je nepravilno, ar učitel bi morao biti samo učitel; v zasebnom živlenji je lehko toga ali ovoga prepričanja, pristaš — na tihoma - te ali one stranke, v javnom živlenji, kak vzgojiteo pa bi morao biti nepristranski, nestrankarski, oddaljen od političnoga boja. Samo tak bi mogeo vršiti svojo nalogo pravilno i vspešno. Pri nas pa ne tak. Po večini so učiteli eksponenti političnih strank i so nastavleni samo za to, da agiterajo i lovijo pristaše, To se očivestno kaže v postopanji zdašnjih višjih šolskih nadzornikov, ki na zapoved od višjega mesta, ali na svojo roko učitele nameščajo, prestavlajo i pošilajo v pokoj, kak najbole slüži stranki, v šteroj so oni. Što neje pristaš njüve stranke, mora iti najprle na kakše zapüščeno mesto i če se tüdi tam ne omehča, da bi vstopo v njüvo stranko ne za-slüži drügoga, kak da ga pošlejo v pokoj, če tüdi je kak učitel na svojem mesti i ma v sebi zmožnost mladino pripravlati za živlenje, jo vzgajati v narodnom i krščanskom dobi. Na spraznjeno mesto pa pride človek, ki je v prvoj vrsti politik, pristaš tiste stranke, šteroj slüžijo tisti, ki so ga nastavili. S tem, da sem povdaro, da je v prvoj vrsti politik, sem povedao, da njemi je šola postranska stvar. Briga se za njo samo v telko, da vzgoji mladino v svojem dühi. I kakši je ta düh ? Ne trbe raziskavati. Što je dnes slüžabnik te stranke, ar ma oblast v rokaj, za par dni pa se vpiše v drügo, če pride na površje, nemre vzbüjati v detinskih srcaj dobroga düha.
Mislim da je iz vsega toga vsakomi jasno, kam pridemo, če bo učiteo neomejeni gospodar naših Ijüdskih šol. So pa tüdi drügi važni činiteli, ki zahtevajo, da o naših šolaj odločüjejo tudi drügi. Šteri so tej činiteli i što naj ma še reč v šolskih pitanjaj, bom probao podati v prihodnjoj številki.	(Dale.)
Slika iz verifikacijskega odbora.
(Po članki : Prvi nastop dr. Pivka: „Naša Straža").
Samostojni demokratje so vložili pritožbo proti volitvam v mariborskom volilcom okrožji z namenom, da bi razvelavili mandate SLS Pritožbe je podpirao dr. Pivko — novozvoljeni poslanec. Pravo je, da so volitve nevelavne, ar so katoličanski dühovniki na predganci, v spovednici i celo pred oltarom silili ljüdi, da morajo glasali za SLS Našim poslancom je tüdi v oči
2
NOVINE
29. marca 1925.
metao, da ma S.L.S. austriakante i protidržavne ljüdi.
Gda je izgovoro to izdajstvo nad Slovenci, so naši poslanci dr. Hohnjec, Žebot i Smodej skočili s svojih mest i so tak odločno protesterali, da je morao dr. Pivko henjati.
Dr. Hohnjec je vdaro po klopi i s pozdignjenim glasom zaklicao Pivki : Sram Vas bodi, vi izdajate tü svoj narod! Prva reč, štero izgovorite v parlamenti, je že izdajanje slovenskoga ljüdstva.
Poslanec Žebot se je bližao Pivki, ki je stao bledi kak stena v sredi med radikali, je vdaro z vsov silov po poslanskoj klopi i zakričao:„Tak govorijo tolvaji ! Ali Vam je znano, kelko pristašov S.L.S. je bilo v začetki aretiranih zavolo svojega slovenskoga mišlenja! Vaši pristaši so se skrivali. Na Slovenske pozdrave niti odgovoriti neso vüpali. Sram vas naj bo, da čarnite pošteni slovenski rod. VI bi radi, da bi nas strelali, zapirali.“
Gda je šteo nadalüvati govor, njemi naši poslanci neso püstili, nego so njemi klicali: Vi ne bote sramotili i idajali poštenih Slovencov. Dr. Hohnjec: Zakaj pa toga ne povejte, da so Vaši agitatori na meji šuntali proti Srbom, da bi dobili nemške glase?Sram vas bodi! Žebot: Vaša stranka je küpüvala glase pri Vograj i evangeličancaj v Prekmurji. Evangeličancom i Vogrom v Križevcaj v Prekmurji neste dali samo 15 jezer dinarov, nego ste njim obečali celo 60 jezer dinarov, če glasüjejo za vas.
Takši odločnosti, kak so jo pokazali naši poslanci, dr. Pivko gotovo ne pričaküvao. Gda je vse to čüo, niti k sapi ne mogeo priti, nego je stao brez reči. Protest je tüdi na radikale napravo velki vtis i poštenejši so se odmikali od Pivka.
Pivko je pokazao, kelko njemi leži na tom, ka je obečavao pred volitvami. Te je bio prijateo — edini prijateo — slovenskoga Ijüdstva i po svojih časopisaj je den za dnevom trobo, da bo pomagao našemi siromaškomi narodi, komaj pa je oprvim nastopo, komaj je pregovoro prvo reč, je že začno z blatenjom Slovencov, da bi jih napravo osovražene pri Srbaj.
