D o mol i V Ciubitant, 15. septembra 193? £esi«> SO • Siva}, 37 99 v Študent Tc dni so se vrnili Študentje s počitnic v šole. Mesta, kjer so srednje žole, so zopet zaživela. Tisoči in tisoči slovenske mladina so se zgrnili okrog virov izobrazbe, da bi se usposobili za bodoče življenje. Marsikateri oče in mati s hrepenenjem čakata dneva, ko bodo študije končane in ko bo breme šolanja pe.dlo z njunih ramen. Leto za letom »o srednje šole boij polne. Nova poslopja morajo zidati, nove razrede ustanavljati, nove profesorje nastavljati, pa je še vsega premalo, da z dijaki ne vedo kam. In ko šole dokončajo, nastane drugo gorje; ni kruha za študirane ljudi Vse službe so oddane, vsa mesta zasedena. Kljub velikanskemu navalu na srednje šole pa od leta do leta bolj vidno raste vpra-šanie.- >Kje pa so sinovi kmečkih staršev?« ! Kmečki fant v mestnih fioiah ni bil nikdar kaj prida obrajtan. Preprost in malo neroden je b>l pogosto v gpodtiko in zaničevanje »škri-covskim« crkljančkonv Vendar se je kmečki Študent v gimnaziji lahko uveljavil. S svojim zdtavim razumom, z voljo do dela in s skromnostjo se je povzpel navzgor, V stradanju in garanju so potekala leta njegovega študiranja, * žrtve so rodile uspehe. Najboljši dijaki, kj so postali v življenju vodilne osebnosti našega naioda, so bili rojeni pod skromno kmečko streho in so doraščali ob soku in skorji črnega kruha. — Doces pa se je iice srednje šole močno spremenilo. Kmečkih fantov manjkal Ti ne »»rejo več v srednje šole, Sole so sicar Se odprte zanje, toda kmetova gospodarska moč je 'ako oslabela, da dames niti »močni« kmetje "e zmorejo več šolanja za svoje otroke. Vsak-™ danes za silo še zmore stroške šolanja delavec, obrtnik, uradnik, le kmet tega ne zmore. To je velika škoda za naš narod, čigar ogromni del tvori kmečki stan, čc ne bo naš "Mod imel inteligence, ki je izšla iz njegove 6r«de, se ne bo Mogel opoaioči. Prepad, ki j® že sedaj med mestom in deželo, se bo še razbil in poglobil. Ne more namreč kmečkega človeka in njegovega življenja razumeti, kdor J11 preživel svoje mladosti med narodom. Me-, an se življenja in dela na kmetih naravnost Pa ne le tol Kmeta in njegovo delo pre-zaničuje! št dandanes se po meščanskih fužinah sliši beseda o zabitem in zarukanem "letu. Zato se niti ne smemo čuditi, čs se fcrkljana mestna gospodična čuti vso nesrečno ln Preganjano, ako je nastavljena za učiteljico »a kmete, kjer ni ne teatra, ne kina, nfe nedeljske promenade. Nasprotno se pa duhov-m«p kmečki sin, v istih krajih dobro počuti in 8lu niti na misel ne pride, da bi silil v mesto, Ed«a pozna svoj narod iu je srečen med njim, drugi ga pa ne pozna in se čuti tujca med svojimi, Prav to pa je tudi vzrok, zakaj večin« naše inteligence ne uživa zaupanja pri ljudstvu. Kmečki človek v mestnem inteligentu vidi vse kaj drugega kakor svojega prijatelja. Ničesar ni, kar bi iu družilo. Ti ljudje so navadno versko mlačni, če že ne brez vere, politično in kulturno vedno tam, kjer narod ni, in socialno brezčutni. So seveda tudi častne izjeme, ki pa pravilo le potrjujejo! S kakšno vnemo in ljubeznijo pa se naš narod oklene inieligenta, o katerem čuti, da je njegov, pa lahko na deželi vidimo iz dneva v dan. Ne maramo tu omenjati duhovnikov, pač pa dobre krščanske učitelje. Kako jih vse spoštuje, rede. ima! Koliko solza potočijo ob slovesih za nji* mi otroci io starši. Drugi pa. ki ni z ljudstvom^ pride in gre — in nihče se ne zračni zaaj, ra« zen da ta ali oni zakliče za njim; Hvala Boguf Kdaj bodo prišli zopet časi, da bost« kmečki sin in kmečka hči lahko šla v višje šole? Kdaj se bo slovenski grunt toliko dvig« nO, da bo lahko dal otrokom tako doto, ki W v korist njim samim in narodu? Bog daj, ds bi bilo to kmalu! Le na ta način bo kmet iine! v dobri, verni slovenski inteligenci močno oporo za borbo, ki ga čaka in v kateri mora zmagati. Narodna odioemmt Ni je šzlepa kake stvari, ki bi bila bolj poučna kot je zgodovin®, kajti zgodovina je izkušnja. Iz zgodovine šele razvidimo pravilna in napačna, uspešna in pogubna pota, ki so jih hodili narodi in države tekom stoletij in zlasti iz zgodovine bi se morali učiti tako majhni narodi, kot smo mi Slovenci. Velikim narodom pogrešen korak nc more mnogo škoditi, vrže jih za nekaj časa lahko nekoliko nazaj, spravi jih v začasne stiske, a majhen narod lahko — uniči. Imamo danes v Evropi celo vrsto majhnih narodov, n. pr. Islandce, Irce, Albance, Fince itd., toda njih zemljepisni položaj je tako ugoden. da se zanje ni bati. Tvorijo lastne države in nihče jih resno ne ogroža. Mi Slovenci imamo sicer nad vse lep, važea in v nekaterih ozirih tudi ugoden zemljepisni položaj, toda vrinjeni smo med dva velika in močna naroda (Italijane in Nemce), a naše ozemlje sega do osrčja srednje Evrope, leži na križišču med jugom in severom ter vzhodom in zahodom. Prebivamo tedaj na enem