SL 74. vtorck 28. III. Icčaj. 1870. Viorek, četrtok in sr>-I oto izhaja in velja v Alariltorn bl*M posilju- uja na dom tu vse leto 8 g.— k, ,, pol leta 4 ,, — ,, četrt ,, 20 l*« pošti : vsi) leto I 0 ix. —k pol leta — čelrt 60 SLOVENSKI VredniitULJn opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179. O/im ii lin : Z« navadno tristopno vrBto r« plačuje : <> kr. čo ne tiska I krat 5 2krat, 4 „ „ „ „ 3krat. veće piRtuenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (fitcmpelj) za M kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Vabilo. Vse naše naročnike, kterim poteče naročilo konca meseca junija, pa hotć naš list tudi V prihodnje dobivati, prosimo, naj svoja naročila bri ko brž ponovč, da bodemo vedeli dolomiti število naših iztisov in da se dopošilievanje ne pretrga. .... j.__„„„ m' ■ j. v Kadovici. (Dalio glej na 4. strani.) Naš program ostane tisti, kterega smo .se do i____ v j s ->_/ P. n. bralci didat Heinricher ni dobil nobenega glasa. V Ljubljani | trge napolnila s našo krvjo. Ne bode vsako leto mraz nam pokončal lepšo mladike na trti, kakor pred 20 leti — ostalo bode dosti zdravih mladik, razcvel in dozorel bo sad na njih za naš rod ! To pa je gotovo, da moramo prihodnjič biti še bolj krepki, še bolj delavni. Ne dajte se več motiti po takih občinah — ki je nekaj Nemcev bogatinov na- veliko veselje! Živeli Slovenci 1 1/. Kočevja, 27. jun. Za kočevsko in ribniško okolico sta izvoljena g P. Kozlor in L. Svotec. Slava volilcem! V Crnoinlji 27. junija. Občino črnomaljskega in metliškega okraja ao izvolile za poslanca g. Martina K r u m a r i č a , posestnika zdaj držali zvesto in neustrašeno nam bodo dali spričevalo, da smo si pošteno pri zadevali notranji zadržaj lista, kakor tudi nje qovo zimajno obliko zboljšati in dopopolniti: V tem bomo napredovali, kolikor nam bode mogoče po naših razmerah in močeh, in kolike r nas bode podpiralo slovensko občinstvo. Cena je razvidna na čelu vsacega lista, de-nar naj se blagovoljno pošilja franko, najceneje po poštnih nakaznicah. Za natančne adrese prosimo, izostali listi naj se nemudoma reklamirajo. V Mariboru, konec junija ISTO. Vredništvo in lastniki „Slov. Naroda." Tetogrami *Slov. Narodu." V Olji 27. junija. Narodni kandidnt dr. Ipavic je dobil 1G2 .glasov ; nemškut.nrski Tlionischiitz 296. Uradniki so o d-ločili !! 1 Savinska dolina in Sevnica je kakor en mož glasovala za narodnjaka g. I p a v i c a. Iz Ljubljane, 27. juu. Izmed kmečkih volitev je do zdaj znano: za ljubljansko okolico: dr. Bleivvois in dr. Po k lu kar; za Kraj n s ko okolico: dr. Razlag in Kramar; za P b s t o i no : dr Gusta in Koren; za N o v o-mesto: Z a g o r e c ; za Radol ji po: P i n t a r; za Ipavo: Gahrijan. Vsi so voljeni skoraj soglasno. Nasprotniki so grozovitno propadli. Nemškutnrski kan- Mariboraka. volitev. Akoravno so se trudili narodnjaki po vseh krajih Mariborskega. Št. LenarSkega in Bistričkega okraja, zdramiti Slovence k postavni borbi za svoj narod — vendar so enok nismo mogli zmagati pri volitvi. Dvajset vohlcov , ki so trdi Slovenci, ki no znajo besedice nemške — glasovali so za dva nemška kandidata, in s tem izročili zmago nasprotni stranki. Imeni Seidl in Braudslettcr sto nokteriin v grlu zaostajali - vest jim jo izdajo očitala — vendar so nas in sebe zapustili, omamljeni po tolikem obrekovanji, po strahu, po osebnem prili/.ovanji. Bog jim naj odpusti niso vedeli, kaj storijo ! Pa tudi lepih prikazni na naši strani ni zmanjkalo. Vi vrli volilci i/, sv. Lenarškoga okraja, iz Frau-hajina, iz slovenskih Goric itd., ki ste govorili v našem društvu zvečer in zjutraj pred volitvijo, ki ste omenili želje in težave kmečkega stanu sploh, in Slovencev posebej, Vi sto nam razoJeli tako krepost in lepoto v duši našega naroda , da se morata ponašati naša dva kandidata — ka sta dobila več ko 80 glasov od takih mož 1 Tolažite se, — narod ne pogine zavoljo ene volitve 1 Saj je rekel eden izmed Vas, kako grdo je bilo to še pred 20 leti, da dijaki, ki so se vernih iz šole na počitnic«! k očetom , niso marali za svoj lastni rod, prezirali in zasmehovali so lastne očete, ki niso znali nemški ž njimi govoriti. Sedaj pa — pravi — je že bolje in lepše, dijaki o-tnnejo Slovenci, doma spoštujejo očete, in materin jezika. Tolažite se! Vidite, da naša mladina se ne da več od naroda odvrniti, da ,bo ona tudi po znanji in pridni delavnosti mesta in seljenib, da volite izmed njih volilne može! Nemcu je mar posebno za to , da ohrani gospodstvo svojega naroda. Vam pa mora biti mar le za to, da jenja tako gospodstvo , in da so pravica enako razdeli med Nemci in Slovenci. Nemec skrbi za svoj rod — sram ga bodi Slovenca, ki ne stori ravno tako! Vsaka zmota in zmešnjava —* ki se le da izmi-titi, tiskala in razširila so je od nasprotno strani pri tej priložnosti , le da bi se narod zopet razcepil pri glasovanji. Zlasti je seveda šlo zoper vero, zoper duhovnike. Zakaj? Ker so duhovniki Slovenci. Sliko sedanjega mariborskega škofa pa smo pri volitvi me-mogrednči videli v svetovalni hiši mariborskega nemškega mesta, njim v čast tam obešeno , akorav-no se škof seveda tudi za vero potegujejo. Zakaj ? Ker so so škof že več pokazali Nemcem zelo prijazni. — Pri lanski volitvi so Nemci hvalili po svojih časopisih enega izmed naših letošnjih kandidatov, češ, ta bi bil bolji kandidat. Zakaj ? Ker takrat ni bil kandidat. Letos so taistega (dr. Scrneca) grdili, psovali, s telesno silo