Z njegovoga nastopa se dosta lehko navčimo. Spoznamo, što je naš pravi braniteo i što naš izdajalec. Na novo se je pokazalo, da so poslanci S.L.S. istinski naši prijateli.
NEDELA.
V. v posti. Evangel, sv. Janoša VIII. 46 —59.
„Popadnoli so zato kamenje, ba bi v njega metali; Jezuš pa se je skrio i vö je šo iz cerkve.“ Jan. VIII. 59.
Kak negda, v starom časi, tak tüdi dnesden ma Kristuš mnogo neprijatelov; kak so ga negda napadali židovje, izvoljeni narod, tak ga zdaj napadajo i sovražijo nešterni krščeniki, tüdi izvoljeni, odebrani rod. Tüdi dnesden se nahajajo, ki ščejo Krištuša kamenüvati z rečjov i djanjom. Kak so nekda, tak tüdi zdaj gučijo proti Kristuši; „Neščemo, da bi ete kralüvao med nami.“ Luk. 19. 14. Zato pravi sv. Pismo: „Vzdignejo se krali zemle i mogočniki se zbirajo proti Gospodi i proti njegovomi Naziljenci (Kristuši)“
(Ps. 2 2.) V svojoj gizdosti kričijo. „Strgajmo njüva vezala i vržimo s sebe njüv jarem“. (Ps. 2.3.) Z vso vbesnostjov se zaganjajo proti Kristuši i njegovoj sv. Cerkvi.
Dnešnji sv. Evangelij nam tüdi prestavla pred oči takšo besno vnožico Kristušovih neprijatelov. Popadnoli so zato kamenje, da bi v njega lüčali, Jezuš pa se je skrio i šo je vö iz cerkve.“ Skrio se je pred telovnimi očmi svojih neprijatelov. Ali te reči majo globokejši düševni pomen. Vzdržavajo v sebi bridko i strašno istino: Kristuš se tüdi skrije düši, jo zapüsti, jo zavrže. Kelko Kristušovih neprijatelov si je želelo sprave z Njim na smrtnoj posteli, pa je ne so dobili. Kelko si je prosilo sv. spoved pa je ne so bili vredni. Zavržen, zapüščen biti od Boga, to je strašna kaštiga, kaštiga za sovraštvo proti Bogi. Tü se istinsko spunjavajo reči Kristušove: „Iskali me bodete i me ne bote našli — v vašij grehaj bote vmrli“. Jan. 7. 34. Zato nas opomina sv. Cerkev: „Delajte pokoro“. — Sekira je že postavlena na korenike dreva. Zato se vsako drevo, štero ne prinaša dobroga sada. dol vseče i se na ogenj vrže“. Mt. 3. 2. 10. „Zdaj je čas, zdaj je prijeten čas, pravi sv. Paveo, — zdaj so dnevi zveličanja“.
„Dnes, če čüjete njegov glas, ne zakrknite svojij src“. (Ps. 94. 8) nego „Slüžite Gospodi v strahi, radüjte se v trepetanji. — Sprejmite opominanje, da se nebi gda razsrdo Gospod i da nebi zašli s prave poti !“ (Psl. 2. 11. 12.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Nove meše. Na drügo nedelo po Vüzmi, dne 26 aprila, bo meo na Cankovi novo sveto mešo g. Vogrinčič Franc, na štrto nedelo po Vüzmi pa g. Tkalec Jožef v Doljnoj Lendavi: Oba sta Salezijanca. Meseca julija pa mata drügiva dva Salezijanca. Eden je g. Žerdin Jožef iz Žižkov drugi pa Ošlaj Štefan iz Filovec.
Düševni list, glasilo za razširjanje krščanskoga Živlenja med evangeličanci v Prekmurji, se v svojoj februarskoj številki dela norca iz katoliškoga svetoga leta. Izrazi:... romajo zavolo buče — čüdne pompe i ceremonije vlečejo v Rim — poganski svetki — popolno grehov odpüščenje itd. so deloma znamenje nevednosti pa tüdi zagrizenosti. S tekšim pisanjom se gotovo ne širi Kristušov düh nego Lutrov, ki tüdi ne mogeo trpeti Rima.
Küreča banda. Na zadnje se je pa li posrečilo prijeti par glavnih lisjakov. Vsi so ešče ne. To Je bila istinsko sramota za Prekmurje. Kelko siromaških hiž je brez kokoši zavolo takših lisjakov. Zanimivo bi bilo dognati, komi so tiste kokoši tržili. Počasi vse pride na den, či se s podmitov ne pokrije. Lüdje si pa nikaj takšega gučijo.
Beltinci. Srčno žalüjemo, da vas moremo odstaviti ino slovo vzememo od vseh starišov bratov, sester, ino od vse rodbine vseh prijatelov ino pajdašov i vam Želemo iz srca kak najobilnejše zdravje doma, da mo se mogli ednok srečno viditi. Odpotüvajoči k vojakom iz Beltinec.