izmnd najbolj izpostavljenih ozemelj v Evropi, zaradi česar se je bil na mirovni konferenci za našo slovensko zemljo tudi tak ogorčen boj in so nas tako zelo oklestili skoro do golih kosti. V tem položaju nas more rešiti in ohraniti samo naša — odločnost. Kar poglejmo! Naše ljudstvo na Primorskem je bilo odločno, zato nismo pred vojno nazadovali tam niti za korak, na Koroškem je bilo mehko in popustljivo, zato smo izgubljali občino za občino. Bistveno i3ti je položaj danes. Razklani smo na štiri države: Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Povojni paganski nacionalizmi uoorabljajo vsa, tudi riajnasilnejša sredstva, da bi manjšine raznarodili ter jih »uedinili« v ene vsedržavue narode. Po tem načelu je ob sebi umljivo, da bi morali Slovenci v najkrajšem času sploh izginiti ter se v Italiji Ipoitaijjsniti, v Avstriji pooemčiti, na Madjar-skem poatadj&riti, v Jugoslaviji pa posrbitt Kar prav nič si a« zakrivejroto resnice, kajti prav vse fraz&tjenje naših centralistov odi Kramer-Pucljove JNS do zadnjih »nacionalnih « društev o enem jugoslovenskem narodu in o tuediajevanju« je čisto navaden Svindel« kajti niii enega Srba ni, ki bi si »uedinjenje* predstavljal drugače kot — posrbljeiije, kar so neštetokrat tudi že javno povedali in zapisali. In čim bi mi izvršili tako »uediajeuje«, bi iz* gubil vsak smisel tudi ve« dosedanji odpor na-« ših bratov v Italiji ter v Avstriji in — slove«* ski narod bi izginil. Glede na ta jasna dejstva je samo ob sebi umevno, da nas mora trajno rešiti ls največja narodna odločnost vedno, dosledno in povsod. Tisoč in dve sto let že živimo na tej naši slovenski zemlji, ohranili smo se v najtežjih okoliščinah, ne samo ohranili, temveč tudi razvili in dvignili tako visoko kot le malo narodov v Evropi, zato je več kot samo ob sebi umevno, da nismo in ne bomo pripravljeni narediti narodnega samomora nikomur na ljubo, najmanj pa na ljubo kakim lažnjivim frazam. Toda čim smo si o tem na jasnem, nikakor ne moremo ostati le na pol pota. Ako se hočemo ohraniti kot narod, potem moramo do konca izgraditi prav vse, kar kot samostojen narod potrebujemo. Ako bi živeli kje na kakem samotnem otoku v Tihem oceanu, potem bi najbrž? ne potrebovali za svojo ohranitev ničesar drugega kot zadostno hrane in zdravja, toda v srcu Evrope,' med kolesi močnih, velikih in kulturno visoko stoječih narodov, ki preže po naši zemlji in po naših dušah, se pa ■moremo ohraniti le s čim najvišjo razvito svojo kulturo in gospodarstvom ter z dosledno narodno odločnostjo. Mi moramo izgraditi prav vse naše šolstvo od ljudskih šol do univerza in akademij, in sicer prežeto z našim 1» slovenskim duhom, dvigniti moramo prav vse panoge nsSega domačega slovenskega gospodarstva, ttnea pa z vso odločnostjo braniti, ozir. si pridobiti izključen in odločujoč vpliv ca prav vse panoge aaie£& jsv»*ž& živlfsnja. V 4em: pogJeAa ne h>i smeli nikoli in aikjer jsojMdgati rali tm las, ne glede jezika, ne glede uprave, ne glede gospodarstva itd Todci — kom smo pršili? Lahko rečemo, d« nazadujemo na vsej črti. Na naših železniških vajjs«»& imamo razne napise v vseh mogočih jezikih, le slovenščina je že skoro izgi-arii® pt«v 4a zadajik ulesktv. Denar, jsrado* tiskovine itd., itd, vse ima že same neslovenske napise. V Ljubljani imamo le »zanatsko« baako, v Poaovičah »ergeio«, ljudstvo dala tui-JJti »kuluk«, aad tisoč let stare aiov. župaae so pogasli ta jih nadomestiti s .->prcdsedntki«, ki jkn remi »zvaoiEniki« na »srezih« po snili mati, celotna vladi, deželni ministri, zastopi&i vojaštva, države ftdL V l>fiinxbeijrH al M samo pregled strankine moči, ampak so bila izdana tudi navodila za bodoče delo. Letošnji JtoBjres je bil večji kakor v prejšnjih letih. Moštvo, ki je bilo zaposleno v delovni sLužbi — Arbciisdieiis* — je ifiteV) lastno Taborišče, v katerem je stanovalo 260.000 mož, nad 170.000 pa so jih spravili pod streho v mestu. Napadalni oddelki so šteli 76.000 mož in so biij v lastnem taborišču izven mesta. Lastno taborišče je »mri* tudi l®Jerje\® mladina, Katere je prišlo 45.000. Vseh udeležencev računajo, da je bilo na kongresu okrog tri četrt milijona. Hitler je govoril najprej o notranji politiki, nato o gospodarstvu ter je zahteval brezpogojno pokorščino do vseh njegovih odlokov. Dalje je poudaril: V manj kakor petih kiifc smo obra- Spodtija Šiška je Vila 12. septembra pozo-risče lepega verskega dogodka: člani slovenskega tretjega reda sv. FraličiSka so imeli dopoldne svoj prvi tabor na slovenskih tleh. Slabo vreme je sicer preprečilo, da hi mogel biti ia-tab«si; nu prosiem. toda v ccrkvi se je zbralo toliko pripadnikov t« ssgledne cerkvene organizacije, da m skoraj napolnili cerkev, ki aaore vase sprejeti okoli 5-000 ljudi, Treijerednilti ;n tretjcrednice so prišli od daleč, tako iz Štajerske, Dolenjske, Notranjske, Gorenjske. Med množica so