»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo m uprs« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredm* štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te> iefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure Houi list Naročnina za celo leto 15 L., za poi leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 Pr. STE¥. 3B. li GORICI, ČETRTEK 28. 1839. LETO I. Tedenski koledarček. j 29. novembra, petek: Saturnin, mu* ! čenec; Gelazij, papež; Demetrij, mu* čenec. — 30., sobota; Andrej (Hrabro* slav), apostol; Konstanci j, spoznava* vec. — 1. decembra, nedelja: 1. ad* venina nedelja. Edmund in tovariši, mučenci. — 2., ponedeljek; Bibiana, devica, mučenica; Pavlina, devica, mu* čenica. — 3., torek; Frančišek Ksave* rij, spoznavavec; Lucij, škof. —4., sreda; Barbara, devica, mučenica; Pe* ter liriz. — 5., četrtek: Saba, opat; Kri* spin, mučenec. V nedeljo dne 1. decembra je mlaj ; vreme mrzlo. Novice, Častni meščan. 22. t. m. se je goriški mestni svet zbral k seji, kjer je maršala Petra Ba* doglia izvolil za častnega člana mesta Gorice. Na isti seji se je tudi odobril proračun za 1. 1930. Obisk. V ponedeljek je obiskal Gorico po* veljnik glavnega štaba fašistovske mi* lice poslanec Teruzzi. Fašistovske organizacije so mu priredile slovesen sprejem. Pet novih kardinalov. Sv. oče je imenoval pet novih kar* dinalov, in sicer nadškofa v Lizboni na Portugalskem Cere j eira, nadškofa v Palermu Lavitrana, nadškofa v Ge* novi Minorettija, irlandskega prima* sa Maca Rorya in novega pariškega nadškofa Verdierja. Kardinalski zbor sestoji sedaj iz 33 neitalijanskih in 29 italijanskih kardinalov. Mraz pritiska. Po poročilih iz Združenih držav ameriških je tam v nekaterih zahod* nih in južnih predelih dežele pritisnil hud mraz. Zapadel je tudi sneg in več ljudi je zmrznilo. Zopet političen umor. Bolgarsko glavno mesto Sofija je pretekli petek zopet doživela razbur* ljiv političen umor. Okrog šeste ure zvečer so prišli v trgovino znanega sofijskega sladčičarja Kosova trije neznanci, ki so z devetimi zaporedni* mi streli ubili gospodarja in nekega šoferja, ki je hotel braniti g. Kosova. Ker je bil Kosov znati član revolucijo* narnega makedonskega odbora, je očitno, da se boj med pristaši Proto* gerova in Mihajlova, o katerem smo zadnjič v političnem pregledu obšir* no poročali, neizprosno nadaljuje. Jezikovna odredba. Prefekt v Bocnu je izdal odredbo, da smejo: 1. po gostilnah in hotelih pi* sati jedilne liste tudi v nemščini, če je italijanščina na prvem mestu; 2. da smejo biti nemško pisana imena na prtičih in jedilnem orodju toliko časa, ! dokler se ne obrabijo in 3. da se sme* i jo trgovska pisma in okrožnice pisati tudi v nemščini, če je italijanščina na prvem mestu. Prijateljsko snidenje. Nemški letalski častnik Hoshagen, ki je bil med svetovno vojno povelj* nik podmorskega čolna, s katerim je potopil celo vrsto sovražnih ladij, je te dni dospel v London, kamor ga je povabil njegov prijatelj angleški stot* nik Lewis. Hoshagen je pri nekem svojem bojnem podjetju potopil la* d j o, kateri je poveljeval Lewis, in nje* ga zajel ter pripeljal kot ujetnika v Nemčijo. To srečati j e ju je sprijazni* lo in sedaj nastopata na Angleškem na skupnih shodih, na katerih vnema* ta poslušalce za mir med narodi. Pomoč industriji. Ker je Kozuličeva paroplovna druž* ba prišla, kakor smo že pisali, v fi* nančne zagate in je grozila v Trstu in Tržiču brezposelnost, je vlada p riško* čila na pomoč. Ladjedelnice v Tržiču so prejele od ministrstva za železnice za 16 milijonov, 380 tisoč lir naročil in v Trstu se bo gradila za družbo Lloyd Sabaudo velikanska prekmurska la* dja. Srce in možgani Stjepana Radiča. Hrvatska seljačka zadružna banka, glavna denarna ustanova Radičeve stranke, je šla na boben. Pri sodnij* skem popisovanju inventarja je ko* misija našla v najglobjem predalu blagajne v belo zavito steklenico. Uradniki so izjavili, da so v tej stek* lenici možgani in srce pokojnega St jepana Radiča. Konkurzni upravi* telj odvetnik Miško Radoševič je po* slal nato pokojnikovi družini pismo, kjer jo je pozval, naj smrtne ostanke Radičeve prevzame in shrani v grob* niči ali kakem znanstvenem zavodu, češ da »med starimi hranilnimi knji* žicami in delnicami blagajne ni pri* meren kraj za to«. Steklenico je nato prevzel bivši predsednik Hrvatske seljačke stranke dr. Vladko Maček in odnesel v ured* ništvo »Doma«. Uporni odvetniki. Španski samodržec Primož de Rive* ra je razpustil »Akademijo jurispru* dence«, kakor se je zvala zveza vseh španskih odvetnikov. Razpustil pa jo je zato, ker ni volila v zbornico vladi ljubega moža. Rivera je pred meseci razpustil iz podobnih vzrokov tudi topničarski oficirski zbor. Ponarejevalci. Dne 15. novembra je Vstopil lepo oblečen gospod v tržaški urad za spalne železniške vozove in zahteval listek drugega razreda do Bolonje. Plačati je hotel s čekom 1000 lir. Ko je uradnik videl, da je papir ponare* jen, je poklical orožnika. Imenitnega gospoda so peljali v njegovo stano* vanje in naš.i tam cel kovčeg takih li tov v vre n o s ti 160 tisoč lir. Na vp’ ašanj o kod jih ima, je rekel, da mu jih je , al neki »Nino«. Kclo je ta »Nino«, revež ni znal povedati. Poli* sija je po večdnevnem trudu polovila vso družbo ponarejevalcev, ki so ime* li razpete mreže čez celo državo. Po* magala je pri tem lepa Ana, ljubica enega izmed tičev, ki se je iz ljubo* surnnosti hotela maščevati. Samo »Ninota« od nikoder ni. Oj, te stopnice! V torek popoldne je nastal v Trstu v ulici Altana št. 4 med Johanco Gan* garossa in Tončko Calace ter Celesti* no Vita prepir, kateri p ri tiče počistiti stopnice. Ker se niso mogle zediniti, kdo je na vrsti, so se začele kregati, da se je tresla vsa hiša. Nato so se jele klofutati, suvati, brcati, vleči za lase iti praskati. Po končani borbi so se napotile v bolnišnico Kraljice He* lene po obkladke. Zločin v Vatikanu. V nedeljo popoldne bi se bil v bazi* liki sv. Petra v Rimu skoraj zvršil umor. Neka Švedinja po imenu Mar* jeta Gudun je skušala trikrat ustreliti na vatikanskega kanonika škofa Smitha. K sreči je samokres tudi tri* krat odpovedal. Atentatorko je prvi zgrabil kanonik princ Jurij Bavarski, nato so prišli papeški orožniki. Po dolgem izpraševanju je Švedinja iz* povedala, da ji je škof obljubil, najti kako službo v Rimu. Smith je bil nam* reč več časa apost. vikar v Skandina* viji in zaradi tega se je ženska nanj obrnila. On ji pa ni mogel službe brž preskrbeti, zato da je nanj streljala. Zdravniki so po preiskavi dognali, da je ženska zmedena. Najbrže jo bo pa* pež pomilostil. Če bi streli padli, bi morali cerkev sv. Petra še enkrat po* svetiti. Tako pa je prvo kaznivo de* jan j e na vatikanskih tleh le poskušen zločin. Zanimiva tožba. Veliki mojster nemških framason* skih lož grof Donah je pred kratkim tožil maršala Ludendorffa zaradi ob* rokovanja. Baje je Ludendorff na ne* kem zborovanju trdil, da so nemški framasoni v tajnih sejah govorili, da je treba nadvojvodo Franca Ferdinan* da umoriti in tako povzročiti svetov* no vojno. Veliki mojster trdi, da to ni res. Smrtna kazen. ___ Po poročilih iz Moskve je sovjetska /,-A' vlada sklenila, da se vsak ponarejeva* lec in razpečevalec sovjetskih bankov* cev obsodi na smrt. 'vVAo, NOVI list 1929 C I3h|ì zlatu. Ogrska zahteva od Romunov nič manj ko 100 milijonov zlatih kron. Na konferenci v Parizu so zastop* niki ma|p antante predlagali, naj se Madjari'odpovedo odškodnini za ve* leposestVa, v zameno bodo pa zmago* vaici popustili pri ogrski vojni od* škodnini po letu 1943. Zastopniki ogr* ske vlade šo ta predlog ogorčeno od* bili, češ da nasprotuje mirovni pogod* bi, in zahtevah brezpogojno 100 mi* lijonov izplačila. Prvi minister Francije gospod Tar* dieu se je zastonj trudil, da bi omeh* čal Ogre. Ugotoviti je moral, kakor piše Petit Parisien, da ogrska vlada ne odklanja le vsako plačevanje vojne odškodnine, temveč zahteva celo sa* ma odškodnino od svojih upnikov. Sklicuje se na trianonsko mirovno po* godbo le tedaj, ko je treba dobiti od sosedov denar, če je pa treba plačati vojno odškodnino, pogodbe ne priz* nava. Pogajanja z Ogri so se zato v Parizu razbila. Ker je nepopustljivost Madjarov kriva, da se sklicanje 2. kon* ference v Haagu lahko močno zavle* če, predlagajo pariški listi, naj zapad* ne države podvzamejo proti ogrski vladi odločne mere. Zastopniki velesil bodo najbrž iz* ročili tudi ogrski vladi enak poziv ka* kor Bolgarom. Kakor v Bolgariji tako vlada tudi na Ogrskem veliko razburjenje. Listi ogorčeno protestirajo proti vojni od* škodnini in zmagovalcem. Časopisna borba na Ogrskem je deloma tudi osebna. Grofu Bethlenu in ostalim političnim voditeljem očitajo, da se potegujejo za osebne koristi. Od* ško dnina, katero zahtevajo od Romu* ni j e za veleposestva, bi šla po veliki večini v njih žepe, zakaj kmetje niso imeli veleposestev v Romuniji. Ker se vodilni magnatje nočejo odpovedati 100 milijonom zlatih kron, bodo zrna* govalci naložili ogrski državi tem ve* čjo vojno odškodnino, ki jo bo nosilo ogrsko ljudstvo. Davkoplačevalci bo* do morali torej plačati svojim velika* šem veleposestva. Radi teh očitkov je borba med ogrskimi vladnimi stranka* mi in inozemstvom posebno razkačena in strupena. Toda tudi Ogri se bodo morah kon* čno vdati. Zmagovalci so močni do* volj, da uveljavijo svojo voljo. Pri ureditvi vzhodnih reparacij so intere* sirane države male antante, v veliki meri pa tudi Italija, ker ji pritiče po pogodbah 25 od sto vse odškodnine Avstrije, Ogrske in Bolgarije. Do začetka januarja mora biti vse urejeno, zakaj tedaj se sestane 2. konferenca v Haagu, ki ima nalogo končno rešiti vsa finančna vprašanja svetovne vojne. Smrt velikega državnika. Dne 24. novembra ob 1 mi in 45 minut po polnoči je umrl v Parizu Jurij Clemenceau (čitaj Klemansó), eden največjih državnikov sodobne Francije. Njegovo ime je postalo zna* no med našimi ljudmi za časa svetov* ne vojne, ko je stal na čelu francoske vlade in vodil neizprosno borbo proti osrednjim silam. V Franciji sami je pa slovelo njego* vo ime že zdavnaj. Znan je bil po svojem bojevitem neuklonljivem zna* čaju in po neizprosnih časopisnih na* padih, s katerimi je metal ministre in vlade. Če se je Clemenceau lotil v par* lamento ali v časopisu polemike, je šel strah in trepet skozi tabor nasprot* nikov. Udrihal je tako silovito in ne* usmiljeno kakor tiger. Od tod ime ti* ger,' ki mu ga je dala francoska jav* nost. O njem je nastal že v mladosti pregovor, da kamor stopi on, ne raste več trava. Njegova uporna, divja na* rava se da razlagati iz izkušenj v do* mači hiši. Njegov oče se je boril proti trinoštvu cesarja Louis Napoleona in bil radi tega večkrat v ječi. Mlademu fantu se je za vedno vtisnila v srce slika, kako so orožniki odpeljali ukle* njenega očeta iz družine in divjali v rodni hiši. Ko je fant doraste!, je po* stal odločen boritelj za republikanske svoboščine in tudi sam okusil življe* nje v zaporih. Končno je pobegnil v Ameriko in čakal tam na padec cesar* : tva. Leta 1870., ko je v Parizu iz* bruhnila revolucija in bila proglašena republika, se je vrnil in postal župan. Od tedaj se je začela za Clemenceauja doba pravega političnega dela. Iz pre* dalov svojega časnika je odločilno vplival na javno življenje Francije. Gorje, kogar je tiger vzel na piko. Preganjal ga je toliko časa, dokler ni bil uničen. Šele s 65. letom se je Cie* menceau odločil, da postane minister in načelnik vlade. Največje delo svo* jega življenja pa je izvršil za časa svetovne vojne. Nemška armada je stala globoko v Franciji, javnosti se je polaščalo malodušje, vojaki