Naša prestolica, srce Slovenske krajine, Murska Sobota, se lepo razvija. Promet, trgovina, obrt stalno napredüje. — Farna cerkev bo dobila vendar nove zvone. — Ti, zbirališče Prekmurcov, od tebe čakamo, da razviješ kulturno gospodarsko zastavo i nas pripelaš na lepo drüžabno živlenje.
V Vančavesi je dne 2. marca neizprosna smrt iztrgala iz naše srede vzorno mater. Ano Štefanec v 70 leti starosti. Pokojnica je bila znana daleč na okrog kot jako dobra mati i smilenoga srca proti bližnjim i sirotam, obednom pa nad vse skrbna mati svojoj drüžini. Svetila njoj večna lüč!
Dobra kniga je najbouši prijateo. Ona je vsigdar lejko pri nas, nam pove istino brez, čemerov, nam tudi ne zameri. Dve falingi sta med nami. Skoro pri vsakoj hiši majo telko molitvenih knjig, ka človek nove, štero bi si zbrao v nedelo. Malo gde pa se dobijo lepe knjige (ne molitvene) za čtenje. Kelkokrat bi se dečko ali dekla po večeraj i po svetkaj doma stavila, či bi mela kakše dobro čtenje. Ar pa toga nemata, pa si iščeta drügo razveselavanje, štero je dostakrat grešno. Kak lepe, kak hasnovitne so n. pr. knige: „Most v živlenje“ — „Rožica s Krasa“ — „Mala Cvetka“ — „Vzor mladine“ — „Fantič le gor stani“ — „Marijin Psalterij“ — „Skrivnost Oltarskoga srestva“. Dečki, dekle, par dinarov menje za piti i kaditi, menje za nepotrebne cifrarije na gvanti, pa si lejko küpite dobre knige. Vse te i drüge lepe knige se dobijo v Martinišči v Soboti.
Romanje v Rim. To leto je sveto leto. Romanje v Rim v tom leti prinese dosta düševnoga haska. Tistim, Šteri do Šli se naznani, ka bo vlak vozo direktno iz Maribora v Rim.
Dijakom na znanje, Med počitnicami bodo tudi dijaki lahko romali v Rim. Imeli bodo ravno take ugodnosti i še večje kakor drügi romarji. Posebno za Slovenske dijake se nüdijo posebne ugodnosji o katerih bomo Še govorili. Glavno je, da si zagotovite potrebno svoto Od staršev i dobrotnikov. Pomislite, da je sveto leto le vsako petindvajseto. Lepšega izleta si sploh mislili ne morete, kakor bo ravno to romanje po pomarančni Italiji skoz slavna mesta v večni Rim. Pogovorite se.
Murska Sobota. Kak smo zvedili, bodo naši dijaki prvikrat po šestih letaj meli dühovne vaje. Začnole bi se bržčes tisto sobato pred cvetnov nedelov i bi se dokončale na velki tork predpondne. To je krvavo potrebno.
Murska Sobota. Naša farna cerkev dobi novi zvone. Či bo vse šlo po sreči, nam bodo že meseca maja zvonili. To je lepi napredek i čast za faro. Zvonovje se delajo v Maribori pri Bülli.
Naznanila.
Uredba o delavnom časi v trgovskih podjetjih i o odpiranji i zapiranji obratov,
razglašeno v Uradnom listi št. 98 z dne 25. dec. 1924. glasom odločbe g. ministra za socijalno politiko (Uradni list št, 5, 1925.) Šče ne stopi v veljavo, nego obvalajo do njegove nadaljne naredbe dozdajšnji predpisi. Zato opomina podpisani gremij, posebno vse svoje člane po deželi,
Novi svet.
Spisao: L Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
V malih porcijaj, zadržano je naznano dnešnje dogodke.
— Dnes je že v Karčujovoj hiši hodilo predstojništvo.
To že zna, je pravila žena. Ve je pa zato hodo Goher,
No dobro. Vse so vküpspisali. Vse so pregledali na tenko. Istinsko nega teštamenta. A bolše bi bilo, če bi bio.
— Zakaj bi bilo bolše?
— Zato, ar edna mala falinga je v računi. Ne ve še se, kelko, a je. Mogoče bo tüdi eden teden trpelo, dokeč popolnoma pride v red zapüščina.
— I do tečaš ne moreva dobiti penez, jeli ? — je pitala žena.
— Penezi? Teh je jako malo. Nekelko sem prineseo... Je pravo z malimi odmori Goher. — A samo tisto, ka je ostalo po pogrebi i izplačili malih računov. Ostalo pride komaj potom.
— Penezi ?
— Ne. Plačüvanje.
— Ka je telko plačüvanja? Ve pa  so pravili, da ma Karču popolnoma vrejene vse penezne posle.	
— Pravili, ka pa. Približno tüdi je tak.
— Samo približno?
— Tak ja. Ar se je tüdi preračunao, pravim, i tüdi je dobro stao za nešterne nikaj vredne
svoje prijatele. Kak se je zgodilo, nemrem razložiti, ar je bio tak oster, bar mislili smo tak, naproti sebi, da svedoštva neje šteo vzeti na sebe za drügoga, posebno za takše nezaneslive Ijüdi ne, kak kakši so na njega püstili svoje duge.
Goherca je začnola žalostne obraze delati.