prevladovali moški. Malo pred 30, je prišel žkol dr. Rozman, ki je bil od itevime množice slovesno sprejet. Sledila je sluiba božja, pred katere je pridigal škof dr. RoSman. Njegov izključno verski govor je vseboval krasne misli o KA. Naglasa! je. da je »v. oče postavil prav očeta tretjega reda, sv. Frančiška, z* patrona KA. Sv, Frančišek mo»a biti zgled, kako moramo biti katoličani polrtvavaltii ic junaSki. SkoF dr, Rožntan je nato daroval slovesno službo božjo. Ljudsko peije je učinkovito dvignilo sijaj službe božje. Po službi božji je bil v prostrani cerkvi tretjeredniški tabor, ki ga ie o tvor iti provia- »snnHiiii B^JfeoSJŠi in opremljeni naiMJžni meseenik v naši državi. frnn "rcdiao lepe sJite v fea&ro-tiskii. Pišite, da ge. Yain poiljejo na obleti. Naslov: »Bogoljub«, IjuliljaMa, Jugiasl^v, tiskarm. cisini vaditelj ireijtsja reda p, Odilo, ki je govoril o družini in o rt, Fn&afiitkM, «SftaH(>vite-iju tretjejJa reda. Treijeredniki Štejejo dane« v Slevenip okoli StUiOC članov ic so o&ciuma »viaada, ki mora. saed narod kot vaefa sonnožica za katdiiko Cerkev, 7a kržčarijski duh ia pa za katoliški tisk, Boriti se moramo proti brez-vestiiemu brezyejt«k«mu tiska. Tretjeredoižbi tabor j« nato pozdravil pro-v!ncial p. Gracijan Heric v imenu slovenske čunalt s pogodbo, ki jc bila zsmsmam ve&a bor*. V mu$ loimr Stirik Mth m sstvarili bopo ansuMŠa Pri te pa Msnčija dana ni -osssiljeroi, toaveč jo draži tenao prijaMjstvo z močnimi državami. Njsravaa siapnost koristi sarotko-sodalističas Nemčije m &tšklioi£ Italije se je zadnje mescce večkrat pokazala kot čvrst ciaiieij m žavarevaajc Em^e pred y,mc-deno blaznostjo, ki jo ograža. V bodoče ne bo več. moči v kateremkoli pomsmkuem vpiašauja prw+i kratko in -mate m dmmri red prrtr« nem-ško-italijariske skupne volje. Istemu ciliu služi tudi naš dogovor z Japonsko. Želimo biti ž njo z ramo ob rami pri obrambi pred napadi na se-danjfj. kuStatrm met, pred napa.di, ki jih danes doživlja Španija, ki jih bomo juhi doživeli na Daljnem vzfaotlu, ir. pojutrišujesti morda že kje drugod na s.vetu. Vsi se zanesljivo nadejamo, da bodo tudi druge držav« razumele znamenje naše dobe. in da bodo pripomogle k okrepitvi naše fronte razuma, zavarovanja miru in fronte obrambe naše prosvetljenostL frančiškanske province ter naglasa^, da Frančiškov! ideali vodijo Vse tri rede t idejah očeta sv. Frančiška. Tretji govornik je bil g. I-u-dtrvik tnS iz Zagreba. Ožrtai je ideal tretjeved-nika, ki je asmiljen ia dofoer, Na« vež* tdi3-stveni zgled sv. Frančiška, igled neizmerne Ijiibejuaj, ki jo je pokazai povsod s vsem svojim bistir-om in vsem sivar«sa. Velika množica je po teb govorili ^apeia pesem »Lepa si, r«i V soboto zvečer pa so se tisoč« tretjered-nikov zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kjsr m imeli čeki noč svoje pofeožnosti. Posebno lepa je draskn procesija r. gorečimi bakljami, katere .se je ockležil« »ari «.iv« tisoč vernikov iz vseh krajev Sfeveaijc. Ob petja cerkvenih pessiš, zlasti pa pesnai z evbar&ii&Mga kongresa, j« sil zakljačec prvi slovenski twtj«redni»ki tabor. Zmmg&si&pf^ fašizma Nemčija se pripravlja ®t »prejem vodje ita-lijaitafcegs fašizma, ki prispe v fieriin v drugi potevki septembra. Miw«>l«iija bo iia ajego-veai pohodu v Nemčijo spremljate vodilnih osebnosti, ddežiiii bodo prejema iu korene se prirejajo vladaijem ia v kadrih aranžmaju so Nemci največji mojstii. Nemški in italijanski listi posvečajo psedstojecemu sestanku že sedaj največjo pozornost ter namljgavajo, da s« Mussollni in Hitkr sestajata v časti, ko je ves svet v strašnem položaju, kot edina zaščitnika miru v F,vropi. O sestanku samem se trdi, da ne bo naperjen proti nikomur in da pomeni samo eno ?z-med najčvrstejSh poiošiev za mir v Evropi-Njegov poudarek bo nedvomno na zunanjosim; tako bo Ain-ssolini e svojim spreiretvom stvovai ludi maBevrom nemSce vojske, njegov sprejem v Berliau bo pa uprav kraljevskega značaja. Da .ta poudarek v sveta ne bo os™ brez globokega vtisa, je jasno. Dočim je doslej zveza med JMenjčijo in Italijo ostajala zgolj eno, seve močno politično sredstsio, bo s Besta«*>OT MussoKuija z ffitlrrjeia Evropa očitno razdvojena v dva docela si nasprotna tabora, zmagoslavje fašizma. dami ireiiegm reda so zbomvali zadela ksp, ko je doma pripravljal mize za svatovako pojedino. Prijatelj, ki je bil takrat pri njem, je smrt prikri';, da se je mogla poroka izvršiti brez motenj, Ko so pa svatje prišli nazaj domov, so zagledali mrtvaški oder pred seboj in na njem mrtvega nevestinega očeta. Svatovska oblačila so se morala zamenjati z žalnimi. d Prodiranje podgan v Ljubljano. Z vefi strani riant poročajo, da se je letos zelo povečala podganja nadloga v Ljubljani. Marsikdaj lahko že po cestah ponoči vidite švigajoče podgane, kar vsekakor ne vzbuja nikomur prijetnih vtisov. Stanovalci se pritožujejo, da prihajajo podgane visoko gori v hiše. Posebno pa ni všeč podganja nadloga kuharicam, ki vedo, kaj pome.ni podgana za živila. Skušali smo si razlagati, zakaj je prav letos toliko podgan. Nekateri so nam rekli, da zaradi tega, ker regulirajo Ljubljanico in se je sedaj vsa ta Uporabljajte D-vitaimnaki preparat JtPSKK" in apneni preparat MOSSttN"r> ker boste z nekaj dinarji dosegli v«!ife eSabiSflsfe. Pri sv i n'ah se doseže ?a 20 Din nad 100 Din dobička« Pri teletih se doseže za 25 Din nad 100 Din dobička. Pri kravah se doseže za 50 Din več stotakov dobička. Zahtevajte navodila in nasvete za napredno živinorejo pri „KAŠVEL" d. d., Zagreb 6, poštni preda! 