na ironti so zgubljali vero v zmago. E. A. Poe: ZLATI HROŠČ. Vsi ti kamni so bili vzeti iz okovov in brez reda zmetani v zaboj. Okovi pa, katere smo izbrskali iz ostalega zlata, so bili razbiti s kladivi, da bi jih ! nihče ne spoznal. Poleg tega je bilo v zaboju mnogo težkega zlatega nakitja — skoraj dve sto debelih prstanov in uhanov, — prekrasnih verižic — tri* deset, ako se prav spominjam, — tri in osemdeset zelo velikih in težkih ■ križev, pet zlatih kadilnic velike vred* j nosti, velika zlata čaša za punch, ki je j bila okrašena z lepo izrezljanimi po* ; stavami in trtnimi listi; dva čudovita lepa mečna ročaja in mnogo drugih manjših predmetov, na katere se ne spominjam več tako natanko. Teža teh dragocenosti je presegala 320 fun* tov; sem pa nisem štel 197 prekrasnih j zlatih ur, od katerih so bile tri vredne Grozila je nevarnost, da francoski na* rod omaga in se ukloni nemški pre* moči. V tem najobupnejšem trenutku Francije, v novembru 1917., je postal Clemenceau načelnik vlade. Rešitelj domovine. Star je bil že skoro 80 let (rodil se je 28. septembra 1841.), a iz njega je kipela neukrotljiva energija. Da pod* vrže armado na fronti železni discipli* ni, je dal postreljati, če je bilo treba, cele oddelke. V notranjosti je zatrl s krvavo brezobzirnostjo vsako težnjo za mirom in dal usmrtiti na desetine političnih agitatorjev. Bivšega načel* nika vlade neprijetnega Caillauxa (Kajoa) je dal januarja 1918. zapreti in postaviti pred vojno sodišče radi veleizdaje. Njegovi železni vztrajno* sti se je končno posrečilo, da je dvig* nil v francoskem narodu bojni pogum, zedinil Francijo v enotni volji in jo gnal naprej do vojaške in politične zmage, ki je prišla jeseni 1918. Clemenceau je po pravici zaslužil ime rešitelja domovine. Na mirovnih pogajanjih v Parizu je bil 80 letni ti* ger poleg Wilsona najmočnejša oseb* nost. Pogodbe z Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko in Bolgarijo so njegovo delo. Ali je njegova tigrska narava bila tudi primerna za delo miru, je seveda dru* go vprašanje. Po letu 1920. se je Clemenceau umaknil iz politike in šel na svoje posestvo v severno Francijo. Tu se je pečal z vrtnarstvom, pisal knjige in si pripravil v majhnem gozdiču grob. Že* lei je umreti v svoji majhni hišici ob obali oceana. Njegova želja se mu ni izpolnila. Konec ga je zadel v Parizu, kjer se je 88 letni starec boril 36 ur s smrtjo. Truplo je bilo že v razkroju, a močno srce se ni hotelo ustaviti. Par dni pred smrtjo je prepovedal, da bi ga vlada dala pokopati s častmi in na državne stroške. »Peljite me,« — je rekel »ko se bo danilo, v popolni tihoti proti gozdovom moje ljubljene Vandeje. Tam želim biti pokopan ob strani svojega očeta, in sicer stoje kakor on. Zakaj tudi v smrti hočem stati pokoncu.« Nekaj ur pred koncem se je predra* mil in zamrmral: »V trenutku smrti peljite ženske iz sobe. Nič žensk, nič solza! Hočem umreti pred možmi!« Poslednja volja tigra se je izpolnila. Truplo so prepeljali ob dveh po pol* noči na avtomobilu v njegovo domačo vas in ga pokopali brez vsake sloves* nosti. V tem trenutku so pa vendar na ukaz vlade zagrmeli po vsej Franciji in na vseh vojnih ladjah topovi njemu v pozdrav. Skoro vsi zunanji ministri sveta so I poslali francoski vladi sožalne brzo* I javke. te kulturnegjo SBiviJeraJo. Župančič med Italijani. Slovenska kultura je bila pred voj* no v Italiji skoraj čisto nepoznana. Rahle duševne stike med obema so* sednima narodoma je tvorilo samo nekaj slovnic, prirejenih za Italijane, ki so se radi praktične potrebe hoteli seznaniti z jezikom ljudstva, ki biva na vzhodni italijanski jezikovni meji. Pa še te so bile slabe, površne, nerab* ne, izvzemši Sketovo slovensko slov* nico za Nemce, ki jo je za Italijane priredil dr. hocchi in je 1. 1893. izšla v Vidmu. Zanimanje se vzbudi. Po vojni so se razmere korenito spremenile. Dočim prej posamezni manjši narodi, ki so sestavljali jezi* kovno mešano Avstrijo, v evropski in svetovni javnosti niso bili znani, ker niso imeli lastne državne organizacije, so se po vojni ustanovile narodne dr* žave. Z državami so pa narodi postali znani in svet se je začel zanimati za* nje in je pri njih našel marsikaj, česar bi nikdar ne bil pričakoval. V takem položaju smo bili tudi Slo* venci. Do prevrata ni nihče vedel za nas, če izvzamemo kakega učenjaka na vseučiliščih. Ob zlomu Avstrije pa se je pogled evropskih narodov usta* vil tudi na naši kulturi in zgodovini. Od tedaj je zanimanje za Slovence vsaka 500 dolarjev. Mnoge so bile zelo stare in kot časomeri brez vrednosti; kolesje je rja več ali manj razjedla — toda vse so bile bogato obložene z dragimi kamni in v škatlah velike vrednosti. Skupno vsebino zaboja smo tisto noč cenili na poldrugi mi* lijon dolarjev; ko smo pa pozneje na* kit j e in dragulje prodali (samo nekaj smo jih ohranili za lastno rabo), se je pokazalo, da smo zaklad znatno pod* cen j evali. Ko smo preiskavo končali in se je naše mrzlično razburjenje nekoliko poleglo, je Legrand končno spoznal, da od nepotrpežljivosti po rešitvi te tako izredne uganke skoraj ginem, in mi je zato začel podrobno pripovedo* vati vse okolnosti, ki so bile s tem v zvezi. »Spominjaš se,« je rekel, »večera, ko sem ti podal okoren črtež, ki sem ga naredil o skarabeju. Veš tudi še, da sem postal čisto jezen, ko si trdo» vratno trdil, da je moja risba podobna mrtvaški glavi. Ko si to prvič zatrdil, sem mislil, da se šališ; potem sem se pa spomnil na čudne lise na žuželki* nem hrbtu in si rekel, da ima tvoja tr* ditev v resnici nekoliko podlage. Kljub temu me je zasmehovanje mo* jih risarskih zmožnosti jezilo — ve* Ijam namreč za dobrega umetnika — in ko si mi podal kos pergamenta, sem ga že hotel zmečkati in jezno vreči v ogenj.« »Kos papirja meniš?« sem rekel. »Ne; papirju je bil čisto podoben in sprva sem tudi jaz mislil, da je pa* pir; ko sem pa nanj risal, sem takoj opazil, da, je kos zelo tenkega perga* menta. Gotovo se spominjaš, da je bil čisto umazan. Lepo; prav ko sem ga hotel zmečkati, sem slučajno po* gledal na risbo, katero si ogledoval; I lahko si predstavljaš moje začudenje, I ko sem v resnici prav tam, tako se mi > je zdelo, kjer sem bil narisal hrošče, vedno bolj naraščalo. Italijani so — poleg drugih narodov — začeli pro* učevati vse, kar je bilo s tem v zvezi. Zelo dobro merilo za kulturo kakega naroda je književnost, umetnost. Za* to so začeli prevajati najboljše slo* venske pisatelje, kot Cankarja, Žu* pančiča, Tavčarja in druge. Glasov o slovenski knjigi je precej. Omejimo se na Župančiča. Prvak med pesniki. Pesnik Oton Župančič, naš največji lirični pesnik se je rodil 23. januarja 1. 1878. na Vinici v Beli Krajini. V No* vem mestu in Ljubljani je hodil v gim* nazijo. Na dunajski visoki šoli je pa študiral zgodovino in zemljepisje. Ko je »končal, je šel v tujino za domače* ga učitelja. Po povratku je postal po Aškerčevi smrti mestni arhivar. Ob* enem je bil urednik raznih leposlovnih listov (Slovana, Ljubljanskega zvona). Zdaj živi v Ljubljani kot glavna ose* ba v vodstvu ljubljanske drame. Že kot šestošolec je Župančič po* šiljal svoje prvence v Vrtca in An* geljčka. Pesmice so kaj ljubke in se jim pozna, da se je pesnik učil med svojimi Belokranjci. Na pesnika je močno vplival tudi Jan. Ev. Krek. Na Dunaju se je dozorevajoči pesnik se* znanil z modernimi francoskimi pe* smiki. Že brž s prvimi pesniškimi zbir* k ami si je Župančič priboril prvenstvo med slovenskimi sodobnimi pesniki. Za številnimi pesniškimi zbirkami so sledili izklesani prevodi iz angleškega Šekspirja in tujih del. Pesnikova lira ni še izzvenela. Ko L ride njegov čas, bo spet zadonela ljudstvu v uteho in proslavo. O tem največjem živečem sloven* skem pesniku je Artur Cronia napisal kakih sto strani obsegajočo razpravo, ki je 1. 1927. izšla v rimskem znan* stvenem listu »Rivista di letterature slave« (Pregled slovanskih slovstev). Razprava je zelo toplo pisana in nam prikazuje Župančiča, kot je rasel in se razvijal. Razprava je, kot rečeno, zelo obširna. Navedli bomo samo ne* kaj najbolj značilnih odstakov. zapazil sliko mrtvaške glave. Par tre* nutkov sem bil preveč presenečen, da bi mogel pravilno misliti. Vedel sem, da je bila moja risba v podrobnostih čisto drugačna, čeprav je splošen oris kazal neko podobnost. Takoj sem vzel luč, sedel na drugi konec sobe in za* čel pergament natančneje preiskovati. Ko sem ga obrnil, sem na drugi strani videl svojo risbo prav tako, kot sem jo bil naredil. Moja prva misel je bila sedaj samo začudenje radi vsekakor čudne podobnosti orisa, radi nenavad* nega slučaja, ki je bil v tem, da je ne* posredno za mojo sliko hrošča, ne da bi jaz slutil, bila na drugi strani perga* menta lobanja in da je ta lobanja bila moji risbi enaka ne samo po obrisu, temveč tudi po velikosti. Ta nenava* d en slučaj me je, kot sem rekel, za nekaj časa popolnoma zmešal. To je pri takih slučajih vedno tako. Duh se muči, da bi našel zvezo med vzrokom in učinkom; ker se mu to ne posreči, Sodba italijanskega leposlovca. Zupančič »se ni predstavil kot za* grizen prvi borec kake šole ali kake smeri ali kot pris.tranki pospeševalec enega samega gibanja. Vstal je med Slovenci kot iskalec novih sil, odkri* valeč novih vzorov.« Zato je njegova pesniška osebnost še danes zelo za* motana. »Oton Župančič je sinteza vseh značnic nove umetnosti, ki je vii* ta v staro in močno drevo narodnih sil.« — L. 1901. je v Ljubljani umrl dvaindvajsetletni pesnikov prijatelj Josip Murn*Aleksandrov (tudi pe* snik). »Ob ugaslem očesu najboljšega prijatelja se mu je čaša opojnosti stre* sla v roki in žgoča paljenka svetlobe v njej se je stemnila,« je srbski kritik M. Bartulovič (Cronia ga citira) v »Srpskem književnem glasniku« do* bro označil prevrat, ki se je tedaj iz* vršil v Župančičevi notranjosti. Ta* krat je napisal osem pesmi »Manom Josipa Murna * Aleksandrova«, v ka* ter e je izlil vso svojo veliko žalost in obup radi smrti dragega prijatelja Vendar ga to ni popolnoma potrlo. Nasprotno: iz bolečine je črpal novih moči, iz smrti je vstalo novo življenje. L. 1904. je izdal novo zbirko pesmi z naslovom »Čez plan«. Tu je že zelo zbran, z navznotraj obrnjenim pogle* dom. Štiri leta pozneje pa so izšli »Samogovori« (1908), pesmi Samote. Najlepši pa sta dve pesmi, namreč »Z vlakom« in »Duma«. — »Misel domo* vilne se v »Samogovorih« dviga do naj* višje popolnosti in njena podoba se blešči od živahnosti in sijaja, ki Slo* vencem in vobče Slovanom ni lasten... Tolika plemenitost zasnutka, toliko dušeslovnih potankosti in toliko umet* nostne spretnosti je v njih zbrane, da se bleščijo med najboljšimi Županči* čevimi pesmimi.« Pesem »Z vlakom« je nastala, ko je Župančič nekdaj (1904) odhajal iz domovine. Istočasno se je porodila misel za »Dumo«, ka* ter o pa je dovršil šele čez štiri leta. — »V »Dumi« gleda pesnik na domo* vino s čutečim srcem in trdnim oče* j som. Zavedno nikdar ne prekorači I vrlim in prednosti in z glasom roman* tike sprede slavospev priprostemu živ* * I : zato za nekaj časa nekako ohromi. Ko j sem se od svojega začudenja oporno* ; gel, se mi je polagoma jelo vsiljevati j prepričanje, ki me je še bolj razburilo I kot ta slučaj. Začel sem se jasno in ! določno spominjati, da takrat, ko sem risal skarabeja, ni bilo na pergamentu nobene risbe. To sem čisto natančno vedel; spomnil sem se namreč, da sem pergament najprvo obrnil na obe stra* ni, da bi poiskal čistejše mesto. Ako bi bila lobanja narisana, bi jo bil se* veda moral videti. Tu je bila v resnici skrita skrivnost, katere si nisem mogel razložiti; toda zdi se mi, da se je celo v tem zgodnjem trenutku v najbolj oddaljenih in najbolj skritih celicah mojih možgan že šibko svetlikala slutnja tiste resnice, katero je dogo* d ek zadnje noči tako sijajno potrdil. Takoj sem vstal, pergament varno za* klenil in vse nadaljnje premišljevanje prepustil času, ko bom sam. Ko si odšel in je Jupiter trdno spal, ljenju na deželi, medtem ko z glasom kozmopolitizma proslavlja napredek sveta in družbe.