napadli. Zakaj ? Ker je bil letos slovenski kandidat. Namen je bil vsakokrat izpodriniti slovenskega kandidata. Ne dajmo se tedaj prihodnjič motiti po nobeni ceni. Nemški sosed naj nam ostane dober sosed, mi ga ne bomo sovražili, ali na lastni zemlji bodimo sami svoji. Kako nevarno je to za vse Slovence, da smo propali pri mariborski volitvi! Znano Vam je, da izmed vseh slovenskih kmečkih občin na Štajerskem, tedaj izmed blizo 400.000 duš pride le 8 poslancev v Gradec. V Gradcu pa deželni zbor, večidel nemški, izmed teh 8 poslancev le 2 pošlje na Dunaj v državni zbor. Nevarnost jo tedaj velika, da bodeta izbrana gg. Seidl in Brandstctter za tista dva državna poslanca, ki imata za vse Slovence na Štajerskem govoriti. Tedaj za blizo 400.000 Slovencev bodeta govorila dva Listek Jezikoslovna razmišljavanja. III. Glasov i. Najstarejša priča zgodovine človeškega roda jo njegov jezik. Jezik seže dolu do zibeli človeštva. Po njem se more, kakor po lestvi stopati dole v najtnm-nejšo predele človeške preteklosti. Jezik je zgodovinska tradicija, ki jo je rod za rodom sprejemal od svojih očakov in naprej izročeval svojemu odvetku skoz sto- in tisočletja nepretrgoma. Kaj so bronaste, kaj so kamnene pričine človeške nekdajnosti naprotiv jeziku, ki je živa stvar, ki je denes iz ravno tistih tvarin sestavljen, iz kterih je bil pred deset in še več tisočletij sestavljen. Tvarina, iz ktero jezik sestoji so glasovi. Glasovi so jezikovo telo. Kdor hoče jezik v njegovoj bitnosti spoznati, mora najprejo preučiti njegovo glasove. Brez spoznanja narave jezikovih glasov je vse jezikozuanje povišno in brez pravega trdega temelja. Jezikoslovjo jo Šlo, in še denes gre anali- tično pot. Z gramatiko se jo začelo, Z gramatiko, ki nas uči tiste zakone, po kterih so besedne oblike v govoru spreminjavajo. Od gramatike je prestopilo jezikoslovje na etimologijo, bi zasleduje in ustanovljuje na temelji besednega korena pravi in prvotni pomen besede. To jo bil drugi analitični korak. Denes je jezikoslovje tuko rekoč vsred etimologičnih preiskav. Vse so je vrglo na preiskavanje besednih korenik. Tretji analitični korak bo prestop od koreniko na preiska-vnnje tistih delov, iz kterih koreni k a sestoji, in ti deli so glasovi. ^Etimologija prestopila bo v fizijologijo glasov, Kader bodo enkrat glasovi preučeni, njih narava spoz nana in ustanovljena, potem bodo jezikoslovna znanost analitično pot zapustila, ker ne bo več nikaj anali-zovati imela, ter se sintaktičnim, potem od glasov na korenike, in od korenik na besedo nazaj vrnila, in na tem potu bode še le svoje najlepše triumfe slavila Brez spoznanja narave glasov je jezikoslovje šo zmerom slabo utrjena znanost. Pogledi jezik, od ktero koder hočeš strani, povsod boš videl le glasove ; primi jezik, kjer koder ga hočeš, povsod boš le za glasove prijel; poslušaj jezik, kaj boš slišal : glasove, in sicer le malokdaj samo poedine glasove v celih gručah, več ali manj zavozlanih./ Na videz so razni glasovi tako zapleteni, tako zamotoviljeni drug z drugimi, da bi človek mislil, da jo ne more biti veče zmešnjave, veče kolobocije. Nič na tem svetu ni brez zakona, nič brez črteža, tedaj mora tudi v jezikovih glasovih neka zakonitost vlada. Pa kakšna ? — V glasovni labirint spustil so je že morsikter jezikoslovec ; marsikter je blodil že po njem brez Aria-dnine niti, in nazadnje ko so ga že moke in težavo »preletavati začele, pribežal je ves zbegan zopet ven. Nobeden skor ni zopet tam izšel, kjer se je bil noter spustil. Večina njih izšla je na takem mesti, da sama sebi ni verjela, kako je to mogočo bilo. Ta slab vspeh drugih jezikoslovcev v preiskavanji glasov mene jezikoslovnega diletanta prav nič no plaši. S pričujočim jezikoslovnim razmišljavanjein stojim tudi jaz pred glasovnim labirintom. Šel bodom va-nj, naj že velja kar hoče. Na kterej strani bodem zopet izšel, t-ga so ve da zdaj še sam no vem. Poleg mojega nestrokovnjaškega mnenja bila jo največa napaka glasove preiskavajočih jezikoslovcev ta, 8812 2 Nemca. Kaj bodeta govorila ? Lehko si sami mislite. Glejte, volilci Slovenci, ki ste nas zapustili, glejte, koliko škode utegue biti za naš narod zavolj Vašega odpada. Tedaj drugokrat, nam Bog daj boljo srečo! Ali da resnično povom, drugokrat na) nam Bog da krep-kejšo voljo pri volitvah po vaseh; ker taka moka se melje v Mariboru, kakoršno zrnje se pri volitvah po vaseh nasiplje. Hvala Vam še enkrat, Vi volilci našega rodu, ki ste ostali zvesti. Vi sto podobni dobrim očetom, ki skrbijo najpred za svoje stroke, za svojo hišo. Vse drugo pride pozneje ; ko žo bomo imeli močno hišo za naš narod, lastno gospodarstvo z našo deželno štibro, kinčala so bo tudi domača hiša; evole bodo med nami vera, znanost in umetnost. Najpred pa mora hiša stati — tega ne pozabimo I Trudimo so že sedaj za čas prihodnje volitve, pregovorimo in zdramimo drugo Slovence, ki še dremljejo ! Da bi se po prihodnji vo-litvi razšli z veselim srcem, a ne žalostni, kakor letos ? I) o p i s i. Iz Ljubljane 25. junija [Izv. dop.] Tako dolgo so študirali naši konštitucijonalci svoja kandidata, da so jih našli in vrgli nenadoma med slov. ljubj. prebivalstvo. Predsednika dež. sodnije so torej zavrgli in postavili namesto njega konšt. mestnega župana dra Suppana ; uda in odbornika ravno tega ministerskega aparata drn. Kalteneggera so pa itak naši renegati navajeni voliti v vsako skupščino ali društvo. Reči se mora, da sta imenovana kandidata