50 golazen zatekla v mesto. Nekaj bo mogoče v tej razlagi res. Vendar naj bo vzrok kakorkoli: potrebno je podganam napovedati boi, da se nam ne bodo zapodile po vsem mestu in nas okuževaie. Ali ne bi bilo umestno, da bi magistrat uvedel teden boja proti poganam in mobiliziral vse prebivalstvo za boj proti podganam! V drugih mestih to z uspehom delajo. Ali ne bi kazalo poskusiti kaj takega tudi pri nas. d Hudo Se zbolel bivši verski poglavar muslimanov v naši drže.vi reisuiuiema Čauše-vič. On je bil pod JNS režimom na cpreten način odstranjen s svojega mesta, pod sedanjim pa zopet postavljen nazaj. Po kratki službeni dobi je bil zaradi starosti upokojen. d Heicegoviaski med Pol milijona kilogramov medu bo letos pridelala Hercegovina. Panjev imajo hercegovski čebelarji okrog 2i tisoč. Vremenske prilike so bile letos za čebelarstvo zelo ugodne. Čebelarji prodajajo tamkaj med po 10 do 11 dinarjev kilogram. d Swn« k zažgala, potem pa pomagala gasiti. Poročali smo že o velikem požaru v Pudobu pri Ložu na Notranjskem, kjer je zgorelo šest poslopij. Obenem je bila izražena tudi domneva, da je bil ogenj podtaknjen. Izkazalo se je, da je bil ta sum upravičen. Ono soboto zvečer je nad Pudobom zopet zažarelo r.ebo. Hvala Bogu, to pot ni bilo hudega. Zgorela je senena lopa, v kateri je bilo nad sedem tok slama in jezerine. Lopa je bila le nekaj sto metrov oddaljena od Pudoba. Ponoven požar je povzročil med prebivalstvom veliko vznemirjenost. Ko so se pa vračali v nedeljo zjutraj ljudje od jutranje sv. maše in našli pri Kovačevi žagi, na vratih kapelice "listek, v katerem neznani požigalec grozi, da bo v osmih dneh zopet gorelo, ni čudno, da se je polastil prebivalstva tak strah, da so nekateri imeli v ne- prvovrstna, po najugodnejših cenah kupile pri CENTRALNI VIHARNI»Ijufeljaiij ■ ' 3» KAJ JE NOVEGA ZAHVALE Dne 12. julija letos mi jt do tal pogorela stanovanjska hiša. Uprava »Domoljuba« mi je taicoj po prejetem obvestilu potom dekanijskega urada v Trebnjem nakazala 1000 dinarjev podpore. Iskreno se zahvaljujem in kličem: Bog plačaj! Breza, p. Vel, Loka, 26. avgusta 1S>37. Marija Smrke 1. r. Dne 5. septembra mi je po izrednem naključju pogorela stanovanjska hiša v Črni vasi 51 498 v Ljubljai. Uprava »Domoljuba« mi je kot stalnemu naročniku lista takoj po naznanilu nesreče izplačala jK>dporc» v znesku 1000 din. Za tako hitro pomoč se najlepše zahvaljujem in izjavljam, da ostane naša hiša vedno naročena na »Domoljuba«, katerega toplo priporočam vsem hišnim gospodarjem. Črna vas v Ljubljani, 10. septembra 1937. Andrej Snoj, !. r. domače novice d Zelo dobro sta bila obiskana preteklo nedeljo še dva tabora. V šmartnem v Rožni dolini je govoril ob priliki blagoslovitve Slomškovega prosvetnega doma tudi senator Smo-dej, na prosvetnem dnevu pri Sv. Juriju ob Taboru pa predsednik iantovske podzveze v Celju profesor Bitenc. Popoldne so telovadci in telovadkinje dokazali, da v telovadbi lepo napredujejo. d Tudi obi iaiki m s« zaželi gibati Po zgledu drugih stanovskih taborov, ki so se letos zbirali po naš? domovini, so tudi slovenski obrtniki za te dni 3klicaii svoj prvi večji tabor k Sv. Joštu. Na gori se je takoj zbralo mnogo obrtnikov iz vse Gorenjske, mnogo jih je prišlo tudi iz Ljubljane in okolice, pa tudi Štajerci so bili zelo številno zastopani. Po sv. maši so bili pred cerkvijo razni govori o stanovskih zadevah obrtnikov. Množile so ge zahteve po mno- gih ukrepih, ki naj stališče in delo naših obrtnikov olajšajo. Zlasti davčna oblast nalaga obrtnikom vse hujša bremena, ki jih posebno manjši obrtniki ne morejo več zmagovati. Pritisk industrije je vedno hujši, delovna sila je zmerom dražja, obrtnik postaja vsak dan bolj odvisen od različnih okolnosti, ki jih sam ni več v stanu premagovati. Klic po rešitvi obrtnika bo zalo postajal vse pogostejši, vse nuj-nfcjši, vsako odlašanje položaj samo poslabšuje. Obrtniki so končno pri Sv, Joštu sklenili svojo stanovsko organizacijo še trdneje povezati med seboj, vse svoje sile združiti v eno samo smer, ker le na ta način bo uspeh borbe kdaj mogel postati v resnici koristen za ves obrtniški stan. d Lepo Marijino slavje je bilo na Mali Šmaren na Rakovniku pri Ljubljani Letos