« Prvi se pojavi žen* ski glas, ki v prelestnih stihih naslika čare, ki se razlivajo po deželi. Glas govori tako: Kakor s trakovi so zvezane s cestami tu vasi; cerkev je dvignila glavo preko streh, z viška motri nehanje ljudi pod seboj, ure jim meri in delo deli. Hiše so hišice, okna so okenca, nagelj iz oken lije zelen se po steni, rdeče se peni v solncu tihi ta slap —«. Ženskemu glasu odgovori moški glas s hvalo mesta, železnic, brzojava. Ko primerja oba glasova, se ne more vzdržati, da ne bi vzkliknil: »Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš — z oljem mu lečiš razpokano dlan, shrambe mu polniš in vina mu vračaš za gnoj, daješ sena in otave za vola, ki vlačil je brano, hodil pred plugom in družno potil se z oračem.« In potem: »O rodni dom, o hiše očetove streha ti! Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti: golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj; kaj lastavka v južnem poletju strpeti ne more? Na gnezdo spomin jo nese čez morje, čez gore.« Končno se spomni na velikanske rane, ki jih Slovencem podaja izselje* vanje: »Pustil si plug in motiko, v zemljo se zalezel, starec, in križ ti na grobu rjavi in poveša se; sin tvoj zaril se je živ pod zemljo — v Ameriki [koplje, v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva, sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o [njih.« Koliko nesreč se zgodi v tujini: »Hamburk, Hamburk! kliče ji zvon ... tam ji v smrt omahnil je sin, solze nobene bilo ni za njim, znamenja ni za grob njegov.« Naslednja Župančičeva knjiga je izšla šele po vojni (Mlada pota, 1920), toda v tej zbirki so po večini samo pesmi iz prejšnjih knjig. Istega leta je zagledala beli dan tudi knjiga »V zarje Vidove«, v kateri odsevajo gro* zote svetovne vojne in trpljenje slo* venskega naroda. sem začel zadevo natančneje pre* iskovati. Najprvo sem premislil, kako je pergament prišel v moje roke. Me* sto, kjer sva našla skarabeja, je bilo na bregu celine, približno miljo vzhod* no od otoka in samo malo više, kot sega voda, kadar je najvišja. Ko sem hrošča ujel, me je močno ugriznil, tako da sem ga spustil. Jupiter se je, predno je ujel žuželko, ki je odletela proti njemu, iz navajene previdnosti ogledal po kakem listu ali čem podob* nem, s čimer bi hrošča lahko držal. V tem trenutku se je njegov in tudi moj pogled ustavil na kosu pergamenta, ki sem ga takrat smatral za papir. Ležal je v pesku napol zasut; samo en vo* gel je štrlel ven. Tik pri kraju, kjer sva ga našG, sva opazila ostanke podol* govate^a ladijskega čolna. Zdelo se je, da je podrtija tam že zelo dolgo ležala; komaj sva namreč ugotovila, da je ogrodje čolna. (Dalje.) Okno v svet. Rusi prodirajo. Odkar so Kitajci s silo zasedli ru» sko železnico v Mandžuriji, vlada med obema državama največja nape» tost. Diplomatski odnosa ji so pretr» gani, na obeh mejah stoje oborožene čete. Vojna sicer ni napovedana, toda že mesece se vrše pogosti spopadi med ruskimi in kitajskimi oddelki. Po zadnjih poročilih so ruske čete začele prodirati v notranjost Kitajske in zavzele že več obmejnih mest. Rusi se poslužujejo po večini konje» niče, letal in topov. Pri zasedbi mesta Khaila so Kitajci zgubili 12.000 mož in mnogo orožja. Rusko prodiranje ima namen prisi» liti kitajsko vlado k pogajanjem in k popuščanju v vprašanju ruske želez» niče. Do prave vojne že radi tega ne more priti, ker bi se Amerika, Japon» ska in Anglija vmešale, da preprečijo rusko zmago. Sovjetska Rusija je pre» šibka, da bi se postavila vsem po robu. Češka vlada. Odkar so se končale volitve v češko» slovaški parlament, je minulo že me» sec dni, a še vedno vodi državne posle začasna vlada iz volilne dobe. Pred» sednik republike Tomaž Masaryk je dal sicer predsedniku agranme stran» ke, najmočnejše skupine v parlamen» tu, gospodu Udržaiu nalog, naj sesta» vi novo vlado, toda Udržal ni imel še do danes sreče. Vzroki so nastopni. Stranke, ki so sestavljale prejšnjo vladno večino, drže tudi po volitvah skupaj in hočejo skupno1 spet v vlado. Ker niso dovolj močne, da bi same vladale, se je Udržal moral pogajati s socialnimi demokrati, drugo skupino v parlamentu. Ti pa pravijo, da nočejo v vlado z vsemi prejšnjimi vladnimi strankami, ker bi bili socialisti tako v manjšini, in zahtevajo, naj se nekate» re skupine umaknejo v opozicijo. Udržal pa ne mara zapustiti starih za» veznikov, ki se vsi drže trdno vladnih stolov. Razen tega želijo v- vlado tudi nemški socialni demokratje, katere češki socialisti odločno podpirajo. Udržal pa pravi, da ne more žrtvovati nemških kršč. socialcev in agrarcev, a istočasno pustiti v vlado nemške so» cialiste. Zato je predlagal, naj se se» stavi čista češka vlada brez Nemcev. Tu je naletel na odpor predsednika Masaryka, ki zahteva, da mora biti v vladi brezpogojno zastopana nemška ; manjšina. Tako se vlečejo pogajanja j že tedne in tedne. Zanimivo je, da j je vzrok v tem, ker hoče preveč * strank v vlado in noče skoro nobena biti v opoziciji. Kaj se sliši po Čudno češčenje. Pred nekaj leti je umrl slavni itali» janski tenorist Caruso. Njegovi ze» meljski ostanki počivajo na pokopa» lišču v Neapolju. Truplo je balzami» rano (umetno ohranjeno) in zato v dobrem stanju. Te dni kroži po čašo» pisju vest, da se vsako tretje leto zbe» rejo na pokojnikovem grobu njegovi najbolj navdušeni čestilci. Pri tej pri» liki dvignejo truplo iz groba in ga pre» oblečejo v novo obleko, izdelano po vsakokratnem najmodernejšem kro» ju. Ne vemo, če ni to neokusno češče» nje v resnici le žaljenje. Pustimo rajnke v božjem miru! »Umetnik« — umrL Kot svetovni »umetnik« v gladova» n ju je bil znan neki Ricardo Succo. Pred enim letom se je dal zapreti v steklen zaboj in tam notri je 65 dni prečepel brez jedi. Ta rekord pa mu je tako škodil, da ga je začelo v že» lodcu krvenčiti in je oni dan v bol» nišnici umrl. Električni pes čuvaj. Neki francoski inženir je iznašel električnega psa čuvaja. Ko se tatovi približajo temu neživemu psu in pade žarek njihovih nočnih svetilk nanj, začne »pes«, lajati, skakati in grizti. Če bo treba tudi od teh pasjih čuva» jev plačevati občinske doklade, še ni znano. Pri nas pa to ne pride v poštev, ker si tega predragega čuvaja najbrže nihče ne bo omislil. Otok v najem. Precej morskih milj zapadno od čilenske obale se dviga iz valov Tihe» svetu. ga oceana otok Juan Fernandez. Na tem samotnem koščku zemlje je živel sloviti Robinson Crusoe, ki ga vsi po» znate iz znane Defoejeve povesti. Otok ima bujno rastlinstvo in krasno lego, a leži preveč vstran od običaj» nih parniških prog. Zato tudi ni nesel dobička hotelski družbi, ki je tam se» zidala par turistovskih hotelov. Te dni je vlada republike Čile dala oglas v uradni list, da daje otok za nizko ce» no v najem. Obrambno orožje. V Ameriki je kot »vzgojitelj« lepih mladih plesalk najbolj znan Florenc Ziegfield. Ta gospod preskrbuje lepe plesalke za vse ameriške in pariške odre. Dostikrat se mu je pa že p ripe» tilo, da mu je katera izmed tako zva» nih »girl« popihala z lahkoživcem rav» no, ko jo je za oder do dobra pripra» vil. Da se izogne v bodoče takim ne» varnostim, je ukazal, da morajo v bodoče vse njegove gojenke nositi po» ročne prstane, da se jim častilci ne približajo tako pogosto. Cvetoča obrt. V vzhodnih deželah je že od nekdaj precej nesel poklic pouličnega pisarja. To so malce več kot drugi meščani, ti izobraženi zakotni pisarji, ki svojo mizico s pisalnim orodjem postavijo kar ob kraj ulice ter čakajo, da pride k njim po pomoč pisanja nevešč trgo» vec ali zaljubljena devojka. Odkar je turški Kemal vpeljal naše črke, je šte» vilo teh javnih zakotnih pisarjev še poskočilo, ker se Turki še v svoji pi» savi ne spoznajo, kamoli v latinici. Pa tudi za časom so šli javni pisarji. Nič čudnega ni več, če zaslišiš v kaki stranski turški ulici, kako tak zakotni pisač šklepeta na — pisalni stroj. Pozdrav z neba. V srbski vasi Zaječaru so obhajali ženitnino. Svatovski sprevod je ravno v cerkev krenil, kar prižvižga nekaj izpod neba in trešči na voz med sva» te. Bil je žareč meteor (nebni kamen), ki je imel kakih 40 cm v premeru. Dve ženski sta bili močno ranjeni. Ukradeno srce. V kraljevi grobnici v westminster» ski opatiji v Londonu so neznanci ukradli iz groba — srce škotskega kra» lja Roberta Bruceja. Kaj bodo počeli z njim, se ne ve. Policija je mnenja, da so to storili škotski monarhisti, ki hočejo kraljevo srce pokopati na Škotskem. — Škotski kralj Robert Bruce je bil kronan 1. 1306. Angleški kralj Edvard I. ga je pa pregnal s pre» stola. Naravni vodometi. Eden najbolj zanimivih čudežev, ki nam jih kaže mati narava, so vroči vrelci ali gejžirji. Ognjeniki bruhajo na dan žarečo lavo, gejžirji pa vrelo vodo in paro. Največ gej žir jev je na ognjeniških tleh na Novem Zelandu, na otoku Islandu in v Yelowstone» parku v Združenih državah. Samo v tem narodnem parku je preko 4000 vročih vrelcev in gej žir jev. Ker je v vodi raztopljenega precej apnenca, zato se stvori ob robu odprtine, ne» kakega navpičnega rova, ograja iz strjenega apnenca. Iz žrela bruhne v točnih presledkih visok stolp vrele vo» de. V Yelowstonskem parku je gejžir, kateremu pravijo »minutni mož«, ker bruhne točno vsako minuto kakih 10 metrov visok vodni stolp navzgor. Potniki si ogledajo lahko to naravno čudo prav od blizu, ker voda pade na» zaj ter se ne razprši na okrog. So pa tudi taki vodni vulkani, ki imajo do 100 metrov v premeru. Potem si lahko mislite kolikšno množino vode vržejo v zrak. Predno bruhne ven vrela voda, se čuje podzemno bobnenje. Bruhanje vode pa si razlagajo zemljeslovci na tak način: v rovu je steber vode, v spodnjih plasteh se voda tako razgre» je, da se spremeni v pare, vsled svo» je napetosti potisnejo te pare zgornjo plast vode ven. Vodni curek se zunaj ohladi in ko pade nazaj v kotel, traja zopet nekaj časa, da se voda od s po» daj spet spremeni v pare ter vnovič povzroči izbruh. Trgovina, s sužnji. Na zadnjem zboru Društva naro» dov je bilo sklenjeno, naj gre posebna komisija v Liberijo, državico na za» padni obali Afrike proučevat položaj — sužnjev. Ta komisija je ugotovila, da sta še v 19 državah suženjstvo in trgovina s sužnji postavno dovoljena. Te dežele leže večinoma v Afriki, na arabskem polotoku, na Kitajskem in celo v Abesiniji, ki je celo članica Društva narodov. V zadnjih letih je bilo prodanih in kupljenih nad 1 mi» lij on ljudi! Več kot 5 milijonov ljudi pa še živi po naštetih pokrajinah v suženjstvu. Neverjetno je za naše ča» sel Po arabskih krajih je trgovina s sužnji nekaj tako samo ob sebi ume v# nega. da je v vsaki vasi že določen trg, kjer se prodaja stalno vrši. Tu gre živo človeško meso za denar. Nesrečne žrtve gonijo arabski tr» govci po cele tedne skozi vroči pu» ščavski pesek. Kdor ne more naprej, ga brez usmiljenja prepuste v puščavi šakalom in hijenam. Par dni pred sem» njem začno sužnje krmiti z mastjo, da se odebele. Tudi zunaj po telesu jih namažejo z maščobo, da se telo le» po blešči. Predno začno nesrečne črnce prodajati, opravijo brezsrčni trgovci molitve k Alahu za dobro kupčijo. Nato pa začne tako glasno tuljenje in vreščanje pri hvalisanju žive, na prodaj razstavljene robe, da drug drugega prevpijejo. Cena suž» njem se vrti