za nemčursko kliko še dosti ugodna, kajti akoravno oba tujca, oba vladna možica, ki malo poznata razmero in potreho naše do-žele, ki bosta vedno skušala zadovoljiti le dunajsko vlado, nikdar pa svojih volilcev : — imat; med renegati, birokrati in drugimi nemčaki skoro nar več zaupanja. Ravno zdaj so se začele pri strankah prav živo agitacije; a od narodne strani bi marsikdo še dosti več storil in več pomagalcev imel, ko bi bilo vodstvo „Slovenije" delalo pri postavljenji kandidatov pred udi tega društva bolj očito. Čudno dovelj da se niti enkrat ni sklical občni zbor; pomnožili so sicer odbor, a kdo ga je pomnožil! Udje ne, so nikoli sešli niso-Marsikaj bi so bilo naredilo drugače, za narodni napredek bolj plodno, ko bi bili hoteli zaslišati in govoriti pustili tudi tiste glasove, kojem so to pot vrata v „Slovenijo" zaprli; nikdar bi se ne bil odstranil dr. Zamik, kterega nekteri naši ljublj. gospodje le zarad osebnih razlogov črtijo. Čuje so da zarad tega namerava več udov iz „Slovenije" po dokončanih volitvuh izstopiti. Nar bolj žalostno pri nas je pa, da so prve agitacije veljale le zoper Zamika, potem še lo zoper renegate. Abotni nam so se zdeli v zadnjih „Novicah" psevdo-dopisi iz Cirknice. Jaz sem imel celi tist večer čast sedeti v Tine-tovi Zarnik-ovi (jej ! jej i) druščini in sistih zabavljivihl napitnic na slov.Isprotnikov Tapeljani jih zapustili; mu jih podtika v Ljubljani fabrici- svojim domačim volilcem, kako so nikdar nisem čul duhovščino, kakor rana psevdokorespondenca. Ko bi bil dopis s pratkar-skim znaminjem na čelu res iz Notranjskega, rekli bi, da je bil pisatelj takrat „in dulci jubilo." Čuje be, da gresta kot zastopnika „Slovenije" v Trebnje na dan volitve «lr. Razlag in dr. Poklukar, da zedi ne ta volilci- glede tretjega poslanca. Potem čo prido kak naj povedajo glasno s poštenimi Slovenci dela, naj spodbujajo lene, naj podučujejo oslepljene, naj za narodno reč ne samo ne opešajo, ampak naj prihodnjič še petkrat in desetkrat bolj svoje sosede in bližnje občane nagovarjajo. Saj gre za našo čast, za naš dobiček. Naj bodo preverjeni, da mariborski Slovenci niso no samo srčnosti zgubili, ampak da so njih renegat se bomo zopet sukali v starem prepiru in nn- srca še desetkrat bolj goreča in planieneča za ljubi rodni neslogi; poravna se vse to le še lahko. To tudi upamo in pričakujemo. Če pa naši kolovodje na vsak način prepir hočejo imeti, ga bodo pa imeli; žalostno! Delavsko društvo že razpada; narodnjaki odstopajo ker vladi nikakor noče potrditi tako predelanih statutov, da bi smelo društvo tudi politikovati. Nemški turnarji in požarniki sc smejo vtikati v politiko, samo našim delavcem se to zabranuje ; zato se bodo pa odslej tudi v tem društvu postavljali nekaj časa samo „ileutsehe bursehen". Saj se jo tudi žaba na travniku napenjala I — Iz Maribora. [Izv. dop.j (Volitve, Delovanje narodnih mož.) Pri rimskej povestnici smo so nekdaj učili, kako jo kralj Pirus iz Epira prišel spodnjo - italjanskemu mestu Tarentu na pomoč zoper Rimljane, ki so svojo roko po tem mestu raztegnil. Kralj Pirus pride z dobro oroženimi in navajenimi voj-ščaki in v dveh bitvnh Rimljane pobije. Ali že v prvej bitvi je kralj čutil, kakšne vojake ima za nasprotnike ter je po zmagi dejal: S takimi vojaki, kakor so Rimljani bi juz svet premagal," in, ko je kralj drugikrat se Rimljane pobil, je jih hrabrost še huje čutil, tako da je po drugej zmagi zaklical : „Še enkratjih naj premagam, in zgubljen bodem." — To povestnične dogodbo sem se nehoe spominjal, ko sem zmago naših nasprotnikov vidal. Kaj jim je k njej pomagalo? — Druga nič kakor hinavstvo, laž, obrekovanje in nevednost kakih dvajset zapeljanih kmetov. Od nevednosti nokterih naših ljudi, ki še no čutijo, v kako sramoto svoj nnrod in svoje rojake skoz to puhajo, da so častihlepnim našim nasprotnikom pod peto dajejo, od naše nevednosti, pravim, živijo nasprotniki obadi in se od naše zaslepljenosti pasejo in debelušijo. — Da pa je tudi druga, slednja zmaga naših nasprotnikov zares lo Pirova zmaga, to kažejo številke volivcev. Lansko leto, 27. februarja je bilo v Mariboru pri volitvi sodem-deset narodnih, in stotrinajst nemškutarskih volivcev. Pogledimo na letošnjo številke; za narodna kandidati jo glasovalo e d e n i n o s e m d e s e t, tedaj ednajet glasov več, in za nasprotna stoinštiri tedaj za devet glasov m e n j. Iz teh številk je posneti, da je naša stranka pri vsem besednem in dejanjskem strahovanji, ktero je na njo od vseh strani letelo, vendar le za ednajst glasov se pomnožila. — Zatorej, le poduka, poduka in zopet poduka je prebivalcem mariborskega okraja treba. Naj imajo naši vrli nurodni volilci tolažilno zavest, da so delali kakor možje, da so neustrašeni stali, ko so nekteri volilci od na- dom in za preljubi narod slovenski. Zato na delo! Zato na noge, sokoli slovenski I Is Celja 25. junija [Izv. dop.] (Volitve z n celjsko okolico.) Naznanili smo Vam telegra-fično izid volitev za kmečke občine. Vrli naši slovenski možje so z ogromno večino volili naša dva kandidata dr. V o š n j a k a in dr. D o m i n k u š a. Zmaga naša je sijajna, tem sijajneja, ker so nemškutarji trdovratno in z vso svojo silo na bojišči stali, in vse mogoče pripomočke potrebljcvali, da bi slovensko volilco v svoje mreže dobili in zmotili. V čitalnici se jo bilo pred volitvijo zbralo okoli 100 volilcev. Tu sta govorila oba kandidata; vsak je v daljšem slovenskem govoru razvil