— Samo razburi se ne! Jo je batrivo mož. Ne je vredno. Ka nama je delati, o tom še se lehko posvetüjeva sledkar hladno.
— Ne prestraši me! Povej raj popolno istino; ar tak ne vem,ka naj si mislim.
— Popolna istina je to, da če vse izplačava, te ostane malo verstva. Karčujovo bogastvo je samo videz. Dokeč je mogeo delati, je meo lepe dohodke ; a tak se vidi, da to neje zadostüvalo, i pravim, tüdi norili so ga; tüdi sto rečam eden konec: drüžinsko posestvo je splavalo.
— No pa je ostalo tüdi po materi.
— Nikaj neje ostalo. Njeno se je že prle razfalatilo. Zaman; vsigdar sem pravo, naj se ne nosijo tak na velko. Tak so živeli, kak hercegi; ka pa tak dela kodiška hči, če pride v gospodsko hišo.
Goherca je vküppočila z rokami.
Na to istinsko ne bi vüpala mislili niti v spanji.
Glej, to je konec gospodstva.
Kak lehko njima je zdaj se pred celim svetom ponašati s svojim šparavnim živlenjon. V vesi toti dobro znajo, da prisiljeno morata krčiti želodce, a v varaši pa se že lehko hvalita s svojov skromnostjov. Zdaj se naj norčarijo gizdavi Ijüdje, Zakaj tak malo trošita, si vsakši groš pod palec stisneta, se paverski oblačita, se
ne sramüjeta niti zakrpanih črevlov. Na tistom črevli krpa ne zevle tak, kak na poštenji. Ar to Že v poštenje seka, da bi z bogastvom norili svet i nazadnje bi se pokazalo, da je bilo vse samo pene, zlati dim, lažnivost.
A če je tak, te niti dece nemreta vzgajati.
Ne, ne.
Iz svojega nemreta trošiti na njeva.
Niti krajcara ne.
— O tom taki lahko odločiva — je pravo Goher. — Jaz sem oskrbnik, jaz ravnam z njima. A aldüvati na njiva posebi nesem dužen. Že napravim, da deklico za male peneze vzemejo k sestram; dečka pa dava v kakšo sirotišnico. Že najdem zagovornika, s šterim to izpelam.
Drügi den se deteti nesta mogli načüditi, Zakaj je postala gospa naednok tak prijazna. Ne je spomenola, ka se je včeraj zgodilo, prijatelsko, krotko se je pogovarjala z njima, pri zajtrki je dodala k belomi krühi, šteroga so navadno namesto dragih pogač pekli za kavo, še eden falat. Ob desetih je opitala, če nesta lačniva; ar kakše jabuko bi se že najšlo v kleti, no pa tüdi malo putra, če mata radiva namazani krüh.
Nesta mogla slutiti, kakšega dogodke senca je ta njena velka prijaznost. Da itak ne ostaneta dugo pri njoj; če pa prideta V zavod, naj mata vzrok dobro govorili o njoj. Tam v zavodi, posebno ar ne bota plačüvala za njiva posebi, nikak ne bota deležniva tak dobre oskrbe, kak kakšo njima ona da zdaj v tom tedni, ali kak dugo še ostaneta pri njima. Če tudi, če pomisli na očo. bi zaslüžila, da jiva Čisto zmantra. Takša sleparija!
(Dale)
29. marca 1925,
NOVINE
3
da se strogo držijo obstoječih predpisov i po nedelaj i svetkaj opoldne zaprejo trgovine, ar bi se inači postopalo proti njim v smisli zakona. Gremij trgovcov za Prekmurje v M. Soboti.
Gda de nam šlo bogše?
1. Te, gda bo Ijübezen kraljüvala med nami;
2. te, gda mo meli svojega sosida za prijatla, ne pa za sovražnika;
3. te, gda mo vsi gledali na to, ka ni eden kmečki dom ne sme propasti med nami;
4. te, gda mo znali šparati tüdi tam, gde Znamo razsipavati (oštarije);
5. te, gda ne bomo vse samo za sebe prosili, liki za tistoga tudi, ki je siromaškejši od nas;
6. te, gda de vse naše odavanje i küpilo šlo skoz kmečkih zadrug, ne pa raznih špekulantov;
7. te. gda de ves naš siromaški krajcar v naših kmečkih zadružnih kasah slüžo v naprejidenje našega kmečkoga stališa i njegove naprave;
8. te, gda nas več nedo cecale med nami živoče razne (komaj zdaj sprevidimo, kak nevarne našemi živlenji) pijajce;
9. te, gda spoznamo i mo tüdi znali ločiti naše dobrotnike (mo vsi šli k njim) i naše škodlivce (mo vsi šli od njih);
10. te, gda teh 10 zapovid izvršimo, se gospodarsko osamosvojimo, postanemo neodvisni, zavedni i izobraženi gospodari na našoj svetoj Prekmurskoj zemli, te de nam Šlo bogše.
Država.