je minulo 13 iet. kar je papeški nuncij msgr, Pel-legrinetti posvetil dograjeno svetišče Marije Pomočnice, K v trski slovesnosti so prišle množice od blizu iu daleč. Promet je bil močno ojačen irt bi morda res bilo prav, da bi se podaljšala električna železnica vsaj do Rakovnika. d Spomenik pesniku Simonu Gregorčiču «0 odkrili v četrtek 9. septembra na Napoleonovem trgu v Ljubljani, Odkritju spomenika je prisostvovala velika množica občinstva in številni zastopniki državnih in kulturnih ustanov. Na koncu no navdušeno zapeli »Hej Slovenci«. d Hov veliki prosvetni dom grade v Komendi. Živeli osnovatelji in podpirateljii d Novi gasilski dom so bi«gos!ovil» v nedeljo 5. septembra v Predosljah, Na slavnost je prišel tudi knez-namestnik Pavle s kneginjo Olgo, ki ju je narod navdušeno pozdravljal. Knez-namestnik je obljubi! svojo pomoč. d Je bil preveč vesel, ker jih je dobro oddal. V času največjega veselja in zadovoljstva je zadela kap trgovca Ladislava Santa v Bczdanu pri Somboru. Oddal je že tretio hčer, vse tri tako dobro, da je bil zares vesel. Ko so bili svatje na poti v cerkev, je trgovca razstavo deljo naloženo vse potrebno in Šakali, kdaj se bo pri komu pokazal rdeči petelin. Pod vodstvom žandarmerijskega n&iedn:'.ka Toplaka se orožnikom posrečilo, da so se isti dan izsledili požigalca. Bila je to neka domačinka. Ta se je v začetku na vse načine zaklinjal* in tajila, da je pri vsej stvari nedolžna; to ji je bilo toliko lažje, ker je na dan požara prav pridno nosila vodo in pomagala gasiti. Končno pa je pod težo dokazov jokaje priznala, da je osa napisala grozilni listek in nazadnje še svoj zločin — da sta oba požara njeno delo. Kaj jo je nagnilo do tega, pa bo dognala sodnij«, kateri je izročena v varstvo, da prejme zasluženo plačilo. d Zaradi sama umora železničarja Josipa Osirel* so zaprli znanega tička Josipa A.n-žorja z Zadobrove pri Zalogu, Jože odtočno taji, da bi zagrešil očitano dejanje. d Sposaiaski kril ponesrečencem so blagoslovili te dni pod Storžičem nad Tržičem, Tržičani se še vedno z vsem spoštovanjem spominjajo deveterih primerov, ki so našli na letošnji velikonočni ponedeljek smrt v sneženem plazu Storžiča, Njihovi grobovi na tržiSfeem pokopališču so vedno okrašeni in prijatelji pokojnih jim prinašajo redno zlasti planinskega cvetja v tovariški spomin. Ob grobu tudi vedno kdo moli. Tudi kraj nesreče pod Storžičem ima letos vss polno obiskovalcev. Posrečena je bila misel podružnice SPD v Tržiču, da je postavila na kraju nesreče lep železen križ, ki stoji na kamnitem podstavku, visok je pa kar 5 metrov, V kamniti podstavek je vzidana plošča z imeni vseh ponesrečencev. Pri tem križu je bil v nedeljo 5. septembra pripravljen lep oltar, ki je ves žarel v planinskem cvetju. Do desetih »e je zbralo tu do 300 ljudi. Ker je kraj nesreče v lomski župniji, je pristopil k oltarju g. župnik Sparhakl Karel iz Loma, ki je daroval najsvetejšo daritev in nato blagoslovil križ ter dodal še pretresljive molitve z a pokojne. Z lepim govorom je gospod župnik izvabil marsikatero solzo. Pri »veti mali to dovršeao' prepevali pevci moškega cerkvenega zbora iz Tržiča, ki so tudi še potem ob križu in skalnatih pečinah pošiljali svoje misli z žalostic.kami proti nebu. Dostojanstvena, resna in zares lepa je bik ta spominska slovesnost. Zaslužili so pokojni križ in sv. malo, saj so bili vedno vzorni planinci, ki so nedeljski in prazniški čas znali tako preživeti v planinah, da »o bili prej vedno pri «v. maši. V tem naj jih na$i planinci posnemajo! d Da bo pismo prefd naslovnik brez *lro4kov ... Teden rdečega križa od i 9. do vključno 25. septembra 1937. Za označeno dobo morajo pošiljalci v smislu zakona o društvu Rdečega križa poleg rednih poštnih pristojbin plačati za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu tudi posebno pristojbino 50 par Prosvetni tabor v št, Ilju na naši severni meji je preteklo nedeljo, kljub slabemu vremen«, lepo uspel. Vrstili so se v sprevodu konjeniki, kolesarji in narodne noše, člani fantovskih odsekov in dekliških krožkov, prijatelji katoliške prosvete itd. Službi božji je sledilo zborovanje, kjer je bilo navzočih okoli 2000 ljudi. Med .drugimi je, navdušeno {»zdravljen, govori! tudi minister dr. Krek. Med drugim je slovenski minister povedal tudi sledeče: V polpretekli dobi so se dogajali čudeži, da smo Slovenci držali zvezanega številčno močnejšega in gospodarsko močnejšega nemškega sovražnika in da nismo tonili v njegovem morju. Ta čudež je sedaj slovenska in katoliška prosveta, ki it priklicala na, dan vse sile slovenske narave in jih postavila v borbo za obstanek. Poleg matere, očeta, duhov- za nika in učitelja ter Cerkve je bila prosvetna organizacija tista, ki spremlja našega človeka od zibelke do gfoba in ga pripravlja za vse položaje v življenju. Naša prosvetna društva so \a-ruhi naših