narodni program. Ko so potem vsi volilci prišli, šlo se jo v volilni lokal. Nemškutarski kandidat in odpadnik Slovencev, g. Vrečko je prišel tudi v volilni lokal, da si ravno ni bil voliloc. Grešilo se jo torej tu naravnost zoper izrecni letošnji ukaz c. k. namestnije. Zato so tudi nekteri volilci proti temu protestirali. A župan celjski Nekerman je djal, da ima on lokalno policijo in zato (I) sme urediti kakor hoče. Vrečko je torej ostal. Zdaj se je pa pokazala druga pristranost c. k. komisarja in našega sovražnika Schonwettra. On je namreč pozval kandidate naj govore k volilcem. Vstane torej Ti e bor in govori nekaj prazne slame v slabem jeziku brez vsega včink«. Zdaj je Sckonvvetter hotel, da bi uarodna kandidata govorila. Hotel jo namreč p o-slednjo besedo pustiti Vrečku, da bi vtis njegovo replike in njegovega govora odločeval. Ali ker se narodnima ni bilo treba oglasiti, nastalo je 5 minut tiho in volilci so klicali „volimo" ! Zdaj še le vstane Vrečko in govori celo poldrugo uro, se ve da slovenski. Videlo se je možu, da je ,N. fr. Pr.tt pridno bral, kajti ves njegov govor je bil le premleta in premlaćena tvarina iz nemških listov na slovensko. Govoril ja o vseh vprašanjih, kar jih je v politiki. Pa opravil ni nič, ker volilci so ga pognali, da naroden ni in dostikrat so ga z burnimi klici prestrigli : „to ni resi* Vrečko jo razkladaj, kako je on ustavoveren, kako nam le ustava vse sreče prinaša, koliko dobrega ima v sebi, kako koristna jo šolska postava. V govoru se je tudi zablodil reči, da državni zbor ima pravico odločiti „o vojski in miru," kar kaže da ni poseben poznavalec ustave; volilci, k ter i so v savinski dolini pametni in podučeni po slov. časopisih, so ga tudi zavrnili : to je laž, to je do zdaj cesarjeva oblast. da so pota poedinih glasov le v zvezi z drugimi glasovi zasledovali, in v tem leži uzrok, zakaj so preiskavo glat-ov do sedaj tako slab, tako nepovoljen vspeh imele. Jaz se te metode ne bom držal, nego jaz bom vsak glas za sobe zasledoval brez najmanjega ozira na tiste glasove, s kterimi jo v besedi v eno tvori no zvezan, ter tako, kakor sem prepričan, prejo in laglje do zažoljenega cilja došel. Manjo težavno je zasledovati pot, ki ga en sam glas skoz jezikov obseg potuje, nego pota celih glasovnih hrpic, kajti pot enega samega glasa je ravna pot, pota glasovnih hrpic so pa zverižena in zamotana, da je strah; sicer je pa tudi broj jezikovih glasov mnogo manji, nego broj vseh mogočih glasovnih hrpic (korenik). Glasov je kakih 20 do 25, glasovnih dvo- in trostalnih hrpic pa sila božja i Zasledovaje pot samo enega glasa, bi dejal, se zablodil ne bom, se zabloditi ne morem, kajti vodeča nit bom zmerom v roki držal, in ta nit je ravno dotični glas sam. Jezik se meni zdi kakor kakšna tkanina, soglasniki so osnutek, samoglasniki pa votek, obadva gresta skoz celo tkanino nepretrgoma od enega kraja do druzego. Vsaka nit je z vsemi drugimi zdaj v posrednoj, zdaj v neposredne! zvezi, in vendar more ostro oko pot vsake poedine niti in osnutka in voteku od konca do kraja skoz celo tkanino zasledovati. — Pa kaj je glas V — Glas je beseda. Kaj je beseda? — Beseda jo ime kake stvari. Kuj je ime V — Ime je zaznamovanje tistih lastnosti, po kterih se zadevna stvar od drugih stvari razločuje. Glas je tedaj zaznamovatelj lastnosti tiste stvari, kterej se kot ime pridevlje. Denes poedini glasovi niso več besede za poedine stvari, đenešnje besede sestavi j one so iz več glasov. V začetku jezika jo pa gotovo vsak poedin glas bil sam za sebe beseda. Denes so jezikoslovci začeli posebno o tem mnogo duhtati: kakšen oblik imela je beseda tneas, ko so In-doc-vropci še samo en jezik govorili. Toliko je namreč dokazano, da so vsi tako zvani indoevropski jeziki istega korena, da so kakor drovo las ene korenine iz-rnstli, ter se čom dalje bolj razvejili. Ustanovljenje oblika indoevropsko prabesedo, kakor sploh začetek jezika je denes eno najzanimivejih vprašanj jezikoslovja. Strokovnjaki in nestrokovnjaki zanimajo se ž njim. Vspeh pa vsega preduhtavanja, vsega modrovanja, vsega jezikoslovnega dlakocepljciija jo denes v tolik kakor nobeden. Še za eno besedo se ni ustanovil njen pra-oblik. Če so je dozdeven praoblik z dvema, s trema jezikoma zlagal, je pa s četrtim, s petim jezikom tako vzkriž in v pik bil, da se je zopet zavreči in drugi iskati moral. Resnica — takih skušenj ima žo več — leži časih tako blizo, da jo duhtajoči človeški razum ravno zavolj njene bližine ne vidi, da I še sluti ne, da tako blizo leži. In taka je tudi glede ustanovljenja tistih oblikov, ktere so imelo besedo v indoevropskom praje-ziku. Poedini glasovi, in nič druzega, ti so bili pra-besede indoevropščine. Leksikon indoovropskcga pra-jezika je tedaj obsegal ravno toliko besed, kolikor je denes različoih glasov v indoevropskih jezicib. Vsak poedin glas sam za sebe bil jo v našem vkupneui indoevropskom prajeziku beseda, bil je ime k.iko stvari, ali prav za prav zaznamovatelj ono ali drugo lastnosti dotično stvari. Isto lastnost, ktero je stanovit glas v prajeziku zaznamoval, zaznamuje tudi še denes. Indoevropski jeziki imajo denes poprok ia-čunauo pet in dvajset prvotnih različnih glasov, njih Zablodil je bil celo^tako daleč, da je o sloven- hodno potreba, — to je skoraj nemogoče. Se bolj skih kandidatih in narodnjakih sploh predrznil se volilcem reči: „to niso vaši prijatelji, ampak vaši zapeljive i!" Ali Vrečko tu ni tal dobil. To se je zdelo volilcem preveč in burno so klicali: „besedo nazaj! besedo nazaj 1" Moral je intervenirati c. k. komisar, ki je pa tu zopet svoje sovraštvo do Slovencev pokazal, rekši, da no najde tu nič nnpačnega, ker „se niso osebe imenovale." Ko je Vr. zopet k besedi prišel, govoril je o beraštvu na Kranjskem in o „nekoristi" zedinjenja Slovencev, o veri, o klerikalno-fevdalnosti, in je bil tako nesramen, da je o tlaki in desetini ter njeni odpravi 1. 