Trdovraten samomorilec. V sarajevskoj vozi majo zaprtoga 19 letnoga Islamoviča. Do zdaj se je mladi grešnik že štirikrat probao obesiti, posrečilo pa se njemi ne, ar so ga v zadnjem hipi rešili. Po prvoj probi, da bi si vzeo živlenje, se njemi nikaj ne zgodilo, sledkar pa je bio kaštigani z dugšim zaporom. Tüdi za zadnjo probo je dobo sotro kaštigo, a iz povedao je. da ga vse to r,e odvrne od trdnoga sklepa, da se obesi.
Obhajanje slüžbene obletnice belgrajskih varaških starih delavcov. Belgrajska Občina je sredi februara priredila obhajanja 30 letnice slüžbe M. Milosavjeviča, povelnika varaške gasilne čete i še sedmih drügih uradnikov. Vsi slavlenci so dobili ob toj priliki red Sv. Save.
Državne fabrika za vagone v Smederevi. Proti konci, marca tekocega leta bodo dovršena vsa dela državne fabrike za vagone v Smederevi. Zaposlenih bo prek 2000 delavcov; letno bo mogoče napraviti 4 do 5 jezer vagonov. Zidina fabrike bo koštala prek 12 miljon dinarov.
Strela bujla dva človeka. V Dalmaciji — pri Mostari — I se je dogodila za zimski čas nenavadna nesreča. Dva brata, ki sta Šla domo, je na poti zgrabo veter i dež. Za zavetje sta si poiskala bükbvo drevo, v štero pa je naskori po tom tresnolo. Eden je bio taki mrtev, drügi pa težko ranjeni. Ar iti neje mogeo, kričanje na pomoč pa njemi ne pomagalo, je morao ležati v logi i tam so ga za par dni našli mrtvoga.
Velka dobrodelna vstanova v Zagrebi. Ob priliki 40 letnica svojega človekolübnoga dela je S. A. Aleksander v Zagrebi izročo vstanovno listino za „Prehrano", štero že dugo let sam vodi. G. Aleksander je darüvao „Prehrano“ dve hiši, izmed šterih je edna najvekša zidina v Zagrebi. Vrednivi sta do 25 miljon dinarov. Vstanovna listina določa, da se mora čisti dobiček vstanove za večne čase vporablati v sledeče namene: 4. za brezplačno Prehrano zakonskih ali nezakonskih sirot, starišov i dovi v vojni spadnjenih vojakov, dela nezmožnih Invalidov i njüvih drügin; 2 za brez plačno prehrano siromaške mladine na visokih, srednjih i osnovnih šolaj; 3 za brezplačno Prehrano kodišov. Aleksandrova vstanova je najvekša te vrste v našoj državi.
Mali Peter Karagjorgjevič,. Belgrajski listi poročajo,da je te dneve prestolonaslednik Peter dobo svoje prve hlačice s šterimi je stopo vö s hiše. „ Njegova angleška odgojitelica, štera je že dosta iz višiših krogov zgojila, ga je v ograd na pol gologa i bosoga pelala. Gibanje na čistom i zdravom zraki majo Angleži pri človeki za najvekše, i zato mali Peter mora v ograd, či ga šče tak mamijo lepe igrače v toploj hiši. Dešč i sneg njemi ne škodita, da nebi celi den se kobacao v ogradi. Pa je tüdi rad v püngradi, gde pride v dotiko s prijaznimi lüdmi. Vsakšemi salutera i pozdravi : ,,Dober dan“, a starejše pa nagovarja s „čičo“, Kdaj dene ešče „dabome“. Što zna, gde je zgrabo to reč ka njemi je tak k srci zrasla, ka se pri vsakšoj priliki z njov odreže. Starše zove za „tata“ i ,,mama“. Mati ga je prinesla med goste v salon. Samo ka je to ne šlo tak z lehka, ar se je Peterček brano z vsemi štirami obleči nove hlače I se je jokao kak je samo mogeo. Na vse zadnje je lepo bogao pa med maminimi rokami stopao notri v salon, gde je z bistro odprejtimi očmi
gledao njemi neznano pisano drüžbo i je vsakoga lepo po vrsti pozdravlao. V očeh se njemi je vidlo, da ga ne veseli imenitna drüžbo, zaželelo se njemi je nazaj v ograd med svoj mali sveti.
Nekaj o Maribori. Ar nam je te varaš blüzi i so ga že vnogi Prekmurci obiskali s tem, da so prišli na božo pot v cerkev Matere milošče, bo dobro, če ga malo bole spoznamo. — V decembri preminočega leta je šteo Maribor 28.378 prebivalcov i okoli 2000 vojakov. Hiš ma 1450 od šterih je bilo v zadnji 15 letaj dozidanih 281. Prebivalstvo je v tom časi naraslo za 2278 oseb, število vojaštva pa je ostalo isto. Žensk je 2111 več kak moškov.
Cerkveni ropi v Zagrebi i okolici Zadnji čas so tovaje vdrli v več cerkev. 17. februara ponoči pa so vdrli v farno cerkev sv. Ivana v Novoj Vesi v Zagrebi. Odnesli so iz tabernakela tri kelihe i monštranco. Škodo znaša 35 jezer dinarov.
Svet.