verskih, narodnih in kulturnih izročil. V njih bomo naprej ustvarjali svojo versko in slovensko kulturo. Zvestoba do naroda je temeljna prirodna vrlina slehernega človeka, če te vrline ne spoštuje in ne goji, ne more biti živ ud jugoslovanske državne skapnosti. Dokler bo v Slovencih živelo tako pojmovanje zvestobe do naroda, bo na naši severni meji živel rod zvestih stražarjev naše države. Ker naša katoliška prosvetna organizacija v svojih članih goji tako mišljenje in čustvovanje do svojega naroda, je najtrdnejše jamsivo za trajen blagor države in kralja. BfI!KS"f«!aH v korist društva Rdečega križa, Ta pristojbina se prilepi na pošiljko samo v obliki posebne znamke Rdečega križa. To znamko se more kupiti na pošti in pri vsakem zasebnem prodajalcu znamk. V primeru, da pošiljalec ne bi plačal te pristojbine, se prepušča prejemnik«! na prosto voljo, da jo on plača. Ako bi ne plačal ne pošiljalec ne prejemnik te pristojbine, se bo pošiljka kot nedostavljiva vrnila v oddajni kraj. Ta pristojbina 50 par se plača pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne hi vrednostne) in za brzojavke v notranjem prometu. Za pošiljke, ki so slo"!jene v inozemstvo, ta pristojbina ni obvezna, vendar r,e pošiljalcem z oiirom na namen društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke. d Pri gotovih bolezsib žolča in jeter, Soičnega kamnu fet s!a!e«ce urejuje naravna »Fraaa-Jossfora* grenka voda prebavo in pospešuje Izpraznjenje črev, Klinilfee izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje. ako se jemlje zjutraj na tešče »Franis-JaictoTO« voda pomešana z nekoliko vroče vode. F,trg. po siln. m, na!. Sn ear. srtr. S-fcr. WO, JS. V. d Žrtev avstrijskih izzivate v je postal de-laec Franc Magdič iz št. Ilja, katerega so našli na njegovem ležišču mrtvega. Magdič je zadremal na klopi pred hiSo svojega gospodarja, gostilničarja is poštarja g. Sfiligoja. Mimo so prišli trije vinjeni avstrijski razgrajači, 35 letni viničar Kari Brctterklieber, 22 letni hlapec Josip Majhen- in 25 letni delavec Kari Stingl, vsi trije doma te Špilja. Eden od njih te j« zaletel nalašč v spečega Magdšča, da ga je rrgel * klopi. Magdič j« v poknu udaril nazaj is pri tem zadel Avstrijca. Sada; pa so v«i trije planili Skrb za ihte, M so prestali zapom® kmzmm Kaznjenci so v psav težkem položaju, ko se jim po doslužent kazni odpro vrata v svobodo. Kam in kako?. Nimajo obleke ne službe. Nuja življenja mnogoterega požene nazaj na pot zločina. Zato so angleški katoličani ustanovili Katoliško društvo za pomoč kaznjencem. Občnega zbora tega društva se je udeležil sam wesimin-eterski nadškof Artur Hinsley, ki je poveličeval namen in delovanje društva. V preteklem ietu *e je društvo v samem Londonu zavzelo m 1200 kaznjencev. V 107 primerih jim je našlo službo, Jta 574 kaznjencev in kaznjenk, ki so bifi izpu- ščeni is zapora ali pogojno obsojeni, je sferbelo s čuježnostjo it) ljubeznijo. Uravnane so bile zakonske zadeve, 20 otrok krš&nili, 36 kaznjencev ae je zopet pomkiio s Cerkvijo. Posebno brigo je društvo posvečalo obleki. Kdor nima primerno dostojae obleke, ne najde v Angliji službe in dela, vskd česar mu preti nevarnost, da zopet zaide na slabo pot. Občni zbor društva je sklenil, da bo v tem letu pomnožilo svoja prizadevanja v prid .kaznjencev, posebno skrb pa bo naklonilo kaznjenkam. po njem, ga začeli pretepati, oni pa, ki je dobi! od Magdiča udarec, si je od svojega tovariša izposodil nož ter dvakrat sunil Magdiča. Zadel ga je obakrat ter mu zadal dve rani, eno v levo, drugo v desno roko nad komolcem. Rana na des>ii je bila smrtonosna, ker je šlo rezilo pod pazetaho ter ranilo žilo odvodnico. Magdič se je zatekel v hišo, kjer so ga obvezali. Ker ni bilo takrat doma šentilfske|a zdravnika in ker Magdič ni močno krvavel, je odšel ležat. Avstrijske razgrajače so naši orožniki prijeli pred mejo ter so jih zaprli. Magdiču pa se je ponoči rana na žili razširila ter je med spanjem izkrvavel Haili so ga zjutraj mrtvega. d Sosasisarfa so dobili znani nacionalistični kričači okrog »Narodne odbrane«, Uprava mesta Belgrada je namreč ugotovila, da je »Narodna odbrana« v zadnjem časa ponovno prekoračila s svojim ravnanjem in delovanjem zakoniti delokrog, ki ga odrejajo društvena pravila. To se je posebno videlo v boju proti kcmkordaiu. Uprava mesta Belgrada je odredila, naj •« predsedstvo, osrednji odbor : na«bs©rni odbor Narodne odbrane tak<>j razrešijo dolžnosti, za komisarja, ki bo opravljal vse posle, pa j« do izvolitve nove uprave imenovan upokojeni divizijski general Miloš Mi-hajlovič. d Kar J3.MS «jsepi»tB*ažii prebiva v samem Zagrebu. To neveselo novico je spravilo na dan druttvo Zagrebčanov. Društvo ABC, ki se bori proti nepismenosti, se bo takoj lotilo dela in začelo svoje delo kar ▼ Zagrebu, še prej, pmden preide na deželo. Upajo pa, da jih bodo obSaatv«. pri tem tedatao podpirala, da se odpravi ta madež iz imena »hrvatske prestolnice«. 