1848. tako govoril, knkor da bi jo narodnjaki radi spet postavili! I — Ko le ni mogel nehati, bilo je volilcem preveč in začeli so klicati : konec, konec, volimo! Ko Be Vrečko v sede, pobije s kratkim pa izvrstnim govorom dr. Vošnjakvsa njegova krivičenja. C. k. komisar Vošnjuku vedno v besedo sega in ga vstavlja. Ko je energično zavračal besedo „zapeljivci", BO mu volilci glasno pritrjevali. C. kr. komisarju pa še ni upanje svojega varovanca volilcem vriniti propalo. Poslednji „coup" njegovega črteža in poslednja bilka je bila — komisija. Kako bi so vsaj nemškutarska komisija naredila ? Navada jo povsod, da prvi voli komisar tri volilco v komisijo, potlej Še volilci 4 izmed sebe. Tu pa je Schon-wetter narobe storil. Na prvo so volilci voliti imeli izmed sebe. Sch6nwetter ves prijazen pride k nekterim veljavnim narodnim možem in pravi : lepo bi bilo od vas, če volite enega iz vašega nasprotnega taborja. Ali možje niso šli na led, ker so precej uganili, da c. kr.prijatelj računi : „čo jih prekanim, da oni enega volijo, jaz bom pa tri tudi same nemškutnrje, pa imamo večino v komisiji." Volili so torej vse 4 narodne. Dr. Ipavic je bil prvosednik komisije. Med volitvijo, ki se jo mirno vršila, jo Schon vvetter še en naskok storil , pa smešen. Zapovedal je „v imenu cesarjevem" (sic!), da v ograjenem prostoru spredaj, kjer so so glasovi oddajali, ne sme no ben narodnjak stati. Tudi to ni nič pomagalo, njegova varvanca sta dobila komaj ubogo četrtinko glasov. Še enkrat slavn vrlim volilcem! Is Gorice, dne 24. junija. [Izv. dop.] Priprave za volitve se vedno nadaljujejo. Volitve zbornikov ali volilcev v goriškem okraji se vršijo tako neredno — da je prav jasno — kako da vlada lo v zmešnjavi zmage išče. Velika napaka je ta, da se v nekterih krajih volitve Še le tri ali štiri dni, preden imajo biti županstvom naznanjajo, da je komaj mogoče vsem volilcem vabila razposlati. Da bi so pa ti kaj poprej med seboj pogovorili, kar je za tako važno opravilo neob prajezik s prvine tedaj tudi ni imel več nego 25 besed in — ker se še denes dokazati da, da bo neki glasovi stareji memo drugih — še toliko ne. Naši praočaki svoj jezik niso no iz slovarjev, ne iz slovnic UČili, oni so si ga sami iz sebe stvorili. Stvar pa, kakoršna je jezik, se ne da v en dan stvoriti , za stvorenje jozika, kakoršen je denes, jo bilo treba toliko časa, kolikor človeški rod na zemlji živi.; Ves ta čas je človek na Svojem jeziku delal, pa še dela, in bo še v vso prihodnjo8t na njem delal! — Kako je pa mogoče, da so naši praočetjo z jezi kom ebsegajočim samo 25 besed govorili ? In kako je nadalje mogoče, da jo iz toh prabesed jih toliko tisoč denašnjih izrastlo? — Odgovora na to vprašanja ne bom dolžan ostal. Kako se jo vso to godilo bo iz mojih prihodnjih jezikoslovnih razmišljavanj razvidno, v kterih bom o vsakem glasu posebe govoril. Za sedaj dam samo to-lo pomisliti : Računstvo nima več nego de bo t štovilk, in koliko so da ž njimi sešteti, kaj vse izračuniti ! V petji ni več nego oso m zvukov, pa ko liao kombinacij , koliko nuancj jo med njimi mogoče Da, barv jo celo samo sedem, in koliko različnih barv se da iz njih sestaviti! Će vse to pomislimo moramo pač priznati, da je jezik s svojimi 25 glasov daleč zaostal zaostal za računstvom , petjem in bar vanjem, ki z mnogo manjimi elementi delajo nego on (Dalje prib.) napačno je pa, da glavarstvo dan in uro za volitve odloči — potem pa v zadnjem trenotku odloži, kar se je na večih krajih zgodilo. To prizadova županom veliko nadlege — pa tudi ljudstvo se vznevolji in postane mlačnejše. Mi ne tolmačimo tega drugače, nego da so saroovlastne pa nevredne manevre gospoda glavarja — kandidata. — Enaka se jo godilo o času volitve okr. cenilnih komisij. Takrat so tudi županstva še-le dva dni poprej dotična naznanila od glavarstva dobila in ker ho nektero županije zelo raztresene, so došla vabila nekterim volilcem še-le volilnega dne zjutraj. — To je vendar neprizanesljiva zanikernost — ali pa grda zvijača v dosego, Bog ve, kakih namenov.— Sinoči je prišel v Gorico vodja finančnega uiini-sterstva, dosedanji goriški poslanec Depretis in se poda jutri železnično črto Predilsko ogledavat. V Gorici je, baje, nektere visoke gospode zagotovljal , da se bode ta črta gotovo izdelala, dasiravuo si ne obeta prevelikega občevanja po njej. — Nu, nu, taki gospodje pO navadi železnice ali kaj enacega obotnjo, kedar gre za volitve. O zadnjih volitvah je ta gospod obetal Cer-vinjancem ladjestaje in volili so ga; letos ga menda nečejo več, ker jim ni obljube izpolnil, zatorej se je prišel ponujat goriški trgovski zbornici in obeta Pre-ilsko železnico ; mogoče je, da ga tu izvolijo , ker ga Bar. Ritter podpira, ki ima veliko vpljiva v zbornici Pa popeljemo kmalu čez Predil in ubogi Vipavci se bodo zastonj napenjali na taboru za železnično črto čez Idrijo in Vipavo. Da bo gospod VVinkler za Slovenijo glasoval, trdi Kobariški korespoudent ? Gotovo, kedar bo dr. Zarnik