Poljski priseljenci na Francoskom. Kak
pravi štatistika za čuvanje dela, je poljskih delavcov v francoskoj zemli 510 jezer. V nešternih francoskih okrajaj tvorijo Poljaki več kak 33 odstotkov vsega prebivalstva. V industrijskih središčaj pa znaša število poljskih delavcov 68 odstotkov vseh zaposlenih delavcov. Število delavske dece, ki hodijo v šolo, je približno 30 jezer.
Dve jezero let staro vino. V vogrskom varaši Szony, gde je bio prle stari rimski varaš, so pred kratkim čisto slučajno odkopali stare dragocene predmete. Poleg drügoga tüdi dve kristalni posodi s tekočinov, štero je eden delavec na skrivoma koštao. To pa ne bilo brez posledic. Mož je najmre zaspao i je spao cele tri dni. — Gda se je predramo, se njemi je videlo, da je spao samo frtao vüre. Pripovidavao je, da ma tekočina tek lehkoga kak med sladkoga vina.
Spomenik psovi, ki je rešo celo ves smrti. Skoro vseh trinajst psov, ki so pelali na sanaj zdravilo proti davici v ves Nome v Alaski ob silnih snežnih viheraj i ves rešili smrti, je poginovo. Med njimi je bio tüdi sloveči sibirski vučji pes Balto. Finski voznik Kasson, ki je v snežnom viheri zgübo zid, neje mogeo sani voditi, zato je prepüsto Vodstvo Balti, ki je v Nome srečno prišeo i rešo prebivalce. Zato postavi ves Balti Spomenik.
Nov podmorski telegraf iz Anglije v Ameriko. Pareton, predsednik Zahodne amerikanske telegrafske drüžbe, pravi, da misli drüžba položiti med Anglijov i Amerikov nov podmorski telegraf. Letos pridejo do Nove Foundlandije, Prihodnje leto pa do konca. Telegraf bo lehko sprejeo 60 miljonov reči na leto.
Velka eksplozija. V varaši Uitheroy je zletelo v zrak velko skladišče streliva. Prek 100 Ijüdi je mrtvih, okoli 600 pa ranjenih. Več sto hiš je porüšenih.
Dače v Franciji i Angliji. Na Francoskom pride na leto na vsakšega prebivalca 4 funte i 5 šilingov indirektnoga davka, vküp teda 7 funtov 8 šilingov (po našem okoli 2340 Din). V Angliji pa 10 funtov i 3 šilinge diregtnoga i 5 funtov 4 šilinke indirektnoga davka. Vküpno 18 funtov i šilingov (po našem okoli 4680 Din).
Atentat na nemškoga pisatela. Pred ne ravno davnim časom je prišeo v Vredništvo H. Bettanerovoga lista v Beči mlad človek. S silov je vdro v sobo Bettanerovv i je zakleno za seov dveri, Taki na to so se čüli iz sobe streli. Bettaner, težko ranjen, je meo še telko moči, da je odkleno dveri, nato pa je omedlo i vküp spadno. Na pomoč je prišla Policija, ki jo napadalca areterala. Misli se, da je pisatela napadno zavolo njegovih spisov.
Dogodki v Belgradi.
Kak se je pričaküvalo, tak se je tüdi zgodilo. Radikalna i demokratska večina v verifikacijskem odbori je razvelavila 61 hrvatskih poslancov. Zvün teh tüdi ne potrdila poslancov v maribor—celskom volilnom okrožji i brengalniškom okrožji v Srbiji. Skleno je, da te naj potrdi poseben Odbor narodne sküpščine.
Verifikacijski Odbor je svoje delo dokončao. Svoje sklepe je predložo narodnoj sküpščini, da Jih potrdi ali zavrže. Narodno sküpščina se je zbrala zadnjo nedelo.
Ka na prvoj seji, tak sta se tüdi zdaj postavila eden proti drügomi dva tabora: Pašič— Pribičevičov i tabor bloka narodnoga sporazuma. Opozicija je že prle obsojala postopanje i sklepe verifikacijskoga odbora. S svojov obsodbov je nastopila tüdi zdaj kak zastopnica Slovencov, Hrvatov i velke vnožine Srbov. Znova je vrgla v oči vladnima strankama krivično postopanje, ki se je začnolo pred volitvami, se nadelüvalo po volitvaj, v verifikacijskom odbori i se konča v narodnoj sküpščini, ar kak se vidi, ščeta
Pašič—Pribičevič zapreti pot v parlament zastopnikom Hrvatov i poslanc m maribor-celsko ga volilnoga okrožja, ravnotak Davidovičovim poslancom iz brengališkega okraja.
Od strani opozicije so nastopili najbolši govorniki, ki so z dokazi potrdili svojo obsodbo postopanja Pašič—Pribičevičovih strank. Kak je to radikale i demokrate razdražilo, kaže dejstvo, da so napadnoli hrvatsköga poslanca Bazalo i dr. Korošca i le odločnosti naših poslancov je pripisüvati, da se njima ne zgodilo nikaj hüšega. Opozicija nastopa odločno. Posebno se odliküjejo v odločnosti naši poslanci gg. dr. Hohnjec, Žebot, Smodej. Njüva borba pa ne slepa, nego delajo premišleno i vse, ka vladi v oči vržejo, tüdi dokažejo. Ali bo mela njüva odločnost uspeh, se zdaj še ne ve.