4 d ti jpriio&i smiv »keSSm«. Cel koran {turško sv. pismo) »e je naučila m parne' 13 letna SaMba Cekajič iz Kukaj«. Maalkoani acKjii take svoje sovernike, ki znajo njihovo *4veto pismo« na pamet, posebno v Časteh. Na-denejo jim priimek hati'/s. Sahflho bo t nedeljo preizkusila posebna komutja, v žs-šett »e nahaja devet takih, M m tudi iSuSlii«. Tako mlade haSae bosanski muslimani 8« niso imeli. d Zszimbro sbonmutfe- V BsSfradu «e bo-bo 26. ssigtett&ra zbrali vsi taki državi?*«!, ki so bili zaradi svojega političnega prepričanja bodisi zaprti, obsojeni na irsgsa bivanje v gotovem kraj« aH še drugače prepsianš.^ Na zborovanje bo priSlo najbrž veliko Število ljuoi, saj no smatrali oblastnik! te vrst Stskičt, Z.v-koviča, Uzunoviča ter njihovih slovenskih P"; ganjačev z« svojo prvo dolžnost, da ljudi, k« li upajo misliti nekoliko drugače kakor oni, zapirajo, batinajo in zapirajo. Pravijo, da bo ljubljanska Kazina poslala posebnega opažo-vslca, ki se bo morda csskr priglasil med preganjalce. Saj tako v«dao pisari ljubljansko .Jutro«. Na zborovanju bodo preganjalci zbrali vse dokaze, ki jih bodo objavili v tisku in z njimi osvetlli spomin tlsiho, k! jih tudi danes lastnega početja ni sratii. dl Vloraiiec r Sentj^ierakam Župnija. Deževno noč od petka tsfe goboto »o izkoristili vlomilci tudi za obisk v pisarni *«.ntpist«rskega župnišča v Ljubljani. Vlomili so z vrt« «,a pri oknu v pisarno odstranili železno mrežo, is pisarne so odnesli nad 2000 din gotovine. Pri svojem delu so bili pravidni, tako da služkinja, ki spi pri sosednem oknu, nt ničesar slišala. Zelo prav pa jim j« tudi pfUlo dstevje, ki je dobro ščitilo njihovo dela. d Dr« atMlev* j* narasti« Drave pri Muti, ki je seda« popolnoma odrezana od železnice ter mer«j» ljudje in poŠta po dolgem ovinku ns postajo v Vahred. d Zaradi močnega dežja so zadnje dni zelo narastle nekatere vode Ljubljanica je že prestopila bregove in poplavila precej sveta. Ker je Se mnogo pridelkov na njivah, lahko napravijo povodftji mnogo Škode, d Delna stavka, ki se je začela oni četrtek popoldne, se je v tekr noči in v patek zjutraj farSirila na vse obrate trboveljskega rudnika. Končno pa se je s centralo TPD dosegel sporazum in so Sli rudarji v petek popoldne ob 4 že na delo v jame. Dotični rudar, ki je bil od-puSčen in zaradi katerega se je stavka začela, i« dobi! samo i 4 dnevni dopust. Stavka ni pričela toliko iz prijateljstva do odpuščenega tovariša, ampak je biia izraz spSoSne nevoiie zaradi razmer posebno sedanjega mezdnega načina. Kljub temu, da V3e dni delajo, le zaslužek boli pičel Zaradi tega so že tudi napovedana nova pogajanja, da se fieke postavke pri plačah spremenijo. d Oj, ta nesrečni alkohol! V sredo, na Marijin praznik, so popivali fantje iz Stročje vasi pri Ljutomeru v gostilni g. Puconja, Med tanti je prišlo do medsebojnega prepira. Nek delavec Korošec A. je v pijanosti izzival fante, ki so ga kratkomalo izrinili iz gostilniške sobe. V divji jezi je nato Korošec vrgel gostilniška vrata s tečajev, fanije so ga pa zopet hoteli vreči ven, takrat pa je Korošec z nožem sunil posestniškega sina Pevca Andreja v srce, Ranjeni Pevec se je takoj zgrudil na stol in po preteku pet minut ie umrl. Takoj je bila poklicana oroiniSka postaja iz Ljutomera, ki je morilca Korošca prijela in ga vtaknila v zapor v Ljutomeru. Ziutraj pa je morilec našel v žepu ft«kega svojega sostanovalca, ki ga takrat ni Mo v zaporu, britev ifi si z njo dvakrat pre- Jomod enako mnenje: njihom kakovost je neprekosljiva! posebno blago in učinkovito čudovitega vonja rezal vrat, Vsaka rešitev je bila zaman. Tako s« je morilec sam sodil. d Dalekovtdoa občina. Mestna občina v šibemku je v okolici v Zablačju podarila tovarni »Dinara« velik kos zemljišča pod pogojem, da že do prihodnjega poletje zgradi tri velike tovarne, in sicer tovarno cementa, tovarno aluminijevega cementa in tovarno fosfatnih gnojil. V okolici »o namreč velika ležišča fosfata, le da so prometa« zveza slabe. Ce se bo tovarni izplačalo delo, bo kasneje zgradila v zaledju še lastno ieleatnico. V novih tovarnah bi dobilo okrog 1200 novih delavcev kruha. d 181 let« svoje starosti je praznovala pred nekaj dnevi Terezija Surin iz Dravskega Središča. Žena je morala v življenju trdo delali, saj je dnevno prenašala kot polovka tovore na trg v Čakovec in Ormož. Starka sa še dobro spominja let« 1848 in vseh dogodkov v tem letu. d »BiagovipMl«, glasilo skopljaoske Hje, je priobčila It dni članek O borbi proti konkordaiu pod naslovosn »Odkrite karte«. Tam piše med drugim tole: Oni, ki »o nas katoličane neprestano napadali kot verske prenapeieže, kot brezkompromisne zagriaence in neznosljive sovražnike drugih ver, sebe pa hvalili kot najpopolnejše primere ljubezni, bratstva in enakosti, so s« sedaj pokazali v pravi luči. Pri njih ni več niti sence verske znosijivosti. Proti katoliški cerkvi so zavzeli stališče, ki je vse prej kot strpno in ie najmanj bratsko. Sneta je maska. Spoznali smo se.