minister! — Vpraša naj gosp. glavarja v Tominu, kdo je pisal sestavek v Zukunfti o narulnih razmerah go riških Slovencev, v kterem so tako natančno razložene se oviro in zapreke, ki se ustavljajo Sloveniji ? in če mu bo odkritosrčno odgovoril , da ga je on (Winkler) pisal, potem naj ga tudi popraša, s kakim namenom je on vso tov javnost raztrobil ? Radovedni smo, ali se bo odgovor vjeraal z zagotovilom, da bo za Slovenijo glasoval. — Ako bi 86 gosp. VVinkler za Slovenijo kaj brigal, gotovo bi Vam takih kandidatov no priporočal, ki ne bodo in ki tudi ne morejo zanjo glasovati. Is Goriškega. [Izv. dop] (Kaualcom.) „Sl. Narod" prinaša v listu 23. t. m. čudno novico o agi-tovanji g. Pinota. Da se jo ta gospod svojemu znancu v naročje vrgel, ni čuda. Zapopasti pa ne morem, da se župan na Kanalskom upa kanalskim občinam g. Pinota priporočati, in pa še pismeno ! Obžalujem jako g. župana, da tako zna ceniti svojo dolžnost kot župani Poznano so mu okolnosti omenjenega kandidata, dobro ve, da vladni zastopnik ne more in ludi ne sme misli in želje Slovencev zastopati, ker so jej protivne, znano je pa tudi priporočevalcu, da tak od vlade popolnoma odvisen mož no more posebnega prida svojim slovenskim volilcem pripraviti, in vendar ga Kanalcem na srce poklada! — Vi Kanalci pa in vsi ki sto tiste g. županove listke dobili, pod klop jih vrzite ali pa še bolje: na ogenj! Na „Sočo" ao ozirajte in moško se držite tega, kar vam ona pravi 1 Vem, da „Slov. Narod" ne prihaja vsem v roko, zarad tega pa nakladam onim nalogo, da se nevedue-žem reč pojasni, da se bodo volilci zedinili v mislih in dejanji v prid Slovencov in Slovanov. Reč, zakaj so g. Pino ne sme voliti, je tako očitna, da so lehko z roko prime. G. Pino zastopa pri dežel nih zborih vlado in izpolnuje njeno povelje. Vlada jo pa strogo proti zahtevam Slovencev in v tem smislu se mora vladni komisar obnašati. Jo li pa mogoče dvema gospodoma, ki sta si popolnoma nasprotna, je Hambek že pred leti enkrat eno goljufijo napravil, pa ga taČas „chef" g. pl. Reinlein ni zatožil. A jo-vialni Dunajčan g. Reinlein je šel v svoji dobrohotnosti do Hambeka še dalje, dal mu je denarja, da je deficit pokril; šol je še dalje : pustil je goljufa v kanceliji pri zapeljivem denarnem poslovanji, da, šel je najdalje, goljufu je še višo službo naklonil v istem biro-ji. Tu pa se žo vendar celo dunajska dobrovoljnost neha ! In kaj so drugi rekli, ki so za vse to vedeli, ki so v tisti hiši bili? Nobene besede si niso upali ziniti, ker „paša" Reinlein, kteri je dozdaj vse ministre znal okoli prsta oviti, kteri je bil — po judovsko rečeno — „der grosse machor" v palači pravosodnega minister-stva, je bil svojo milost goljufu dal in s tem je bil de-fravdant proti vsacemu zavarovan. Zdaj ko so novino brez usmiljenja razkrilo Reinleinovo protekcijo za Hambeka, pripoveduje se mnogo čudnih povesti o gospodarstvu tega gospoda na korist tako imenovane Lich-tenfels-Sclmrfschmidtovo klike. Zdaj tudi na dan prihaja, kdo in zakaj je tega ali onega uradnika počrnil, zakaj je bil ta ali oni pri avaiziranji i/puščen. Minister Tschabuschnigg, kterega Reinlein ni mogel vjeti, hoče tega moža iz državne službe odpraviti. A Reinlein-u seje posrečilo, da jo baš baron postal, predno se vrata zapirajo za njim. To je pač eden izgledov, kako se dela in vlada ,za kulisami." služiti? — Nikakor! Pristavili še moram, daje pač smešno, da mora ravno kanalski kraj prebižališče biti, kjer si ti-le gospodje kandidati roko podajajo in da se g. Marušič še predrzne očitno pred svet stopiti! Is Dunaja, 24. junija. —cs. [Izv. dop.] Goljufija v ministerstvu pravosodja, ktero so zdaj našli, in ktero je adjunkt Hambek s tem storil, da je 90O0 gl. iz ka.se ukradel, delu veliko hruma, posebno zato, ker Politični razgled. Dunajski kloriknlni časopis „Volksfreund" se slovesno odreka od onih klerikalcev, ki so federalisti, ter povdarja svoje centralistično stališče. V zgornjem Avstrijskom jo, kakor se v dunajskih listih bere, cesar pooblastil grofa Falkenhajma, da glnsujo za cesarska posestva pri volitvah. Ker je Falkenhajm klerikalec, bodo to imelo velik vpljiv na drugo velike posestnike. Tako bodo dež. zbor imel najbrž klerikalno večino. Po vseh novinah se vidi neko začudenje in strmenje, da bo v „zeleni Štajerski" po kmečkih občinah padli stari bogovjo nemško avstrijsko politične modrosti. Nemški narod po Štajerskem jih je vrgel sam in prišli so na vrh možje, o kterih kar Be državopravne politiko tiče imamo vsaj nekoliko zdravejšega uma pričakovati, nego od onih doktrinarnih zagrizneneov, kterih prerok jo bil Kaiserfeld, in kterih večna pesem jo bila: Nemec čez vse! Ta nemški Jeremija jo padel in sicer tako sramotno, da so mu njegovi prejšnji volilci vsi razen 12 nezvesti postali. Na vrh je prišla stranka, kteri je vodnik profesor M a a s s e n , kteri je javno izgovoril večkrat, da je federalist, kteri je javno po novinah povedal, da od zdaj vladajočih dunajskih Nemcev ni ni-česa pričakovati in je torej konferiral v zadnjem času v Pragi — s Čehi. Izid volitev je vso nemške fili-stersko politike in doktrinarje strašno potrl. Ljudje, ki so pod krinko liberalizma bili naših narodnih prizadevanj in zdravega uravnnnja avstrijske države največi in najbolj brezvestni sovražniki, gledajo ta nepričakovani resultat, pa si ga razlagati ne znajo. Zavleči poskušajo vse na religijozno poljo in tu imajo mnogo prav, akopram ne vse. Kajti po našem