Bole na tenko bomo pisali o celom poteki te, gda bo delo končano i bomo znali, ali bodo hrvatski i naši mandati potrjeni ali ne.
Vsakovrstno mizarsko delo
sprejmemo i delamo po najnižišoj ceni. Na stroj notri vpelana delavnica. Garanteramo za delo i dobro stojimo. Gotove škrinje se tüdi dobijo, prostejše v bogše.
Vdova Čisar i drug, Murska Sobota.
Točna postrežba!	Fino blago!
Fr. Kolenc:	
Prosvetni tečaj.
4. Kmečka izobrazba.
L
Pri Ijüdskoj izobrazbi v zadnjoj številki Novin sem povdaro, da kak so pozvanja v človeškoj drüžbi različna, tak je tüdi izobrazba, najmre v posameznosti, ar Zadnji cil vsakše (izobrazbe) je, človeka podignoti musko i črno. Različna je izobrazba zato, ar vsakši stan ma odločeno drügo pot, po šteroj pridejo svojega zadnjega cila. Pri nas pride v račun samo izobrazba enega stana, zato vse drüge odpüstim i par reči spregovorim samo o njem i njegovoj izobrazbi. To je kmečki stan, iz šteroga smo se skoro vsi rodili i v šterom se celo svoje živlenje giblemo.
Gda mislim na kmečki stan, si predstavim pred oči nekaj mogočnoga, nekaj velikanskoga, mimo česa ne morem iti, ne da bi se bar malo stavo i le za hip obrno svojo pazlivost na to mogočno stvar. Velikanska Zidina, se dvigne pred düševnimi očmi, štera stoji trdno, ar je fundament močen, neomajliv. Tomi fundamenti bi lehko primerjao kmečki stan, ar on je tista trdna točka, na šteroj je zgrajeno živlenje človeške drüžbe. Brez kmečkoga stana si Človeške drüžbe sploh mislili nemremo. Če pa je kmečki stan tak važen, tak neobhodno potreben, je primerno, celo silno, da njemi posvetimo kak največ pazlivosti, da se poglobimo v njegovo bistro, ga zasledüjemo na njegovoj poti i da ga dvigamo, če vidimo, da je to potrebno.
Povedao sem, kakšega pomena je kmečki stan za celotno človeštvo. Zdaj pa se smejim na menši krog. Ka pa pomeni kmečki stan v našoj državi ? Mislim, da na to Pitanje očivestno odgovorim, če povem, da 80% prebivalstva Jugoslavije pripada tomi stani. Se vekšo važnost pa ma v Prekmurji, ar njemi pripadamo skoro vsi. Tisti mali odstotki düševnih delavcov, ki so med nami, skoro niti v račun ne pridejo, a tüdi tej so izšli iz kmečkih hiš, tak da lehko pravimo, da je celo Prekmurje edna velka kmečka drüžina, posamezne kmečke hišice pa so le njeni člani.
Poglejmo to kmečko drüžino nekelko od bliže. — Že na prvi pogled zapazimo na njoj nekši žalosten izraz brez najmenšega veselja, brez prijetnoga, rahloga nasmeška. Nekša tužna resnost sije od nje. Vseširom Vlada nezadovolstvo, čüjejo se razdraženi glasi, včasih se celo zabliskajo oči od čemerov, ali mogoče od trplenja, što zna. Vsakši toži, da ne mogoče živeti, da na sveti ne pravice, da se kmeti slabše godi, kak psovi, da je zaničevan da ga tlačijo i gübilo, tak da človek zgübi vse veselje do dela, celo do živlenja.— Gda človek vse to opazüje, vidi i čüje, se protivoli pita, gde je vzrok toj obüpnosti, tomi zadovolstvi, i potom razmišlanja pride do toga vzroka. Vsa krivda je v tom, da je kmet v dnešnjoj dobi zgübo iz pred oči svoj pravi cil i se je zgübo na temnoj poti. Negda je vladalo veselje pri kmečkih hišaj. Petje se je čülo iz vseh prostorov, petje je spremlalo vsakše delo i vesel smeh se je razlegao po njivaj gda je pod ostrimi kosami podalo zlato pšenično klasje. Vse to je zdaj zamrlo i namesto toga se je vgrizla v srce kmečkoga človeka nekšna čemernost, ki ga gloda i draži. Od ked to? Zakaj so bili prosti sinovi narave veseli, zdaj pa ne več?
Vzrokov je vnogo, telko jih je, da jih na tom mesti ne mogoče našteti. Zato samo ednoga
ali dva,
4
NOVINE
29. marca 1925.
Negda je kmet lübo svojo grüdo. Z njov je čüto, z njov dihao, z njov živo i je gledao na njo, kak na svojo rodno mater, ki njemi doprinaša sad, da ga preživi kak svoje dete. I gda je vido kak skrbna hranitelica njemi je, se je vzbüdila v njegovom srci vesela hvaležnost, štero ne je mogeo skriti, nego jo je izrazo z glasnim smehom, radostnov pesmov. Tudi zdaj se oprijemle zemle, a lübi je ne več. Drži, stiska jo, ar šče meti od nje hasek; zdaj se ne zadovoli, da ga preživla, nego zahteva, da njemi pomaga do bogastva, do zemelskoga raja. Vse njegove misli so obrnjene na to, da bi kem več nagrabo i dr vidi, da njegovo delo ne rodi takšega sada, kakšega bi si on želo, nemre čütiti veselja, nego dela z žalostjov, s čemeri, nezadovolstvom. Njegova lakomnost po bogastvi i zemelskoj sreči pa rodi drugi posledek i to je drügi vzrok dnešnje nezadovolnosti.