okoli 2000 lir. Pred me» seči so pa prodali lepo, 17 letno, de# viško deklico za 4000 lir. Kot proda» j alci opija tako imajo tudi trgovci s sužnji svoj poseben način pri lovu. Njih ogleduhi se naselijo navadno v vasi, kjer skušajo en del domačinov izigrati proti drugim. Ko se sovražni stranki spoprimeta, se trgovci vrne» šajo v borbo v imenu kake evropske velesile pokroviteljice tistega ozemlja, da vpostavijo red. Večino domačinov odpeljejo v »zapor«, v resnici, pa v sužnost. Še drugi način je ta: arabski trgovci hodijo kot muslimanski du« hovniki od vasi do vasi, vabeč doma» čine na božjo pot v Meko, mohame» dansko svetišče. Namesto v Meko jih pa odpeljejo na suženjske trge v se» verno»afriške gore ali v pristanišča ob Rdečem morju. Kakor zadnja leta tako je bilo tudi letos pokopališče ob vseh svetih kljub skrajno slabemu vremenu zelo lepo okrašeno. Škoda, da radi slabega vre» mena niso mogle goreti sveče. Kaže se v zadnjih letih velik napredek od nek» dan jih časov, ko so bili le redki gro» bovi okrašeni. Tudi več lepih sporne» nikov je bilo postavljenih v zadnjih letih. Treba je pa omeniti, da so na nekaterih spomenikih neprimerni in nepravilni napisi. Novaki. — (Po plačilo...) — 12. t. m. so padale težke grude zemlje na krsto vzglednega moža, trgovca in gostilničarja Mihaela Bizjaka. Rajnik je bil neugnan društven delavec, ustanovnik mlekarske zadruge, obč. zastopnik in dolgo let cerkveni kiju» čar. Njemu večni mir, ostale naj tolaži Bog! Žabče. — Tudi mi imamo letino boljšo od lanske. Ker smo s pridelkom zadovoljni, bi radi tudi v miru kaj brali. Toda kako, ko nam pa Novi list prinesejo šele v ponedeljek. Prej smo ga dobivali že v soboto. Naj bi poštni urad ali pismonoša zopet tako uredili. Logje. — (Pridni smo pa, pridni...) — Pred kratkim smo brali, da smo zelo pridni. Res, poti so tako tlakovane, da si lahko nogo zlo» miš. Kanalizacije po najnovejšem si» stemu s pomijami in gnojnico čez pot. Kolovoze smo zožili, ker upamo na letala. Po občinskem zemljišču je trnja toliko, da bi robidnice kar z ok» na lahko trgal. Nekoč smo mislili, da bi bilo dobro obč. gozd prodati in iz» kupiček vporabiti za vodovod. Neke brihtne glave, ki imajo modrosti za eno stran več ko knjige, so to prepre» čile. Prihodnjič se bomo kaj pomenili o mlekarni in o mostu čez Nadižo. S Pivke. Postojna. — Predzadnjo nedeljo je izbruhnil v seniku g. Štefina pri Ko» zarju ogenj. Prihiteli so postojnski gasilci, a motor pri brizgalni je odpo» vedal. Škoda je le deloma krita z zava» rovalnino. Sumijo, da je zažgal kak zlobnež. — Odkar se naš priljudni g. kaplan trudi, imamo prav lepo petje. Plačila nima drugega razen tistega od Boga. Za to naj se pa še pevci ter pevke bolj združijo. — Preteklo so» boto sta stopila v zakon g. Miškolj in gdčna Malica Čukova, vrla pevka. Bog ju živi! Hrašče pri Postojni. — (Stara korenina). — Korenjak da malo takih je stric Krištanov. Star je 97 let, pa jo še sam maha peš v Postojno eno uro daleč. Naš mlajši rod pa ne bo učakal te starosti. Vsako leto po» kopljemo v naši vasi gotovo enega fanta ali dekle v najlepših letih. Jeti» ka! Ljudje se vprašujejo: Kaj je v teh Hraščah? Morda bo boljše, ko dobi» mo vodo iz novega vodovoda iz Stranj, Ali je kak drug vzrok? Ostrožno brdo. — Tudi pri nas je bila letina boljša od lanske. Jabolka smo še dosti drago prodali ter tako dosti lukenj zamašili, češplje pa niso imele cene. Živeža smo tudi pridelali. Kaj nam z dežele pišejo? Iz Gor. Tolmin. — (Stalni učitelji. — Promocija. — Sneg.) — Poro» čali smo že, kateri učitelji so napravili pismeni izpit za stalne učitelje. Pre» stali so tudi ustnega, in sicer: Filli An» drejina, Močnik Berta, Rutar Ljud» mila, Rutar Štefka, Rutar Mirko, Ga» bršček Ludovik iz Volč in Rutar Ani» ca iz Čadrga. — Pretekli teden je pro» moviral na univerzi v Trstu g. Pepi Janež za doktorja trgovinskih ved. Mlademu doktorju iskreno čestitamo! — Naše gore je že vse pobelil sneg. Tako lepe so, ko se zablestijo v je» senskem solncu, da se v marsikomu vzbudi želja povzpeti se do njih. Po» sebno smučkarji jih z veseljem obču» dujejo in delajo vse mogoče načrte, kam jo bodo mahnili. Drežnica. — 18. t. m. je umrl gosp. Franc Kutin iz Koseča. Pred 9 meseci je prestal hudo operacijo na želodcu. Ko se je vrnil domov, je bil precej zdrav, pred 14 dnevi pa ga je zopet bolezen vrgla na posteljo, kjer je v strašnih bolečinah dvakrat previden s sv. sakramenti v Gospodu zaspal. Pokojni je bil vzoren krščnski mož in skrben oče šestih značajnih sinov; bil je dolgo let za podžupana in občinske» ga svetovalca, — in ključar naše du» hovnije. Žalujočo vdovo in sinove naj tolaži zavest, da vživa njih oče blaženi mir pri nebeškemu očetu. Kozaršče. — Tudi naša vas dobro napreduje. V kratkem dobimo elek» trično luč. Ponosni smo na naše Men» gore, ki se vzdigujejo ravno nad našo vasjo. Radost nam poigrava v srcih, ko nam naznanja z Mengor mali zvon jutro ali kliče opoldne in zvečer: po» zdravite Marijo! Komaj čakamo, da pridejo novi zvonovi, da bo mengor» ska božja pot popolna. Nepričakovano nas je zapustila Jo» žefa Bratuž, dobra družinska mati, ter šla po plačilo k večnemu Bogu. Blaga Jožefa, počivaj v miru! Dolje. — O nas se še ni nič bralo v listih. Pa vendar ima naša vas z 42 hišami svojo električno razsvetljavo. V kratkem bo dovršen vodovod. Pri njem so zaposleni domačini in par Vi» pavcev. — Vse to nam dela čast, le ti» sti ponočnjaki ne, ki jih v kratkem za ušesa potegnemo. Gor. Tribuša. — Tribušani smo imeli vedno lepo petje v cerkvi. Od» kar je pa odstopil pevovodja Pavel Podgornik, ni več vse v redu. — Za našim kuratom še vedno žalujemo. Tudi Marijina družba od tistega časa ne napreduje več prav. Podlanišče pri Cerknem. — Pred par dnevi se je za vedno poslovila od nas Neža Makučeva, roj. Bevk. Prera» na smrt je bila žalostna vest za vso vas in hud udarec za soproga, še hujši pa za siroti, 18 mesecev staro deklico in komaj 4 dni starega sinčka. Kako je bila rajnka priljubljena, je po» kazal njen pogreb. — Štiri leta so pretekla, odkar smo ustanovili mie» karno. Denar, katerega smo potrošili, se nam dobro obrestuje. —• Letina je bila letos dobra, da že dolgo ne kaj ta» kega. Posebno lepo je obrodil krom» pir, zato vabimo kupce, da pridejo, ker bodo dobili lepo blago po primer» ni ceni. Livek. — (Ovce brez čred» n i k a.) — Po smrti č. g. Pavla Jelov» čana nimamo redne službe božje. Ho» dimo v Kobarid ali pa v Topolovo» Tarčmun. Stari ljudje in otroci mora» jo biti doma, ker ie na vse kraje dolga in težavna pot. Najbolj se pogreša krščanski pouk v šoli, ker mladina rada pozabi še kar se je naučila. Ne» kateri gospodje (mehači) so bili moč» no užaljeni na zadnji dopis iz Livka. Resnica v oči kolje. Črni vrh nad Idrijo. — Radi dolgo» trajnega in neprestanega deževja in snega ni bilo letošnjo jesen mogoče spraviti domov zadosti stelje; zato bo trpela pozimi živina in sponda» di ne bo gnoja. Semenj na Martinovo nedeljo je bil bolj klavern. Ako bi se ne bili v par gostilnah fantje nekaj sprli, bi skoraj ne bili vedeli, da je sv. Martina se* menj. Sena pa ni._j— Za naše nove zvonove smo že v avgustu vence pletli. Pa so najbrže šli zvonovi dalje kot v Rim. Šmihel. — (Počasi si poma* gamo.) — Naša vas si od zadnjega požara sredi poletja še ni opomogla. Nekateri mislijo odložiti zidanje na pomlad. — Z letino smo še precej za* dovolj ni. Nekaj smo zaslužili z grad« njo vodovoda, ki bo preskrboval Po* stojno z nanoško studenčnico. Zdaj v dežju pa delo počiva in je torej kljub mokrim vremenom suša v naših žepih. — Morda mi doraščajoča de» kleta ne bodo zamerila, če v njih po« hvalo povem, da ne sledijo starim vi« hravkam. Prav tako! Iz idrijskega kotla in okolice. Sv. Cecilija. — Cerkveni pev« ski zbor je tudi letos proslavil praznik svoje zaščitniice s peto sv. mašo. Le« po bi bilo, da bi se te maše udeleže« vali tudi godci. — Zelo pa pogrešamo priljubljenih cecilijanskih koncertov. Osebna vest. — Odličen cer« kveni baritonist g. Karl Medvedič je odšel v Monakovo, kjer se bo posvetil kino«igralstvu. Vzornemu tovarišu že« limo obilo uspehov. Krojni tečaj. — G. E. Krapež iz Vipave je zaključil 5«tedenski kroj« ni tečaj, ki se ga je udeleževalo 31 krojačev in šivilj. Vsi udeleženci so z uspehom toplo zadovoljni in se mu prisrčno zahvaljujejo. — Udeleženci Popravek. — Pri zadnjem po« ročilu o gasilcih je tiskarski škrat ma« lo ponagajal. Društvena zastava je stala 1600 in ne 140 kron, kot je bilo sporočeno. (Zastava je dragoceno in krasno delo.) Klavnica. — To vprašanje se v Idriji rešuje že sko-ro 20 let. Bili so različni sklepi, nasveti in načrti, toda vedno je ostalo vse le na papirju. Medtem je pa klavnica radi razpada« nja, majhnih prostorov in brez vseh modernih naprav res postala nezmož« na zadostiti vedno večjemu obratu. Zato se zopet oživlja misel na novo poslopje, ki naj bi se zgradilo na po« sestvu gč. Likarjeve. Če bodo poga« jan j a uspela in druge zapreke odstra« njene, upamo, da bo Idrija končno le prišla do primerne klavnice. Ledine. — (Šola šoli.) — V le« dinski šoli je neka družba začela z ve« černimi plesi. Čudno se nam zdi, kje m kako dobijo ti ljudje potrebno do« volj en j e, prvič za ples sploh, drugič pa še v šolskih prostorih? Svetujemo gg. plesalcem in gospodičnam plesal« kam, naj si dobijo godca s harmoniko in naj ga plačajo, saj za prostor v šoli najbrž ne plačajo veliko. — Kmet« ska roka. Vojsko. — (Naša vrsta.) — V zadnji številki smo čitali, da so Za« vračani dobili zvonove. Sedaj je v na« ši dekaniji že 40 zvonov, toda mi ima« mo le enega in še ta je ubit. Skrbimo, da bo tudi naša cerkev dobila čimprej božje klicarje, ker smo že itak zadnji. Razpotje. — (Cesta.) — Delo pri cesti iz Marofa proti Ledinam bodo sedaj radi zime ustavili. Pečnik. — (S m r t.) — Dne 18. t. m. je umrl najstarejši mož v vasi, Filipič Janez, posestnik. Bil je delaven, vešč in zgleden gospodar. Iz goriške okolice. Vrtojba. — Poročil se je g. Pavel Gorkič, čebelarski mojster, uslužben pri Žnideršiču v II. Bistrici z gčno. Danico Faganelovo. Iskrene čestitke! Podgora. — (V slovo.) — Na Martinovo še je od nas poslovila vrla mladenka in cerkvena pevka Marija Čekuta (Brajdot). Vsi podgorski fantje in dekleta so se s težkim srcem poslovili od zveste tovarišice. Sovodnje. — (Vikarjeva bo« leze n. — Brez z v o n e n j a). — Dne 17. t. m. smo praznovali sv. Mar« tina. Ob tej priliki je blagoslovil ve« lečastiti gosp. monsignor Berlot novo cerkveno zastavo. Č. g. župnik Zamar iz Bilj je daroval sv. mašo. Obema se iskreno zahvaljujemo. Vznemirila nas je ta dan vest o bolezni našega časti« tega g. vikarja. Pogrešali smo ga močno ob tej slovesnosti. Naj ljubi Bog usliši vroče želje vernikov in mu vrne zdravje! Ne bi radi kazali svoje slabe strani, pa nas k temu sili potre« ba. Smo namreč brez cerkovnika, zato tudi brez zvenenja. Č. g. vikar je po« zval može, naj se domenijo radi te službe; odzval se ni nihče. Se bo v pri« hodnje? S Krasa. Tomaj. — (Žetev in setev pa naše poti.) — Z letino smo hvala Bogu zadovoljni. Morda je ravno lan« ska zim'a kaj koristila, ker je večino škodljivcev uničila. V Tomajščini smo posejali več pšenice kot lani. Sejali smo s stroji. — Po naših poljskih in gozdnih poteh moraš hoditi s svečo ali pa s sežansko elektriko. Občinski možje, zganite se, ali pa nam pripravi« te kaj oslov, da bomo na njih tovo« rili ko naši predniki. Sesljam — (Obnovljena cer« k e v.) — Preteklo nedeljo se je vršila v Sesljanu slovesna posvetitev obnov« Ijene cerkve sv. Jožefa, ki je bila po« ruš en a ob času svetovne vojne. Cer« kev je skoraj popolnoma nova, lepša in tudi večja od