prepričanji jo izid novih volitev v nemški Štajerski oslonjen na dva vzroka. Prvi je gotovo ta, da so nepremišljeno nemški liberalci butali zoper vso pozitivno versko čutjo ; o tem pisati pa ni naša naloga. Druga za nas narodnjake važnejša prikazen pak je, da zgornje-štirski konservativci s svojimi volitvami pogubljajo politiko, ktera Avstrijo nočo ohraniti in tirjatvo Slovanov odločno odbrije. Češka „Politik" pravi k tej zmagi klerikalcev: „Mi se malo brigamo za versko izpovedanje teh novovoljenih, ker s tem nima nobena politika, vsej nobena zdrava politika nič opraviti, samo tisti naj se tega ustrašijo, ki so čisto vestne reči „liberalno" za egoistične namene na beli dan vlačili. Da je ravno kmečko ljudstvo Kai-serfelda, ta tipus pravih decerabristov" uničilo, <;o je znamenje in opomin, da tako ne ido naprej." V Zagrebu se jo sešel deželni zabor, a sklepati ni mogel, ker je bilo premalo poslancev nazočih. Italijani so praznovali posvetitev bojišč Sol- ferino in San Martino, kjer so bili Avstrijci premagani. Nazoča sta bila kraljeviča Humhert in Carignan. NftSOČ jo bil tudi avstrijski poslanec, kar kaže, da se ni hotelo zoper Avstrijo demonstrirati. Kazne stvari« * (Volitev za mesto Ptuj). Narodni kandidat za mesto Ptuj g. dr. Gršak jo dobil, Kakor se semkaj telcgiafira, od 400 glasov 118, Druge je dobil nemški kandidat Fichna, vodja na ptujski realni gimnaziji, kteri je torej voljen. ♦(Volitev v Mariboru). V Mariboru jo zmagal prusoljubni K. Reuter s precej veliko večino proti mirnejšemu Nemcu advokatu Duhaću. Izv. telegram „SI. \ar.u (Po dokončanem vredovnnji.) V Litiji 27. jun. V Trebnjem je volilo 136 volilcev. Izvoljeni so: Dr. Za rn i k s 119. Tavčar s 103, Barbo s 101 glasi. Slava samosvestnim volilcem! V Slov. Gradcu, 27. jun. Za tukajšna mesta in trgo soglasno voljen dr. Eluner; velikonemški kričač dr. Oskar Scbmidt, pri-poročenec graškega odbora, je sramotno propal. Prostovoljno se prodaja V I BL O & 3" *» S tem se na znajo daje, da bodo f torek 12. julija 1870 dopoldne ob 11. uri prostovoljno na dražbi prodajana poprej Tafetnesov vinogradska posestva. Te obstoje, rasven i/, zidane, s cegtom krite, do« bro (hranjene g o s p o s k 0 h i š e , ki se zapira z dvojnimi železnimi vrati, ter ima tri sobe za stanovanje, Obokano klet za petdeset polovnjakov, dalje iz potrebnih vincarij: ie iz zemljišč 45 oralov in 8f>l kvadr. scžnjev in licer okoli 10 oralov vinograda 7 „ gozde za posekati 18 „ gozda niže rasti 4 „ s kostanjem obrastnega gozda, zraven sadnji vrt, njive, travniki in pašniki. Ta posestva so pri svetem Duha v občini Iiodnji-vih, n i enem najlepših krajev samo 17| uro od mesta Ptuj proč; voziti se jo tj o lehko. Pridela se izvrstno vino in zdravo podnebje dajo eno najpl iietniših prebivališč. Razklicana bodo pri dražbi kterih je lOprtc. vadium-a položiti tacije se lehko pogledajo pri slavni niji v Ptuju , ali pa v kanceliji c. R o d o š e k a v Ptuji. ti' Valvazor Ta zdaj že redko najti knjiga 4 folio - zvezke s podobami od 1. 1G9!) , je za 40 gld. na prodaj pri Paul Kalm-ovi bukvepredajatn'ci (biiohergeschaft) na Dutiaji. (1) za 8000 gld., od Drugi pogoji lici-c. kr. okrajni sod-l;r. notarja France (3) Podpisani je dobil dovoljenje od slav. c. k. šolskega svetovalstva v Gorici, z odpisom pod št. 359 in z dopuščenjem vis. c. k. središčnega mornarskega ravnateljstva, da sme v Gorici odpreti in imeti osebno mornarsko šolo. Vabim tedaj gosp. stnriše, kteri imajo kakega sina, da želi učiti se mornarstva, nnj se zastran te reči pri moni oglasijo. V Gorici, meseca junija 1870. (1) Aleksander Bradleie, mornarski kapitan naPlacuti št. 50. PomIuiio. V Gorici, 25. junija. — V št. 72 „SI. Naroda" od 23. juni t. 1. v dopisu iz Kanala od 19. junija sem čital nekaj, kar tudi mene zadeva. Znani mi dopisnik pripoveduje, da sva so v nedeljo, 12. junija g. baron Pino in jaz po koroški cesti skoz Kanal peljala v R., kjer naju je čakal okr. glavar To minski, go*p. "VVinkler. Jedro dopisa — čn sem njegovo tendencijo prav razumel — je, da smo se tam siiidli v namen, da smo se zarotili proti „Soči" in njenim rogoviležom; da VV". in jaz („naša dva goriška prvaka" — pravi dopis. Hvala lepa!) z g. bar. Pino-tom „paktujeva", gn pri kandidovanji (?) skrivno podpirava, da si g. baron slovensko dekrete, ki jih kot okr. glavar izdaja, s poslanstvom plačati hoče; da se jo zato slovenski učil. da kot poslance naš narod v slov. jeziku proda itd. Na to samo četvero opomine. a) V nedeljo 12. junija sem bil jaz celi dan v Gorici. (Ob 9. uri dop. sem na spodnji gimnaziji službo božjo opravljal; od 101/«—12 sem nekterim Antonom za god vosčeval; po obedu sem do 4'/a u. v čitalnici časnike čital; ob 6. uri bil pri sv. Antonu pri blagoslovu in potem šel po navadi ua sprehod. Za vse to imam dovolj prič. — b) Iz tega naj čitatelji „81.Nar.