Bio je čas, gda je kmet začno vsakše delo s križom i globokim zdihom proti nebi: „Bog pomagaj,“ gda je sejalec gologlav šo po njivi, i tak troso v razorano zemlo seme, Iz šteroga naj zraste sad. I gda je delo končao, se je zgledno proti nebi s prošnjov: Oča nebeški, blagoslovi i daj, da obrodi sad. To je bio čas, gda so bili ljüdje popunoma vdani v božo volo i so brez mrmranja sprejeli iz njegovih rok dobro i slabo, blagoslov i tudi prekletsvo. Moderni materialistični düh — ki pravi, da zvün toga sveta ne nikaj i nad nami ne nikoga — pa je zamoro te čüt vdanosti. Kmetove oči je obrno na svetno srečo, tak da iščejo samo to, drügoga pa ne vidijo. Ar svetne sreče nemre najti — za srečo na drügom pa ne ve — zgübi veselje i začne mrmrati.	(Dale)
Gospodarstvo.
1. Zrnje.
100 kg.	pšenice	425	Din„
„	žita	350	„„
„	ovsa	375	„
„	kukorice	225	„
2. Živina:
govenska:	teoci :    svinje
v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25-29 D. 28—32 D. v Ljubljani „	20—23 D. 25-27 D. 20—25 D
3. Krma.
Sena in. 90—125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka borza
dne 25. marca 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	D	61'
Schiling	D	8 825
Čeho-Slov. krona, 1K	D	1 87
20 kronski zlat	D	226 50
Francoski frank, 1 frank	D	3 245
Madjar. K 100 (nova em.)	D	00865
Švic. fran., 1 fr.	D	1215
Talijanske lire, 1 lira	D	2 55
Zürich:
Dinar, 100 Din	Sv. frcs 8 175
MALI OGLASI.
Pri HORVAT ALEKSANDRI, trgovci z moško obleko v M. Soboti poleg Dobraja, se dobi po najnižišoj ceni gotov gvant za moške, deco i moške kape od 25 Din naprej. Što küpi eden par štofnatoga gvanta, edno kapo k coj dobi. Dobro blago.	Nizke cene.
Les k odaji tak za nüc kak za drva, posekani stoječi, vsefele se dobi pri g. plivanoši pri Sv. Sebeščani.
POZOR!
Opekarniška tvornica, umetni mlin i žaga, veletrgovina z vinom i manufakturnim Blagom
Alojz Krainz v Lotmerki
nüdi v poljubni vnožini— včasi dobavno — najboljše preizkušen model zareznih črepov kak tüdi cigeo, tesan stavbeni les, deske, špate i late za stavbe i mizarje po najnižjoj ceni. Tüdi mam izvrstno ljutomersko vino več letnikov po ugodnih cenah vedno v zalogi —
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne Vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9% vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
J.MOČNIK
v M. Soboti

S
priporoča vsem interesentom svoje bogato skladišče
nagrobnih
spomenikov
od 600 Din naprej. Prevzeme vsa v to stroko spadajoča dela.
Slovenska Banka d. d.

podružnica   DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drago nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi. Štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik Michael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
JODNA VODA
Medjimursko Jodno vrelo Selnica Sv. MARTIN na MURI,
ovime preporučuje lekovitu
„Jodnu vodu“
koja sadržaje 0. 16 Joda originalno napunjena v kantaj od 1.4 l,
cena 7 Dinara.
Šalje se poštanskim i željezničkim pouzečem.
Prazne kante se zemejo nazaj u ceni od 3 Din 30 para.
Zaradi selitve  se proda:
Pianino, železna blagajna, Gobelinske slike, omara za knjige, žensko kolo in trg. oprava za manifakturno trgovino. — Upitati pri E. BALKANYI v DOLNJA LENDAVA.
Posestvo na prodaj.
Zidana kovačnica, poleg je hiža cimprana, vse s črepom pokrito in 8 oralov zemle za stoušestdeset jezero dinarov. Zglasite se pri ANTONI PRISMOJ VRATJI VRH —     :p. Apače :     —
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDOŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Naprodaj je posestvo.
Zidana hiža s 6 sobami, dvej pivnici i štale vse s črepom pokrito,dva plüga sadovnjaka, eden plüg goric šest plügov zemlje i travnika za stoosemdeset jezero dinarov. Zglasite se pri ANTONI PRISMOJ, VRATJI VRH p. Apače.
po jako ugodnoj ceni v D. LENDAVI na glavnoj ulici z velikimi gospodarskimi poslopji, z velikim dvoriščem in 2 velikima pivnicama (kletjov) za vino. Vse poslopje stoji z 24 lokalov. Upitati se more pri Slovenski banki podr. v D. Lendava.
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.