prejšnje. Razen vaš« čanov in okoličanov so se slavnosti udeležili tudi predstavniki krajevne politične oblasti in predstavniki ob« novitvenega urada. — Nabrežinska godba, ki je bila tudi prisotna, je slo« vesnost, — ki nam bo ostala v najlep« šem spominu, — s svojimi zvoki lepo zaključila. Volčji grad. — V soboto 23. t. m. sta se poročila g. Viktor Lozej iz Ivan« j ega grada in gospodična Roza Kos« mina. Mlademu paru čestitamo! Bazovica. — (Fantovski boj« kot in drugo.) — Že lep čas ni bilo glasu od nas. Ko je »Novi list« malo pograjal trebenske fante, da izkazu« jejo svojo izobrazbo po Bazovici, so se ti ujezili in začeli bojkotirati bazo« viške plese. Da bi jih le vsi posne« mali! — Naša fara je še vedno brez župnika. Katinarski gospod prihaja | k nam. Včasih ima tudi popoldanski blagoslov. Hvale vredno je, da ga po« tem naši obrtniki odpeljejo včasih do« mo v. Žalostno pa je, da je malo fara« nov v cerkvi. Iz sosednih Padrič in Gropade sploh ni nikogar. Naš pevski zbor je precej znan. Le škoda, da niso tudi pevci pri vajah tako točni kot pevke. — Električne razsvetljave še danes nimamo. Tudi glavno cesto so dejali, da bodo asfaltirali. No, pa je tržaška občina le obljubila ... Pleševica pri Povirju. — Odkar iz« bajajo slovenski časniki menda še ni bilo dopisa o naši republiki, ki šteje z vsemi bajtami vred le kakih 15 hiš. številk. — Plešivska republika leži med Merčami in Povirjem v prijetni dolinici obdani okrog in okrog z ne« visokim hribovjem. Zgodovina naše vasice ni znana, kakor tudi ne, kdaj so se tu naselili prvotni prebivalci. Tudi ne verno, če se je tod mudil slavni kranjski zgodovinar Valvazor, pač pa so videli naši predniki pred kakimi petdesetimi leti čuden prizor na nebu ravno nad Plešivco. Visoko v ozračju je plaval ogromen balon ter se spuščal vedno nižje proti zemlji. Ko je prišel k tlom, je zlezel iz njega mlad osliček in bradati možicelj, oba nepoškodovana. Možicelj je naložil balon osličku na hrbet in vrezala sta jo nazaj proti Trstu! Takega obiska nismo od takrat Plesivčani več imeli. Zgodi se, da pride kdaj v našo vasico kak potepuh, ki se izdaja za desetega brata, kakor je bil pred časom v Or« leku, pa mi ga kmalu odpravimo. — Ker nimamo v naši vasici nobenega razvedrila, jo včasih mahnemo v mer« čanski hotel k Janezu Godčevemu, ki zna marsikaj povedati iz svojega lovskega življenja. Iz Brd. Biljana. — (Sosed opominja.) — Dolgo smo molčali. Vinogradnike skrbi pičlo povpraševanje po vinu. Tudi cena je nizka. No, pa vendar bi lahko po dobri letini izvečine vsi na« ročili naše branje, ne pa si hodili iz« posojat k sosedu. 15 lir že lahko utr« pite. — Pred kratkim so odšla štiri dekleta v Ameriko. Bog jim daj srečo! 18. t. m. smo pokopali priljubljene« ga starčka Jožefa Šuligoja. Blag mu spomin! Še majhen opomin! Tistim razgrajačem, ki ponoči ne dajo miru, svetujemo, naj se spametujejo. Vedrijan. — 27. t .m. je umrl 72 letni Jožef Samec. Bil je spoštovan mož. Pošteno je vzgojil 8 otrok. Eden je padel v vojni; drugi pa je umrl do* m a kot invalid. Medana. —- Zadnjo nedeljo okto« bra smo imeli celodnevno češčenje. Večerna procesija je bila nad vse ve« ličastna: zlasti pri »Buksalcu« je vse žarelo v lučcah. — Z letino smo letos prav zadovoljni. Bog daj tudi drugo leto tako. Gor. Cerovo. — 23. t. m. sta se po« ročila g. Josip Persolja in gdčna. Mar« celina Skokova. Oba sta bila vneta društvena delavca in pevca. Zato sta tudi bila deležna podoknic in toplih pozdravov. Iz Vipavske dohoe, Dornberg. — (O j, zbogom 1 e * d i h s t a n . . .) — Od ta »ledih« stanu so se poslovili prošlo soboto Ignacij Pavlica s Panico Peli c ono vo in Lojze Vodopivec s Fanko Šinigojevo. Oba ženina sta dobra cerkvena pevca, bila sta tudi odbornika bivšega prosvetne« ga društva; tudi obe nevesti sta prid« no sodelovali v društvu v raznih od« sekih. Poročil se je tudi Rudolf Mo« zetič z Jožefo Budihnovo. Vsem obilo sreče v novem stanu! Batuje. — (N e s r e č a.) — 7. t. m. sta se v Muličevi železarni nevarno ponesrečila mladenič Fr. Vodopivec z Vrha in pa Rafael Vetrih iz Batuj. Oba je ranil kos brusa, ki je odletel z vso silo v ponesrečenca. Vodopivca so odpeljali v goriško bolnišnico, Vetrih pa je v domači oskrbi. Da bi Jcmalu ozdravela. — Vinca tudi letos ni prav obilo, je pa tako, da je Jože Zanutov dejal: »Lani sem ga lahko en liter, le« tos me pa zmaga«. Sanabor. — Zadnje čase se je naša mladina čudno spremenila. Pleše kar po skednjih. Plešejo tudi fantje sami; zadnjič se jih je usmilila priletna mamica, ki je zaprla hišo in se šla z njimi vrtet. Vel. Zabi je. — (Ženitve. « O p o « min.) — Ker je zadnjič g. urednik Zabel j ce okregal, da neradi primemo za pero, pa danes dajmo! Pred krat« kim smo imeli v vasi kar tri poroke. Valerija Trohova je stopila pred ol« tar s posestnikom Alojzijem Jejčičem iz Vel. Žabelj, Amalija Jejčičeva je obljubila zvestobo Jošku Kobalu s Planine, Zorka Mihel jeva se je pa zve« zala z Izidorjem Reharjem iz Sp. Bra« niče. Vsem kličemo: na mnoga leta! — Pred dnevi je šla po večno plačilo Frančiška Reharjeva v častitljivi sta« ros ti 90 let. — Od časa do časa kroži« jo med dekleti in fanti brezimna pi« srna. Tistemu, ki se zabava s temi ne« umestnimi šalami, smo že na sledu. Vse spoštuje žene zveste, deklice in pa neveste, več pa bodo še veljale, ako vedno kupovale, bodo naše „PEKATETE“ ki zavite so v pakete.— kmalu pretočiti, to je ločiti vino od drožja. Pa« zi, da imaš sode vedno polne, če pa niso, do« bro zažveplaj v sodu prostor nad vinom. Preiz« kušaj tudi vino na njega stanovitnost, posebno da ne spreminja barve na zraku in da ne po« rjavi. Takemu vinu je treba dodati metabi« sulfita. »NOVI LIST« V L. 1930. Zadnji številki smo priložili enemu delu naročnikov poštne položnice, da« našnji številki drugemu delu, prihod« rijič priložimo ostalim. Položnice naj služijo za nakazilo naročnine za pri« hodnje leto. — Naročnina znaša: 1. za Italijo: za celo leto 15.— lir za pol leta 8.— lir za četrt leta 4.50 lir 2. za inozemstvo: za celo leto 30.— lir za pol leta 15.— lir Vsak naročnik naj pošlje tudi 30 stotink za časnikarski kolek. Kdor priloži naročnini še eno liro, bo dobil na dom poštnine prosto NO« VO PRATIKO ZA LETO 1930. Pošljite naročnino takoj, da boste list dobivali v redu tudi naprej. Na eni položnici lahko pošljete narodni« no tudi za več njih, a morate na drugi strani navesti imena. Uprava »Novega lista« Gorica, via Mameli 5. Popravek uprave. V zadnji osmrtnici nam je tiskarski škrat spremenil ime Žvab v Žval. Bravci so menda žc sami popravili to napako. V hlevu: še marsikje širom dežele* sc vidi živina na paši. Pazi, da ne paseš živine po tra« vi, s slano pokriti, zakaj živino lahko napade napenjanje. Boljše je bolezen preprečiti, kot jo zdraviti. Ker je živina v splošnem navezana lc na suho seno in tudi malovredno slamo, privošči živini nekoliko krmilne pese, ki bo ži« vini tako dobro teknila kot tebi sveže jabolko. Si poskrbel spomladi za dovolj krmilne pese? Čc nisi, glej, da je boš vsaj drugo pomlad do« volj zasadil. Ali boš napravil rezanico? P op ar» jcno in malo z otrobi zabeljeno rezanico ti ži« val prav dobro plača. Pazi na čistost v hlevu in prečitaj še enkrat, kar sem ti povedal za mesec november (št. 32). V krasnem mestu Mariboru v Jugo« slavi ji išče trgovina na debelo, ki je po celi Sloveniji zelo dobro vpeljana, trgovskega druga z okoli 150.000 do 200.000 lir. Ni treba da razume stroko; z lahkoto bo sam vodil vso trgovino. Dosedanji lastnik bo samo potoval. — Pisma na upravo: »Pošten in razumljiv«. lir na dan prav z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem Listnica uredništva. «DUBIED« »Prošnja 1000«: Ostane Vam možnost mi« lcstne prošnje na kralja, ki jo napravite po j občini. Poskusite tudi pri društvu vojnih inva« : lidov v Trstu. Lahko se obrnete spet na Con« ' gregazione carità. Žalibog Vam mi ne moremo preskrbeti dela. j Vprašanje glede uši in črvov na endiviji: Čitajte tozadevni članek v »Novem listu« šte« S tem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače, nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo ELMA ČUK, Gorica, Piazza Cavar štev. 9. Tit dobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles in vse tozadevne potrebščine. Lastna mehanična delavnica, Via Duomo št. 11. Brezplačen pouk v pletenju in vezenju. vilka 17! Col. — Pri nas ni vse prav lepo. No« čemo tarnati, povemo pa le, da smo ob postranski zaslužek s prevažanjem lesu v Ajdovščino. Tovorni avtomo« bili so nam ga prevzeli. Ker ni sena, pojde marsikatero živinče iz hleva. Vendar se nas pa ni še prijela izse« 1 j eniška bolezen. — Po dolgem času se nam obetajo novi zvonovi. Komaj čakamo, kdaj nam zapojejo. Gospodarski koledar za december. Od 10. do 18. decembra plačaj zadnji, to je šesti obrok davkov. Imej shranjene vse papir« je, kot naznanila in potrdila. V hiši: ponekod, posebno po Gorah, kjer brije zunaj hud mraz, nimajo lepe navade, da bi tudi v zimskem času dovolj prezračili sta« novanja. Zato pa tam suši ca ali jetika neusmi« ljeno kosi. Domača gospodinja imej skrb, da vsako jutro vse stanovanje dobro prezračiš. V stanovanju ne sme biti tak zrak, da človeka kar nazaj pahne, če pogleda skozi Vrata. To Darovi. i Za Sirotišče: P. n. g. Valentin Rudolf 126 L; N. N. 50 L; č. g. Ivan Seljak, Stržišče 10 L; j tiskarna L. Lukcžič 665 L; preč. g. župnik Mi« : hael Kragelj 20 L; v spomin blagopokojnega Antona Malniča daruje sestra Jožefa 65 L. — Hvala vsem Solkancem, ki so nam darovali poljskih pridelkov! — Bog povrni vsem obilo! V shrambi: pazi na pridelke, predvsem ne dovoli mišim, da se debelijo na račun tvoje s trudom pridelane koruze. Drži dobro mačko in če ta ne zaleže, zastrupi miši s cinkovim fos« forjem. Preglej krompir, da ne bo gnil. Letos je bilo sicer precej tega božjega daru, a ne toliko, da bi lahko tudi gnil. Večkrat ga pre« beri in žc sedaj odloči tistega, ki bo za seme. Nadzoruj večkrat tudi druge pridelke. V kleti je moralo vino že davno prekipeti in sedaj bi moralo biti že čisto. Zato ga bo treba Dott. BIOS. [OMEL specialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. | Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop. j | Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) i .—.......................