• posnamejo, kako zanesljiv je dopisnik glede vseh dru-zih okoliščin, ki jih tako natančno v svojem romančku navaja. — Pa denimo, da bi bilo kaj zgodovinskega v romanu, naj mi reši dopisnik, c) to-le zastavico: „Soča" sama jo gosp. Winklor-ja za svojega kandidata posta-viln, ter ga ustmeno in pismeno priporoča, in celo v v isti številki (72) „Naroda" ga nek dopisnik „iz Kobarida" hvali: kako tedaj to. da so W. zoper „Sočo" z aro tuje, kakor ga kanalski dopisnik — steber BSočeu — o vaje? Kako „Sočin" priporočene c W. z mano vred z b. Pinom pak tuje, kteri baron P. hoče naš napad prodati? d) Na vsak natin mora zarota nas treh Rittlianov prav nedolžna biti, ako smo se na javni cesti, „na mostu", „v orehovi sonci" (tedaj o belem dnevu) znrotovnli. Andrej M a r u š i ć. M M M mi JJ Svarilo. patlour Edina zaloga najnovejših znajdeb. Poslano. Stopiti v odbor ipavskega tabora smo luli povabljeni na podlagi le štirih toček, in sprejeli smo čast odborništva. Šo lo po Časnikih smo zvedeli, da pride tudi železnica od Loke prek Idrijo na Ipavo na dnevni red. Ker smo pa podpisani že v biljanskem in toniin-skem taboru glasovali, deloma govorili za črio čez Predel tik Soče i>o Tominskem , ne moremo več podpirati tabora, kteri drugo nasprotno železnico nasvetuje, dokler ni tominska črta odločena. Glede na to smo izstopili iz odbora ipavskega tabora, in naznanili smo to pred-aednifttvu, ktero jo pa, kakor trdi. že poprej dalo tiskati povabila, tedaj priobčujemo zdaj naŠ ta izstop po „Slov. Narodu." V Gorici, 23. junija 1870. Dr. Lavrič, s. r. Josip Faganel, s. r. France Leban s. r Dr. Ton kl i s. r. Po meni v kupčijo spravljena „l*as(a Pomit i je kot izvrstna skokoma našla obče priznanje, nekoliko časa neko firme ponarejajo, naj torej «■ p. n. občinstvo zvO, da se edino prava izvirna obrazna pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vso odpravi spu-' ščaje na obrazu, sajevce, peg.-, Sinjo, Bploh ohranuje, *! olepšuje in mladi obraz. Piskerc po gL 1.&0. IfC^fT* Vse je mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; b prostim 4> prav umnim orodjem bo jo posrečilo, da more slabo oko Q tudi v mraku v najtenjo iglo lahko vdeti nit, in velja ta stro.jček b podukom lo '25 kr. ''*c J|^JP" Zobje ne bole več. Vsak zobobol izvirajoč i/. reume ali prehlada oe mahoma ozdravi z novimi berolin-žepno netilo, najrabiji- veje te vrste, tudi za nekadivce priporočljivo; v nježni mali i m 1 m Najnovejša štupa za rjo. garantirana. Z njo mm 86 odpravijo vso rjavine s platna, svile in drugih tkanin, j R tuji z jekla in železa. J ^ Jfcajjr" Proti tatvini varuje angležka tinta za zaznamo- i I vanje, ktero porabljene ni več spraviti s perila in vedno i £ ostane frišna. Priporočati jo je gotovo vsuki gospodinji. 1 [ f£ flocon velja le 20 kr. j B ^if" Obroči za kurja očesa iz angorske volne, 12 za 9* 25 kr. Sfc P^ŠT" Angležlci lak za usnje, kteri dela usnje mehko I K in ga lakira ko zrcalo ; mul flacon 25, velik 45 kr. t » JŽJ^F* Tekoč lim. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko «» vsak sam oskrbi v VBakcin gospodarstvu pripetijoče se po- J ^ Sravke; ta Hm se drži leta in leta in se mrzel rabi. Velik ar on po 25 kr. S ^ P^jff* Nedišeče. nepretnočljivo posteljne vloge, bra- j || noče proti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnicah; «1Š po 90 kr., gl.: 1, 20, 1.50, 1.70. { jI SO^*" C. k. privil. saponinsk masten eter v krat- kili trenotkih odpravi vsakojake madeže iz vsake obleke in I 4? tkanine brez izjeme Ta novi izdelek v svojem učinku pre- S ^ kosi V80 enake fabrikate, ker nobene barve ne oškoduie, se i ^ mahoma posuši in no diši. Priporočljiv tudi za čiščenje ro- «b; kavic. Flacon s podukom 40 kr. \ ^ St^* Univerzalna snažilna štupa (putzpulver), s kte-rim so dii vsaka kovina, zlato, srebro, brona, pakfon, jeklo, bakro itd. očistiti in polirati. m1m¥~ Štupa proti potečim 80 nogam odpravi sitni pot na nogah in iz njega izvirnjočo smrajo ; tudi obutalo konsorvira. Škatljica s podukom za 3 mesece dovolj po 50 kr. B^Sf" Pariški universalni kit nerazrufiljivo in hitro zveze no lo Bteklo, porcelan, kamen, morsko peno. les itd., ampak tudi različno združuje: n pr.: les a kovino, porcelan s steklom itd., tako da je kakor eu koa. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga lo 10 kr. Tak kit tekoč prav dober, Ha^on 30 kr. IW Pečatno marke za pi-ma, ki so zarad ročnosti, ceno in gotove zaporice boljo kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako firmo, grbom, imenom ali monagramom. 500 mark po gl. : 1.30, 1000 mark 1 gl. GO kr. J£**f" Regulator-peresa popravljiva za vaako roko in vsak papir, li.ko da je z istim poresom mogoče najtenjše kaligrafične, pa tudi nujdebelejše črte pisati. 12 peres 24 kr. iPV Prave angležke britve z dvema nožema po 20, 30, 40 kr.; s 3 noži po 50, 00 kr. ; najfineje b 3 noži po 60, 70, 90 kr., 1 gl.; s 4 noži 80 kr., gl. 1, 1.20. obliki navadne netilnico je zvezano z lampo, ki ima za 1 uro fcf-..*r" Najviše patentirana misnica za miši, podgane, Mm netila, da je pri čestih prilikah luč hitro pri rokah. Cena j krto in Bkričke. Prodaja se z garantijo velika kositarjeva jI-, zato tako nizka, da se bolj razširijo. Po 50 kr. posoda po 1 gld. SfcJŠf" Perzijsko barvilo za lase, s kn>rim «e mahoma,iW* Najbolje zdravilo ohraniti si frišna laso in bol« sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo; ob enem ohranuje j ali sive iiočrniti jo orehovo olje; vsi kemični preparati STE naravno čvrstost. Ono je iz zelišč in vso neškodljivo. Kar- ho škodljivi. Učastujem so naznanjati, da imam bogato za-mt ton s podukom 2 goldinarja. ] lngo nepokvarjenega orehovega olja. Ceno vseh svojih stvari naznanjam brezplačno in pošljam zapisnik na dom. *4i Ob enem prebivalce na dežoli opominjam na moj komisijski oddelek, ki je edina kupčija te ji jji vrsto, kjer se najmanjšo in največe, naj bo ktere kupčijo koli, hitro in po ceni oskrbi, toroj so priporoča <^ fm obilnim naročilom. JI Prva avstrij. komisijska kupčija A. jFriedmaua ua Dimaji, Praterstrasse 26. M \Z |i i §