Oroslava-Ina: Rože male Terezike. Janko je bil že ves teden hudo bolan. Lica so mu gorela, očke bliščale, govoril je zmedeno in niti svoje mamice ni več poznal. Zdravuik je zinajeval z glavo: »Težko bo, težko. .< Mati je drhtela, sanio drhtela še. Jokati ni mogla več. Tako dolgo je bilo sedem dni, tako trpeče sedem prečutih noči, v kateriii je prelila toliko solz, da sedaj ni mogla več jokati. »Nocoj pouoči se odloči, ali premaga otrok bo-lezen ali bolezen otroka. Pripravljeni morate biti na vse!« je rekel zdravnik in šel. Bodite pripravljeni na vse! Lahko je to reči zdravniku in težko je to inateri, ki ima na smrtni postelji sinka edinca! Izmenjala mu je mrzli obkladek na glavi in po prstih odšla iz sobe. V izbi nad njeno posteljo je visela slika mlade svetnice s križem in rožami v rokah .— Male Terezike. Mati je sklenila roke, se z očmi vprla t mirno smehljajoči svetničin obraz in zaprosila: »Ti, svet-nica najinilejša, rnala ljubljenka Deteta Jezusa, daj, reši mi sinka edinca!« Tako je molila in prosila mati dolgo, dolgo. Bel Terezikin obrazek jo je gledal sniehljaje, prijazno in usmiljeno, da ji je upanje napolnilo srce. Snela je sliko in jo odnesla v sinkovo sobo ter jo obesila k njegovi postelji. Kot vse noči, je tudi nocoj bdela ob bolnikovi postelji. Janko je bil to noč še bolj nemiren, še bolj žarko so mu gorela lica. Govoril je nerazumlji-ve be-sede, kričal, jokal in se premetaval po postelji. Mati ga je tešila, popravljala odejo in hladila čelo ter se proseče ozirala v Terezikin obraz, ki se ji je v polterui belil s slike na steni. »Terezika, ti mala svetnica, reši, reši mi sinka!« Sredi noči je rnati zaspala, sede, z glavo naslo-njeno na končnico. Bila je tako trudna, saj je pre-bdela že sedem dolgih noči. . ' 24 I Jankove sanje in misli pa so bile ta čas daleč, daleč... Zdelo se mu je, da je sam sredi brezkončne raviii. Nad njini se je bočilo sivo nebo. Nikjer ni bilo videti solnca, vendar je bilo Janku silno vroče. Ker je bil sam, ga je bilo strah. Zajokal je in zaklical mater. Tedaj pa se je sredi neba prikaza] temen oblak, ki se mu je bližal in vse bolj črnel. Ko je bil Janku že povsem blizu, je iz njega stopila visoka, v črno zavita žena, ki je stopila k dečku, ga trdo prijela za roko in rekla: ^j|| »Z menoj!« /¦ Tilf »Kam?« je začudeno vprašal \.\\y 11 ,?¦ -. Janko. T/ «\L ^m »V večnost« ftJM ^ ^ »Ali je daleč?« ^jB^mfi '( »Ne vprašuj, boš že videl,« \\WlV/v ' je suho odvrnila žena in ga trdo liiMSt^^ml^,-, potegnila za seboj. // ^M^t^ t,v> In sta šla, daleč, predaleč, po §§ ^ -/f\ IrHVi'^^'^ peščeni poti, preko dolin in gora J^iJ ! \||',fv -j&$/ , naprej, naprej nenehoma. i/\| . ^!ilfl/if%^ ?*\ »Kam greva?« vpraša spet 'C^j |{l i|l/|7u¦'. • ^ »H Kralju vecnosti!« - žZ-^L-fltM1'i\w%*L^f ?*** »Ali je še daleč?« L^\" ^f&ŠEffl » »Boš že videl!