■ ■■■ ” RUDOLF JÌIMMAM GORICA VIA DIETRO IL CASTELLO N.ro 23 Tovarna orgel 1 Izdeluje nove orgle ter izvršuje točno : in natančno vsakovrstna popravila po najbolj ugodnih cenah. Izdeluje i po naročilu nove igralnike in sapnice. Za umnega gospodarja. velja seveda tudi za ostalo deželo. V vrtu: zadnji čas bo, da spraviš v klet so« lato endivijo in zeleno (scino). Skopaj tudi rdeči redič in vloži ga med pesek v kleti; po« lagoma ga boš potem stavil na gnoj in silil. Peteršilj lahko pustiš v vrtu, a pokrij ga z ve« jami ali koruzno slamo. V solnčnih legah bo« do sedaj sadili zgodnji grah. V ostalem pa naj bo vrt pognojen in prekopan, da bo priprav« ljen za pomladansko sajenje. V sadovnjaku: ali si že posadil mlada dre« vesca? Sadi jeseni, spomladi boš imel obilo drugega dela in jeseni zasajena drevesca se bodo črez zimo v zemlji že utrdila in začela spomladi živo poganjati. V ostalem očisti dre« vesa vseh suhih in nalomljenih vej, rane za« maši z voskom. Ali si nalepil lepilne pasove? Če jih še nisi, naredi to takoj! Nabavi si anti« parasit za škropljenje! Tudi sedaj že lahko škropiš z antiparasitom. Na njivi: pazi, da ti hudi mraz ne stisne ze« lja in repe, ki je še na njivah. Zato spravi vse pravočasno na varno. Ali si že posejal pšenico? Za setev je sicer že pozno, a ne povsod. Ali si pognojil pšenici s čilskim solitrom že sedaj v jeseni? V notranjosti države so dosegli zelo visoke pridelke, ker so gnojili v jeseni in v zimskem času s čilskim solitrom ali apnenim nitratom. Na senožeti: vzemi v roke kramp in železne grablje ter očisti senožet trnja in mahu, potem pa senožet dobro pognoji s Thomasevo žlindro. Skrajni čas je. V vinogradu prečisti trte, da boš imel pri prvem obrezovanju manj dela. Vinograd nato okopaj in pognoji. Trg Imiečkih pridelkov. TRST, 26. novembra: Jabolka domača z Brkinov 140 do 150, ka« nadke iz Jugoslavije in Tirolskega 200 do 300, drobnejša 140 do 200. Hruške maslenke iz Istre 280, slabše vrste od 180 naprej; z Brkinov je malo dovoza, cc« na 100 do 120. Kostanj maron 160, drugi 90 do 110. Krompir domač 50, madjarski 38 do 40. Vrzote 35 do 40, karfijola domača 160, iz Barija 120 (košarice brutto per netto). Čebula domača 40 do 45, iz Chiozze 50. Drva 16 do 18. GORICA, 27. novembra: Grozdje belo 280 do 300, črno 200 do 230. Jabolka (samo iz Jugoslavije) po 120 do 250. Jugoslovansko blago je v splošnem zelo lepo in skrbno brano, ne tako poškodovano kot iz Brkinov iti Reške doline. Hruške za kuhanje (peturalke) 100 do 130, druge do 300. Kostanj maron 115 do 130, drugi 50 do 80. Krompir 40 do 45. Zelenjad: solata endivija 60, špinača 60, ra« dič zelen 50, jadič rdeč 200 do 240, repa 12, kapusne glave 40 do 50, karfijola 100, vrzote 20. Opomba: V Gorico in v Trst prihajajo ka« pusne glave iz Jugoslavije, kjer je cena na kmetih 20 do 30 par za kg, kar odgovarja na« sim 7 do 10 stotinkam na kg. Z goriškega trga gre skoraj vsa_zelenjava v Trst, v inozemstvo gre iz naših krajev le kostanj. Tudi rdeč radiò gre Ic v Trst, v inozemstvo še ne, dokler ne bo sneg pokril inozemskih, pravilno srednjeevrop« skih vrtov. Zmrznjene oljke. Neki naročnik iz Koprščine vpra« šuje: kaj naj napravimo z zmrznjeni« mi oljkami? Nekateri odžagajo debla tik zemlje, drugi jih odsekajo do ko« renin, tretji pa jih puste tako in čaka« jo, kaj bi storili. Kaj naj naredimo? Odgovor: Kdor je odžagal posušena debla tik zemlje in vrhu tega zamazal rano s cepilnim ali drugim ohranjujo« čim voskom, je dobro storil. Kdor izseče deblo v korenine in želi, da bi se iz teh razvil oljčni poganjek, ki naj da pozneje oljčno drevo, naj tudi zamaže rane z voskom, da se štor in korenine ne izsuše. Kdor pušča drevo na miru in čaka, naj ne misli, da bo drugo leto ožele« nela oljka, ki letos ni. Najbolje pa stori tisti, ki zasadi mnogo novih, mladih oljk, katerih ni ravno težko dobiti. Dobe se tudi prav žlahtne vrste oljk. Najbolje bo, da si že sedaj nabavite oljčnih drevesc in jih jeseni vsadite. Le tako pridete kmalu do pridelka, zakaj oljčni po« ganjki iz korenin bodo rodili komaj črez dolga leta. Za razne nasvete lah« ko povprašate pri Kmetijskem uradu (Cattedra ambulante d’agricoltura). Plitve in globoke oči pri krompirju. Pri eni in isti vrsti krompirja se do« be večkrat posamezni gomolji, ki ima« jo plitve, drugi pa globoke oči. Ne« enakost v globokosti oči pomeni, da se vrsta krompirja spreminja, da krompir postaja drugovrsten. Krompir s plitvimi očmi je navadno bolj zgoden kot z globokimi. Tudi opravilo z gladkim krompirjem, to je s takim, ki ima plitve oči, je mnogo la« žje in pri lupljenju ali strganju gre | mnogo manj v odpadke (olupke, ostr« žke). ZAHVALA g. Avgustu Ravniku ter njegovemu zastopniku g. Dom. Huberju v Bovcu za darilo, ki mi ga je poklonila zavarovalnica „L’UNION“ v Gorici, via Barzelliništ. 2. za mojo pogorelo pristavo. Pravice do odškodnine nisem imel. Peter Furlan, — Čezsoča 66. M HACIN-Borica Piazza Tommaseo 29. Tovarna orgel, harmonijev In glas o v Ir j e v. JSlajstarejša in najt olj zanesljiva tvrdka Ker so padle cene cina, izdeluje orgle po 2500 lir register. - Plača se po kolavdaciji orgel. 'v.-- ZAHTEVAJTE CENIKI NIANUFAKTURNA TRGOVINA GIOVANNI MOSE št. 7 — RAŠTEL = O O R I e A št 7 Velikanska zaloga najboljšega in najcenejšega blaga, platna, obrisač, nogavic, žepnih rut, volnenih tkanin, odej, naramnic, pasov, podvez, zimskih maj itd. itd. V Vašo korist je, če obiščete našo trgovino. Zato se danes po celem svetu daje prednost jedilnemu krompirju s plit= vimi očmi in zato tudi kaže našim kmetovalcem v bodoče izbirati za se» me predvsem take gomolje, ki imajo kolikor mogoče plitve oči. Nagrajeni bikorejci. Tržaška dežela je razdelila znesek 7000 lir med bikorejce, ki smotreno vodijo bikorejske postaje. Najvišjo nagrado 1000 lir je dobil Pirc Ivan iz Koprive. Po 500 lir so do» bili med drugimi: Ambrožič Matej iz Šmihela, Volk Franc iz Ostrožnega brda, Jelušič Franc iz Štorij, Čeligoj Jakob iz Št. Petra na Krasu. Po 250 lir so dobili: Jarc Anton iz Doberdoba, Samec Miha iz Doline, brata Hrovatin iz Hrovatinov pri Miljah, Seražin Alojzij iz Štjaka, Štok Josip iz Sežane, Križmančič Andrej iz Bazovice, Mi» lič Anton iz Saleža in Ercigoj Franc iz Škofelj. Nove postave. KUPNO = PRODAJNA POGODBA, (Nadaljevanje.) Prodajalec mora izročiti prodani predmet kupcu v stanju, v katerem se je nahajal ob priliki prodaje. Od dneva prodaje pritičejo vsi sa» dovi prodanega predmeta kupcu. Če je bila prodana nepremičnina na podlagi cene za določeno mero (n. pr. m£^ra, m2 itd.), mora prodajalec iz» ročiti kupcu nepremičnino v velikosti, ki je bila določena v pogodbi. Če je to nemogoče ali če kupec tega ne zahte» va, mora prodajalec privoliti na so» razmerno znižanje cene, ako je mera dejansko manjša, kot je bilo dolo» j čeno. Za slučaj pa, da je obseg proda» ne nepremičnine večji, ko je bil dolo» čen v pogodbi, mora kupec pristati na sorazmerni dvig cene; kupec pa sme tudi preklicati pogodbo, toda le pod pogojem, da je prodam predmet za eno dvajsetino večji, kot je bilo izgo» vorjeno. Mera ni podlaga, ceni. Ako pa je bila prodana nepremični» na, ki je popolnoma določena in ome» jena, ali če so bila prodana zemljišča, ki so ločena od drugih, in če ni bila v pogodbi navedena mera podlaga za določitev cene, potem ne more ne pro» dajalec ne kupec zaradi morebitne razlike v meri zahtevati, da bi se kup» nina zvišala, oziroma znižala. Ta za» konita določba pa velja samo za slu» čaj, če se niso stranke drugače dogo» vorile. Če pa znaša razlika eno dvajsetino celotne vrednosti prodanega predme» ta v škodo prodajalčevo, potem sme kupec odstopiti od pogodbe ali pa mo» ra plačati sorazmerno večjo kupnino z obrestmi, če mu je bila nepremičnina i že izročena. Ako pa gre razlika za eno ! dvajsetino nia rovaš kupca, (če je ! namreč nepremičnina za dvajsetino ! manjša) potem mora prodajalec pri» : stati na sorazmerno znižanje kupnine, Odlikovani zobozdravniki ambulatori] M. BREZIGAR SPREJEMA V GORICI na Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria) poleg kinematografa. VELIKA LIKUIHč FQ TOVARNIŠKIH CEKA H S. LEVI TRST - via S, Lazzaro št. 9 - TRIESTE Lawntenis od Plancia v vseh barvah po Plancia črtasta „ Frštanj plav, težak za moške spodnje hlače po Frštanj za obleke po L Zamet za obleke n zsmoškc hlacc^tszuk Cajh za moške hlače Frštanj za srajce, piket Madapolan „Coredo“ Platno „Madonna“ „ Platno pravo „lrlanda Platno za rjuhe od Platno „Dovlas“ 150 visoko po Velika izbera Borgo za srajce, plavine za predpasnike, flanele in drugega. Pogrinjala za postelje, izredna prilika po Lit. 11.— Nogavice, maje, brisače, kuhinjske cunje in drugo po najugodnejših cenah. 1 n od od po po L. 1.90 naprej L. 2.40 „ 2.60 L 3.80 2.60, 3,- 3.80 4.50, 4.80, 5.20 L 7.— L 6.50 L 2.80 L 1.90 m „ 2.90 m „ 3.20 L 4.90 naprej L 6.50 m LAMA TRIESTE GARANTITA Rezila za britje od 60 cent. naprej. Velika izbera bri-vnih strojčkov. Strojčki za striženje lir 17—, Prvovrstni cepilni noži škarje, srpi, piie za žage, najrazličnejše obrtnijsko orodje. Posebnosti: vsakovrstno orodje za rezlanie in zaloga vseh vrst lesa po najnižjih cenah. Posebnosti: ^SOHNGEM" LAMA TRIESTE CORSO GARIBALDI 19 TOVARNIŠKE CENE! V V PDTBEBSGIHE za kovače, mehanike in mizarje samo pri PELLER, K AH AN & C. Trieste, via S. Hicoio št. 12 Lastna skladišča v prosti lutei TOVARNA REMSCHEID - NEMČIJA Avtomobilna mehanična šoto, državni patent zajamčen. Vedno odprti tečaji. TRST, Via Imbriani 14 «. S i9'Ci TS uojaiai 5 e * 5 Za 5i. Minil velika razprodaja bombaževine flLL’ EC0H0MI8 FBMiBLIBHE Trst «Piazza Ponterosso N. 5 Oene so za 20% do 50% znižane. Lawnteins...............od L 2.30 dalje Frštanj za hlače........od L 1.90 dalje Frštanj dvojno lice.....od L 3.90 dalje Frštanj za sra jce......od L 2.70 dalje Frštanj za srajce:, križan . . . od L 3.70 dalje Frštanj rdeč in moder, križan od L 3.50 dalje Žamet fantazija za halje, moč. od L 6.50 dalje Rigadin za srajce in obleke . od L 2.50 dalje Voln. blago za suknje 150 cm od L 18.50 dalje Muslin volnen vseh barv . . od L 10.50 dalje Voln. blago za moške obleke . od L 28.50 dalje Pullower ...............od L 16.50 dalje Tople otroške majčice ... od L 3.90 dalje Madapolam ..............od L 1.90 dalje Kotenina rjava .........od L 2.30 dalje Jajčna kožica ..........od L 2.85 dalje Platno Madonna 150 cm za , rjuhe ................od L 4.50 dalje Suknje iz pristne volne s ko» žuhovirm .............0d L 198.» dalje Površniki (ugodna prilika) . . od L 75.— dalje Satin črn, dvojna visokost . . od L 3.90 dalje Satin barvan ...........od L 3.50 dalje Blago za ženske suknje, gorko od L 7.50 dalje Cajh za hlače ...... od L 3.50 dalje Velika izbera nogavic za moške, ženske in otroke, odej, pokrival, blazin, žepnih rut, la» nenega platna poljubne širokosti, čipk, veze» nin, itd. itd. Proučite naše cene in videli boste, da ni nižjih v Trstu. — ZA NAKUP CREZ 20 LIR. DOBITE DARILO. Dolžnost prodajalčeva. Ako se kupec v vseh zgori navede* j nih slučajih posluži svoje pravice in j odstopi od pogodbe, mu mora proda* j jalcc poleg kupnine povrniti tudi po* I godbene troske. Kdaj morata kupec in prodajalec uveljaviti svoje pravice? Ako hoče prodajalec uveljaviti svo* je pravice po dvigu cene, mora to na* praviti sodnijskim potom tekom ene* ga leta od dneva, ko je bila sklenjena kupno * prodajna pogodba. V istem roku mora tudi kupec uveljaviti svoje pravice, ko hoče zahtevati znižanje cene ali pa odstopiti od pogodbe. Ko preteče eno leto, preneha zgori orne* njena kupčeva ali prodajalčeva pra* vica. Prodaja dveh zemljišč. Ako se tiče kupno * prodajna po* godba dveh zemljišč za eno ter isto ceno in se je označila v pogodbi mera za vsako zemljišče posebej, a se po* zneje ugotovi, da je mera enega zem* ijišča večja, drugega pa manjša, se n era obeh zemljišč izravna. Če pa ostane kljub temu še vedno razlika, morata kupec in prodajalec postopati, kakor smo zgoraj razložili. Kdo nosi odgovornost za morebitno izgubo (riziko) pred izročitvijo pro* danega predmeta? Četudi ni bil prodani predmet še iz* ročen kupcu, preide s pravomočno prodajo lastništvo prodane stvari na kupca. Zato nosi tudi morebitni riziko kupec za slučaj, da bi se pro* dani predmet pokvaril ali poškodoval. Ako pa prodani predmet popolnoma propade, ali pa če se izgubi, postane pogodba neveljavna, ako nima v na* vedenih slučajih prodajalec nobene krivde in če ni v zamudi z izročitvijo. Četudi bi bil prodajalec v zamudi z izročitvijo, pa ni prevzel v pogodbi ri* zika za slučajno propast prodanega predmeta, se pogodba razveljavi, če bi prodana stvar pri kupcu propadla. Prodajalec pa mora dokazati, da je prodana stvar slučajno propadla. Ako propade ali se izgubi na kateri# koli način prodana stvar, ki je bila ukradena, mora tat vedno povrniti vso škodo. Ako je bila kupno * prodajna pogodba sklenjena pod odložilnim po* gojem in prodani predmet propade ali pa se poškoduje, preden se je od* ložilni pogoj izpolnil, tedaj veljajo naslednja pravila: Če je prodana stvar popolnoma pro* padla, in sicer brez krivde prodajalče* ve, tedaj se smatra, da pogodba ni bila sklenjena. Ako je predmet popol* noma propadel zaradi prodajalčeve krivde, je prodajalec odgovoren na* sproti kupcu za vso škodo. Če se je stvar pokvarila ali poškodovala brez krivde prodajalčeve, je kupec dolžan prevzeti pokvarjeno ali poškodovano stvar, ne da bi smel zahtevati znižanje kupnine. Ako se je pa predmet pokvaril ali poškodoval po krivdi prodajalčevi, sme kupec odstopiti od pogodbe; lah* ko pa tudi zahteva izročitev pokvarje* nega predmeta in plačilo škode. KRIK JEZA TRMA MMOSlflVNOiT Evo kako sprejme vaš otrok zdravila posebno p§ ricinovo olje. Odvajalni čokoladni bonbon ARRIDA, katerega smatrajo otroci za slaščico. Je edino sredstvo, katero pozdravijo.' otroci s ploskanjem, nasmehom in z izrazom veselja. ARRIDA je edino čistilno sredstvo, ki učinkuje v resnici dobro. Dajte ga vašim otrokom in vzemite ga tudi vi, ker koristi mladim in starim. L 0-50 komad Ž4RPISA ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON PHENIX francoska zavarovalna družba za življenje lo požar. OlE&vrm aaslopslvo TRST - sia H. Mictbiaselli 10. Zastopstvo za Tržaško in Goriško posega AKnrra, Razdrto „91 buon Rimati7] TRST — Via Arcata 16 — TRST j Velika zaloga moških in deških oblek - Štajerske S jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom, g Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne I hlače in jopiči. Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne. | ! 5 Baroni za birmo RBtttiKSRK izredno nizke cene, velika izbera samo v ZLATARNI F. Bil A TRST - Corsa Baribaldi 35 Igrače in najlepša darila za si liste m božič. SKLliiŠfiA ©APPELLAMI Trst, via Roma 5, telef. 77-28. Opomba: Naročnikom tega listi, damo 15% popust. ir. TEOFIL SIMČIČ je o tvor II v IDRIJI nasproti Ljudski šoli nad gostilno Kavčič lastno ppatm© pisarno. DOMAČA TRGOVINA J8S. KMI6HER "V POSTOJNI Postreže samo z dobrim svežim blagom. Kupujte doma! Dr. GI0Y. SILVESTRI je otvoril svojo odvetniško pisarno v IDRIJI, via Roma št. 393. ——♦--------------- * TOLMIN * Zdravnik - kirug - zobni zdravnik dr. P. Ugo Netzbandt izvežban na klinikah na Dunaju in vMonakovem (na Bavarskem)" sprejema v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), Gotici druge dneve v tednu (via Dante 10) Prodajalec je dolžan ohraniti stvar in jo ob pogojenem roku izročiti kup* cu. Če bi prodajalec ne izročil preda* ne stvari ob določenem roku, nosi od* govornost za morebitno poškodbo prodanega predmeta od dneva zamu* de dalje, četudi je nosil do zamude od* govornost kupec. Prodajalec jamči za mirno posest. Četudi ni bilo dogovorjeno v po* godbi, mora prodajalec že po zakonu jamčiti kupcu za mirno posest kuplje* nega predmeta. Prodajalec jamči kup* cu, da mu ne bo nihče odvzel kupljene stvari ali pa del iste, in da je predmet prost vseh bremen, (hipotek itd.), ki niso bila omenjena v pogodbi. Stran* ke lahko zmanjšajo ali pa tudi pove* čajo zakonito jamstvo, lahko se pa tudi dogovorijo, da ne prevzame pro* dajalec nobenega jamstva. Akoravno so se stranke dogovorile med seboj, da ne prevzame prodaja* iec jamstva za mirno posest prodane stvari, mora vendar povrniti kupcu kupnino, če mora kupec izročiti stvar lastniku. Prodajalcu pa ni treba po* vrniti kupnine, če je kupec ob priliki prodaje vedel, da ni prodajalec last* nik prodane stvari in da obstoji ne* varnost, da jo bo moral izročiti pra* vemu lastniku. Omenjena prodajalče* va dolžnost tudi odpade, ako je kupec prevzel riziko nase. Kupčeve pravice. Če je prodajalec pogodbeno jamčil za mirno posest ali če stranke sploh niso ničesar določile o jamstvu, sme kupec, ki je moral izročiti prodano stvar lastniku, zahtevati: 1. da mu prodajalec vrne kupnino; 2. da mu odplača sadove od proda* ne stvari, ki jih je moral izročiti last* niku; 3. pravdne troške, ki jih je imel s pravdo proti prodajalcu in proti pra* vemu lastniku; 4. škodo, ki jo je pretrpel radi tega, ker mu je bila prodana stvar po pra* vem lastniku odvzeta; vse pogodbene in druge troške, ki jih je imel s pro* dano stvarjo zaradi morebitnih po* pravil in meiijoracij, (to je uporabe denarja za zboljšanje prodane stva* ri). Ako mora kupec izročiti lastniku prodano stvar, katere vrednost se je medtem zmanjšala, mora prodajalec vrniti kupcu vendar celotno kupnino, četudi je kupec po nemarnosti zagre* šil poškodbo prodanega predmeta. Če pa bi prodani predmet pridobil na vrednosti tudi brez zasluge kupčeve, mora prodajalec kupcu to višjo vred* nost odplačati, ako mora kupec pred* met izročiti lastniku. Kdor kupi zemljišče, ki je obreme* njeno z nevidnimi služnostmi, kar je pa prodajalec ob priliki pogodbe za* molčal, lahko odstopi od pogodbe ali pa zahteva primerno odškodnino. Jamstvo prodajalčevo preneha, če je bila proti kupcu izrečena pravo* močna razsodba, ne da bi kupec po* zval pred sodnijo prodajalca, ki bi lahko dokazal, da je bila zahteva to* žitelja, naj se mu izroče prodane stva* ri, neopravičena. (Nadaljevanje.) Za obuvalo rabite SAMO SIDOL COMPANY TRST — Via S. Zaccaria štev. 4 Telefon N.ro 72-73. Esistita JL1E» fflTOOIfl" Trst, Vi" XXX. cttobrs, vogal i?Sa Ualdfrluo Telefon Ff.ro 39-S6. Sobe za tujce po zmernih cenah. Domača kuhinja, iz-bera rib; istrska in kraška vina. izvrstna postrežba! Najvtšje cene Plačujem za Može kun, zlatic, dihurjev, viden Jazbecev, veveric, divjilTTn ,, ~ (Žoiiiacl h~zajo e v. Jjk4 tfu, r, O™ WIKDSPACH - TRIESTE Via Cesare Battisti 10/11 vrata 16 Telefon št. 68-81 Sprejemajo se pošiljatve po pošli. linlbilj prikladno sbloiišie narejenih oblek za moške in mladeniči. „ALLE GRANDI FABBRICHE" TRST — CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ŠT. 79-35 — TRIESTE nudijo zaradi novih dnevnih dohodov vedno veliko izbera izgjotcswijeiiBh ofaieh, psBetots, površnikov, in t8*ench->coais za moške in dečke. Tam je tudi skladišče športnih in mornarskih oblek, površnikov in paletots za fantiče in šolarje. —- Zelo bogata izbera tujega in domačega blaga za vsakovrstne obleke po meri. — ZA TOČNO IZDELAVO JAMČIMO. LASTNA PRVOVRSTNA KROJAČNICA NB.: blago, katero ne ugaja, četudi je bilo že naročeno, zamenjamo ali vrnemo denar. Tvrdka DAVIDE CAVALIERO Trst - Corso Garibaldi 5 - Tel. 79-32 Največ]a naloga napravljenih oblek, površnikov, dežnih plaščev, trenchcoats, lahkih in težkih sukenj, otroških oblek, BcameSinih podvlek, črtanih hlač. Sukno na meter iz domačih En inozemskih tovaren. KASTNA KEOJAČN1CA. Govorimo slovenski Cene nizke. Vsi morajo vedert, da so čevlji TORCESSI M najboljši in najcenejši. Samo i TESTU Dia Cappio 5 (Sv. Jakob) Cevljarnica FORCESSIN Govorimo slovenski! Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 292: Imam brata roj. 1911., ki nima pravice do skrajšane vojaške službe. Ne» kateri trde, da mu bo, čc bo obiskoval predvo« jaške vaje, kot je po zakonu določeno, voja» ška služba prikrajšana za tri mesece. Prosim pojasnila. Odgovor: Samo radi tega, ker je nabornik dovršil prcdvojaške vaje, še nima pravice do skrajšanja vojaške službe. Pravico do skraj« sanja vojaške službe ima le nabornik, ki za» došča dvema pogojema: a) nabornik se mora nahajati v enem izmed 25. slučajev, členov 81, 82 in 83 .enotnega zakona o novačenju. Te slu« čaje smo točno navedli v 14. številki »Novega lista«, b) Nabornik mora z dobrim uspehom dovršiti prcdvojaške vaje. Če ni dvršil pred» vojaških vaj, ima vseeno pravico do skrajšane vojaške službe, ker je zadostil prvemu bistve« nemu pogoju, a mora služiti tri mesece več nego njegovi sovrstniki. Če pa je nabornik si» cer dovršil prcdvojaške vaje, a ni zadostil pr» vemu bistvenemu pogoju, sploh nima pravice do skrajšane vojaške službe, temveč mora od» služiti vso (18 mesečno) vojaško dobo. Vprašanje št. 293: Ali so stavbe, ki so bile v vojni porušene in potem zopet z novega zi» dane, proste davka skozi 25 let? Mogoče so proste davka samo tiste stavbe, ki so bile po vojni postavljene? Odgovor: Hišnega davka so proste za dobo 25 let tudi hiše, ki so bile v vojni porušene in poškodovane in nato zgrajene z vojno odškod» nino. Vprašanje št. 294: Pravijo, da dobi oče na» grado, če ima 3 sine, ki so odslužili vsak po' 18 mesecev in niso bili nič kaznovani. Ali je kaj resnice na tem? Odgovor: Govorica je prazna. Vprašanje št. 295: Moj starejši sin je pri vo« jakih. Ker imam še mlajšega, starega 14 let, sem napravil prošnjo za skrajšanje vojaške službe. Prošnji je bilo ugodeno. Sin je do» končal prevojaške vaje, vpoklican je bil 30. aprila t. 1. Koliko časa bo še služil? Odgovor: Služil bo še 9 mesecev. Vprašanje št. 296: Ali moram še posebej kolkovati fakture iz inozemstva? Odgovor: Morate jih kolkovati, kakor tu» kajšnje, ako ni bila že kolkovana na carini, kar je razvidno in carinskih dokumentov. Vprašanje št. 297: Sosed ima že več kot sto let pravico voziti črez mojo njivco. Ker pa ima priliko voziti po drugi lastni parceli (poleg moje), vprašam, če mu lahko zabranim vožnjo po svojem. Odgovor: Sosed se lahko odpove služno« stni pravici, a Vi ga ne morete k temu prisiliti Lahko ga pa pokličete pred občinskega s »d« nika. Vprašanje št. 298: Kje bi lahko dobil knjigo o trtoreji? Odgovor: Pri Katoliški knjgarni v Gorici (vit Carducci 2) lahko kupite knjigi »Vino« gradništvo« in »Kletarstvo«. (Tudi mnogi drugi naročniki se obračajo na nas za knjige. Naj pišejo naravnost knjigarni!) Vprašanje št. 299: Ob mojem vinogradu iam sosed gozd, ki mi dela veliko škodo. So« sed iz hudobije noče posekati dotičnih dreves, temveč seka raje drugod. Kaj naj napravim? Odgovor: Najboljše bo, da pozovete soseda pred občinskega sodnika in skušate tam spora» zumno urediti zadevo. Če tu ne uredite zade« ve, morate pač iskati druga pota. Vprašanje št. 300: (glede lovske psice, pismo 10. 11.) g L M H S ZDRAVNIK Dr. Orešič Adalberto slo, po domače mladi, sprejema vedno v svojem ambulatoriju v GORICI, na Travnih (Piazze Vittoria) št. WI. nad lekarno Cristofoletti. 'Xr2iNX*x*xtx*xtx»x>xrXtx>.xtxs n e I t 6 IHIODNI SALON Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah. Preoblikovanje in po= pravila po naročilu. Bariča, m Mazzini B (ex via Municipio) Petra Mozetičeva. Zobni zdravnik di’. Robert Hlaoaly sprejema od 9. do 13. in od 16. do 19. ure v TRSTU via S. Lazzaro št. 23 -11. Ob sredah ia sobotah ordinira s- POSTOJNI Zelo važno za skrbne gospodinje m krčmarice ! Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno» vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine. Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.) iznajditelj posnemainika je bil švedski inženir OLISTA F DE LAVALI Tako se imenuje tudi posnemalnik, ki ima edini pavico nositi to ime, In sicer: Jlfa Lavai" separator Kfajhltrejsa! Natjljoljsal Società ALFA LA VAL 5 vin Fernet!- MILANO 119 - via Farneti 5 Glavni zastopnik za Juljisko Benečijo — CONRAD BAN, GORICA Via Ponte Isonzo 35 [ , .............................................................................................. -............................................... ■ m Ortoisediéiii xawad A. Z E O O H I Turin - via Roma 31, I. nadstr. Aparat Zecche zabran juje napredovanje KILE Uspeh aparata ZECCHI v videmski pokrajini: MOV OZDRAVLJEMEC (Z VALVASORJE. Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. ortopeda ZECCHI, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavil KILO, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklica. Pippo Jožef pok. Luke Via dei Fornasini, Valvasone (pokr. Videm) Važna objava ! Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijo za informacije, javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečih krajih: Cervignano: Četrtek 5. decembra v kotelu „Friuli“. Monfaicone: Petek 6. decembra v hotelu „Al Cervo". Videm: Sobota 7. decembra v hotelu Jtalia". Latisana: Nedelja 8. decembra v hotelu „Bella Venezia“ Oasarza: Sreda 11. decembra v hotelu „Leoni d’Oro“. GORICA: v četrtak 12. decembra v hotela »Angelo d’0ro“. Strmin: Petek 13. decembra v hotelu „Leon Bianco“. S, Giorgio di Nogaro: Nedelja v 15. decembra v hotelu „Ali’Angelo" Palmanova: Pondeljek 16. decembra v hotelu „Rosa d’Oro“ SpUimlienU»: Torek 17. decembra v hotelu „Stella d’Oro“_________________ ■ I Odgovor: Ne moremo Vam ničesar sveto* vati, ker je treba psico preiskati. Vprašajte za svet bližnjega živinozdravnika. Vprašanje št. 301: Ali je treba pri prevozu godbenih inštrumentov črez mejo plačati uvoz* no carino? Kolika je? Odgovor: Carino je treba plačati od vseh no* vih inštrumentov, stare navadno puste brez ca* rine. Kako visoka je carina, zavisi od inštru* menta, za kar vprašajte katero špedieijskih tvrdk. Vprašanje št. 302: Kje bi dobil glivice »Jo* ghurt« za izdelavo bolgarskega kislega mleka? Odgovor: Navadno jih prodajajo v lekarnah. Vprašanje št. 303: Sosed je vknjižen na ko» šček parcele, a moji predniki so jo uživalii. Kdo ima lastninsko pravico? Odgovor: Lastninsko pravico ima tisti, ki je vknjižen, razen da si niste Vi, oziroma Vaši predniki parcele priposestvovali na ta način, da ste jo nemoteno — brez sosedovih prote» stov — uživali skozi 30 let. Vprašanje št. 304: Kje bi dobil knjigo »Naš panj« in koliko stane? V knjigarni niso imeli knjige. Odgovor: Če knjigarna trenotno nima knji* ge v zalogi, jo lahko naroči. Knjiga stane 40 dinarjev ali 14 lir. Vprašanje št. 305: V moje stanovanje je prišlo veliko ščurkov. So rumeni in hitri. Kako bi jih uničil? Odgovor: Ne vemo, kakšni ščurki bi to bili, ker ne poveste njih velikosti. Poglejte od česa žive, potem pa jim pripravite zastrupljeno je« dačo. Primeren strup dobite v drogeriji. Vprašanje št. 306: Že decembra 1920. je pri nas več posestnikov zaprosilo za posojilo pri Ist. Fed. delle Casse di Risparmio delle Vene* zie, Sezione Autonoma Fiumana in plačali so za stroške po 165 lir. Do danes nimajo še od« govora. Kaj naj storijo? Odgovor: Očividno gre za agrarna posojila ali za posojila za zidanje hlevov. Vse take prošnje se tudi drugod nekam zelo dolgo vla« čijo — ker potujejo v različne urade. Zdi se pa, da bodo sedaj postopanje pospešili. Je tre« ba večkrat povprašati. Vprašanje št. 307: Ali res lahko potujemo v Ameriko na stroške agenta? Odgovor: So agenti, ki posojujejo denar tu« di za potovanje v Ameriko, seveda gledajo pri tem na svoj dobiček. Odsvetujemo vsakomur, da potuje na tak način. Vprašanje št. 308: Kje bi dobil na prodaj peške divjih sadnih dreves (hrušk in jablan)? Odgovor: Navadno jih prodajajo trgovine s semeni; najbolje pa bi storili, če bi si jih sami pripravili iz divjih hrušk in divjih jabolk. Hruš* ke tepke dajo dobre peške in ravnotako ja* bolke lesnike. Vprašanje št. 309: Imam teto, ki je brez otrok in biva na Sušaku; mojo setro je vzela za svojo. Rad bi dobil obmejni potni list (tessera di frontiera). Odgovor: Vložite prošnjo za potni list na kvesturo na Reki. Teta naj Vam pa pošlje po* zivnico (atto di richiamo), ki jo mora overo« Viti italijanski konzul. Josip Kerševani, Gorica Picassa Cavour štev. 9 Zaloga šivalnih sti. jev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov. mehanična delavnica Gorica - Piazza Cavour štev. 5 FVi Bencin ,,Lampo' Telefon St. 415,------Brzojavke: KERSEVAKI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE p Tvrdka Teod. Hribar - Gorica 1 padca rt xnrnriT u -i-i ™ CORSO G. VERDI št. 32 ^ 3»' priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukne za čast. duhovščino in « Q platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. «m £3 Perilo za neveste od najnavadnejŠih do najfinejših vrst in vse ™ », potrebno za njihovo popolno opremo. gg BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE, gj gga»KftagfiiaE«ge*i!nai»aai«g«gEaBiBBì9Q»iS!g KMETOVALCI ! Radi višjih cen masla je sedaj čas zelo ugoden, da si nabavite posnemalnlk DIABOLO Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-separator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so radi svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE. Večletno jamstvo tovarne. Plačljiv je tudi v manjših obrokih. Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačne cenike! Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano. Za vsa pojasnila pišite na naslov: Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavano 4-II. ZDRAVNICA dr. VILMA DOMINGO, bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Firenci sprejemal od IO. - 12. in 15. - 16. ure GORICA, Corso Vitt. Em. III. štev. 59. Najboljše blago! Najnižje cene! PASCOLI & ULRICO Gorica Corso Verdi 24 - Telef. 60 Za ženske: Najbogatejša izbera plaščev (Palelots) po zelo ugodnih cenah napravljenih in po meri. Zadnje novosti: pliš, veleur, volna, svila, žameti in bomba-ževina. Platna in perila. Oprema za neveste. Kožuhovina. STALNE CENE!! NAJVEČJA ZALOGA blaga iz domačih, čeških in angleških tovaren. Popolne opreme za zavode, gostilne itd. Volnene lahke in težke odeje. Obpostelj-ne preproge. Blago za tapeciranje. Tapeti, kokosovi volneni in bombaževinasti. - Trliš in volna za matrace. Za moške: Prvovrstna krojač-nica, popolen kroj, skrbno delo. Obleke, palelots, površnik,površne jope izdelane v lastni kro-jačnici. Dežni plašči Trench - Coats, prvovrstne usnjene jope. 5% blagajniški popust. Valuta — tuji denar. Dne 27. nov. si dal ali dobil za: 1 dolar 1 angl. funt 100 dinarjev 100 šilingov (avstr.) 100 čeških kron 100 nemških mark 100 švic. frankov 100 franc, frankov 100 belg. frankov Beneške obveznice 74; »Consolidato« 81.75. 19.07 lir 93.17 Ur 33.87 lir 269 lir 56.65 lir 457 lir 370.85 lir 75.21 lir 267.21 lir Obveznice Loterijske številke dne 23. novembra 1929. Bari 19 74 47 21 89 Florenca 58 30 49 23 57 Milan 83 29 36 70 23 Neapelj 76 85 36 22 72 Palermo 68 1 70 60 46 Rim 20 86 68 85 33 Turin 61 66 10 17 19 Benetke 31 26 29 15 73 Semnji v prihodnjem tednu. Nedelja 1. dec.: Postojna. Ponedeljek 2. dec.: Gorica, Krmiti, Kanfanar, ilerpelje. Torek 3. dec.: Pazin, Postojna. Sreda 4. dec.: Dutovlje. Petek 6. dec.: Tržič (Monfalcone), Barban v Istri. TOIiMlM kirurg zobozdravnik R. BERKA sprejema kot doslej vsako nedeljo v hiši dr« Serjuna. Ostale dneve v tednu v Gorici* Corso Merdi 36. Potniški avto Kobarid-Tolmin -Gorica. Oh priliki trga sv. Andreja v Gorici bo vozil potniški;asta o ponodsijEk dne l. in po potrebi tudi e torek dne 3. decembra po običajnem urniku. P Dr. VENCESLAV RE^fl je otvoril lastno pravno pisarno v GORICI vìa Contavalle 2/1 nasproti banke del Friuli. jf Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskal* Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Pitona«*« 18. Diali oglasi, Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir.Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo. Poročne sobe, zelo močne, masivne po 1400.— lir, iz češnjevega lesa 1500.— lir, iz ma» hagonija 1600.— lir. Pohištvo je iz posušenega lesa, najboljše izdelano in po tovarniških c e« nah. Turk — Tjst, via Battisti 12, vogal via Palestina. Najlepše, najboljše, najcenejše obuvalo se dobi pri Rebcu v Trstu, via Carducci 36. Neveste pozor! 300 lir žimnice in vzmeti za 2 postelji. Železnica brezplačno. Jelerčič, Trnovo 2, Postojna 136. Šola za krojenje, šivanje, vezenje in izde* lo vanj e umetnih cvetlic. Donda, Trst, Lava» toio 5. Lepo posestvo, obstoječe iz hiše priklad* ne za trgovino, gospodarskega poslopja, vino* gradov, njiv, travnikov in gozda, je na prodaj po ugodni ceni na Vipavskem v bližini želez* niške postaje. Koruza Ivana, Gaborje 46, p. Štanjel. Hotel Paternost išče pošteno, pridno podkuharico, katera bi imela veselje do samo* stojne kuhe. Prednost imajo one, ki so že slu* žile na podobnem mestu in imajo že nekaj prakse. Nastop takoj, plača po dogovoru. V najem se odda s 1. februarjem 1930. trgovina z mešanim blagom, dobro idoča, na zelo prometnem kraju Slovenije. Obstaja nad 60 let. Trgovina se nahaja na glavnem križišču ceste na kolodvor in državne ceste. Najemnina po dogovoru. Naslov pove upravništvo »No* vega lista«. Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trsi, Ventisettembre 65, Tel. 83—34. Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Z s* leniadnemu trgu). Pohištvo nL,di širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po naj nižjih cenah. Ne zamudite prilike! Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dom* bergu. yin£t, namizna in sortirana, od* daja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji. Brivec Andrej Rojic v Gorici, se je prese* lil v via Arcivescovado, vogel via Stretta. Se priporoča. Smilajod zdravi naduho, poapnenje žil, od* pravlja težko dihanje, kašelj in čisti kri. Pri* poroči j ivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellano, lastnik F. Bo* laffio, Trst, via C. Belli, ogel via dell’ Istria 7. Pazite na novi naslovi Kmetijske potrebščine, poljedelsko orodje, mlekarske potrebščine, umetna gnojila, veà vrst orehovih tropin, dobite pri novo ustanovljeni kmetijski podružnici v Kobaridu pri tobakarju št. 83. Daje tudi navodila, kako je treba upo* rahljati umetna gnojila. Ivan Uršič. Prave kranjske klobase imam vedno v zalogi. — L. KOMEL, Gorica, trg Sv. Anto* na 5.. — Kupujem po dnevni ceni gnjati (pr; šute) s slanino. Novakov mlin pri Ajdovščini z novo urejenimi valčnimi mlini se priporoča slavne» mu občinstvu za mletje pšenice s pripravami za najfinejše moke. — Ivan Marc. Kdor potrebuje hišo, naj se obrne na Štc» fata Primožiča. — Pevma 34. Harmonij majhen, star, za pevske vaje se kupi. — Cerkveno oskrbništvo, Roče, p. Slap ob Idriji. Za vojne in rekvizicijske odškodnine ter za bančne posle posreduje: Gospodarska pi» sarna, rag. Anton Vodopivec, rač. višji svet. v pok. — Trst, (10) via Belpoggio 7/II. Gospodična, vešča slovenskega, srbohrva» žkega in nemškega jezika, vzgoje otrok ter ročnih del išče primerne službe. — Ponudbe na upravo. Na prodaj Je hiša z vinogradom in sad» nim drevjem. — Gorica, via Castalda 11 (pri Bajti). Pojasnila dobite istotam. Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem* bre 65, Tei. 83—34. Nabira tudi oglase za »No* vi hst« in »Istarski list«. Hiša s koncesijo, pripravna za vsako obrt se proda. Modrej 47, p. Sv. Lucija. Potrebujem suh lipov hlod, dolg 2 metra 35 cm ali pa 2 holda po 1 m 15 cm; debelost hlodov 35 cm. Fr. Gorše —■ Gorizia, via Ci* pressi 4. Med kupim. Ponudbe sprejema dr. Leo» pol d Bobič — Miren (Gorica). Učenca za izdelavo avtomobilske karocerije sprejmem. — Gerbic — Gorica, via Cipressi 8. DobfO vpeljana tobakarna z mešanim bla» gora, na željo tudi stanovanje v Gorici, se pod . ugodnimi pogoji takoj odda, Pojasnila dobite: Gorica, Piazza Vittoria 17/1. Vipavsko vino, prvovrstno se po skrajno nizki ceni dobavlja. Naslov pri tržaški pod* upravi. Na prodaj so psički čiste volčje pasme. Rihenberk 117. Železnino, kovine, kuhinjske potrebščine, orodje za vsako obrt kupite po ugodnih cenah pri Rodolfo Fonti (Krvnički), via Commer» cialc 3, Trst. Kmečka posojilnica v Šmartnem vabi vse člane na radisi olièra zbor za 1. 1928., ki sc bo vršil dne 15. decembra ob 15. uri s sledečim dnevnim redom: L Potrditev računa za 1. 1928. 2. Volitev načelstva. 3. Slučajnosti. Prosimo, da se udeležite v polnem številu. EnO' uro pozneje se bo vršil občni zbor ob vsa* ki udeležbi. Načelniki. NOVI list 1929 070 (450.36= 163'6)