« ^^^ŠK^ In zopet sta šla molče po -- ~, i'j\^^//^W poti, ki je vse bolj postajala ,Mc ho,t strma in skalnata. Nenadoma pa se je razširila in mahoma postala vsa solnčna in cvetna in Jauko je stal pred gradoin, ki ni bil grad, pred palačo, ki ni bila palača. Vse okoli njega je bliščalo stkano iz samih oblakov, rose, zarje in mavrice ter posuto z zlatoin solnčnih žarkov. Obstal je začuden in omamljen. »Vstopi!« je sikiiila žena in ga potegnila za seboj. Ves oslepljen ji je sledil skozi blišč in sijaj ne vedoč, kod hodi in karu gre. Naenkrat je stal pred prestolom, ki je žarel kot samo solnce in na katerem je sedel deček prav tolik- 25 šen kot 011, neskončno mil in zal, ki je imel na glavi krono iz sainih. zvezd. »Koga si mi privedla nocoj, Smrt?« je z miLim glaskom vprašal črno ženo. »Jesenovega Janka,« se je poklonila Smrt in pri-stavila: »in tvoja volja, mogočni Kralj večnosti, naj se izpolni, ali ga obdržiš pri sebi, ali pa ga pošlješ nazaj k materi na zeinljo.« »K inami, k mami!« zaihti Janko in poklekne pred Kralja-Jezusa. »Glej, pri nas ni ne bolezni, ne nesreč, ne žalosti, zakaj si tako želiš nazaj na zemljo?« ga prijazno vpraša Jezus. »Ker je tam moja mama, ki jo imam tako rad!« »Tako pravi vsak, pa mora vseeno umreti!« se strupeno vmeša Smrt. »Bom videl, kaj pravi moja mala služabnica,« reče Jezus, zacinglja s srebrnim kraguljčkom in zakliče: »Terezika!« Iz rožnoprozorae meglice stopi mlada žena, visoka, v dolgi halji z rjavim pajčolanom na glavi in preko ramen. Njene lepe bele roke stiskajo na prsi šopek opojno dišečih rož. Jezus jo vpraša: »Povej, ljuba služabnica, ali bo ta deček srečen, če se vrne na zemljo? Koliko solz je pretočila njegova mati, ko je bil bolan?« »Poglej sam, Gospod!« reče Terezika in iztegne roko. 26 Tudi Janko pogleda v sineri njene roke in za-^leda proslran, prekrasen vrt poln raznobarvnih. rož, med katerinii je bilo več kot polovico rdečih. Terezika govori: »Vse, karkoli je med njiini rdečih rož, so vzklile /z solz njegove matere, ki jili je pretočila v sedmih •dneh iu v sedmih. prečutih nočeh ob njegovi postelji. Njegova mati ga ljubi bolj kot lastno življenje, njeiio srce bi neizruerno trpelo, če bi ga izgubila in zato, dobri Gospod, te prosim tudi jaz, vrni ga materi!« »Zgodi se, kar želiš,« pravi Jezus in blagoslavljaje dvigne roko: »Janko, vrui se na zeinljo, Ijubi iu osre-čuj mater, "ki te ima tako rada!« »In reci ji, da si zdrav,« se skloni Terezika k nje-mu ter ga obsuje z rožami, ki jih je imela v na-ročju.---------- »Mainica, zdrav sem!« plane Jauko iz sna in sede na postelj. Skozi okuo mežika dan. Mama trudna sloni ob postelji in spi. Sinkov krik jo takoj prebudi. Janko z dvignjeno ročico kaže na Terezikino sliko in pripo-veduje: »Tista gospa mi je rekla. da sem zdrav.« Mati privije Janka k sebi in zašepeče: »Ona je dobra, tako dobra, Janko, moliti boš moral k njej, mnogo, mnogo moliti!« Solza sreče in hvaležnosti se zaleskeče v materinih očeh. Bel Terezikin obrazek jo prijazno gleda s slike in se ji smehlja.