« d Romale a* grofe Antona v P*<8»vo in na Sveto goro pri Gorici, z izletom v Benetke in Trs« (z avtom), po znižani ceni, bo od 6. do 9. oktobra. Priglasite *e za podrobna navodila na naslov: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Vmotoei m gostilničarji V »Slovenskem gospodarju« piše neki vino-£iadnik med drugim tudi to-le: Gostilničarji za mariborsko okolico hočejo imeti pravico, da bi ie oni smeli točiti vino, kate-reKa je ubogi vinogradnik s tako težavo pridelal. Stara pravica je, da smejo vinogradniki točiti svoj pridelek. Kaj bi rekel svet in posebno ^jemalci, če bi trgovci z mlekom zahtevali, da živinorejec ne sme prodati mleka drugemu kot J* trgovcu z mlekom. Kaj bi rekli odjemalci, ce oi zahtevati trgovci z jajci, da ne bi smel druge-1,111 prodati kmet jajc kot trgovcem z jajci. Kako bi izgledalo, če ne bi smel kmetovalec drugemu prodati krompirja, zelja in sadja kot samo trgovcem. Kaj bi rek«! obrtnik, če bi smel uapra-viti svoj izdelek, a ga ne bi smel drufemu prodati kof trgovcu, da bi ta vtaknil v žep njegov zaslužek. Potrošniki vina so odločno proti temu da bi samo krčmarji točili vinski pridelek. Kdor želi vina, se rad oglasi pri gostilničarju, če mu postreže z doJ»ro in ne predrago kapljico; v nasprotnem primeru pa je razumljivo, da «re mimo njega v vinotoč, kjer dobi boljšo ki c* nejo pijačo. d V Gorico itt Trsi ob svetogorskeai saanju za god rolftivenske B. B. 6. do 9. oktobra; istočasno bo tudi romanje na grob sv, Antona v Padovo in izlet v Benetke za one, ki bi se želeli pridružiti. Priglasite se zs brezplačna navodila na naslov: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. d Pri zaprtja ati pa pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj (ia tešče kozarec naravne »Fratiz-josrt« vode IZ DOMAČE POliTMB d Kongres mladine JRZ v Bslgradu. V oktobru bo v Belgradu kongres mladine JRZ. ki se bo ta dan zbrala v velikem š»evilu v naši prestolnici. Mladinska organizacija JRZ je izvedena po vsej državi in tudi v Sloveniji. Belgrajskega kongresa ie namerava udeležiti slovenska mladina. Banovinski odbor mladine JRZ v Ljubljani je določil svoje delegate za Kongres v Beogradu gg. Smersu Rudolfa, ing. Sodjo Jožeta, dr. 2ebeta Cirila in Češnovarja SIsvkota. d Je tudi pcbožeu, če taka kaže. Belgraj-ska »Samouprava« piše: »Gospod dr. Kramar je v neki polemiki oporekal, da bi imela sedanja vlada zaslugo za to, da so se cene kmečkih pridelkov zvišale, ter je trdil, da je to zasluga ljubega Boga, ki je dal obilni plod našim njivam. Zelo lepo ie od g. senatorja, da je posta! na stare dni pobožen, fefcla kam je pobožen, »e mora držati resste« is »rianati vsakemu, W mu gre. Razen tfi>ga ®» feo gotovo znan tudi ljudski pregovor: Poitaagaj «i sam in Bog ti bo pomagal. Dokler je bil doktor Kramer član vlade, njegovi vladi ni pomagala, nobena pomoč, ker si ni niti sebi sama .Tnala pomagati. Res je, da so se posamezniki od te vlade opomogli, kakor n, pr. Velja Popovič, dr. Kojič, Ilja M&ajlovič, Peter fevkovič in Se nekaj ČSragih, toda k sreči lipicanerska politika se več ne vodi.« d PobiM**!* ? Belgrajska »Samouprava« se peča na uvodnem mesta * spominskimi za-duinicami za pokojnega patriarha Varna vo, ki 30 bile 4. septembra po vseh $H-s.vot!sviiih cerkvah naše države. Te proslave so povsod ostale v «wj«h dostojanstvene resmobe ter so se opravile v popolnem redu ie> s&iru. 4. »eptei.ibra je bil zate no-ju v Črni vasi na Barju. Ogenj je nastal na hiS-nem podstrešju in uničil precej sena, slame, perila in poljskega orodja. Zdaj so ugotovili, kako je prišlo do ognja. Domača gospodinja je v ča-su, preden je začelo goreti, krmila praMe v »vinjaku. V peči, ki jc pri svinjaku in v kateri kuhajo za prašiče, je gorelo. Domača mačka »c je nekaj »mukala okrog peči, naenkrat zsmij&vkala in zbežala ven. Gospodinja se je ozrla za njo in opazila, da je mačka po dlaki vsa ožgana in da se kadi z nje. Mačka je smuknila naravnost na podstrešje in knislii zatem je nastal ogenj. Barjanski gasilci, ki so prihiteli gasit, so po končanem gašenju res iia-šli zoglenelo mačko med ožganimi tramovi na podstrešju. d Zopet žrtev električnega toka. V Za-gradu pri Celju je nepričakovano prišlo do smrtne nesreče, ko je rudarski delavcc Kolar Jože postal žrtev električnega toka. Pri posestniku Cečku so stiskali jabolka. Pri delu jc pomagal tudi Koiar, ki je sicer tudi pri Čečku stanoval. Zaradi pridnosti in ustrežlji-vosti so Čečkovi Kolarja smatrali skoro za svojega, ker je ob vsakem prostem času in ob vsaki potrebi rad ustregel gospodarju in mu pri delu pomagal. Oni dan na večer pa je hote! Kolar napeljati električni tok od Čečkove stiskalnice do soseda, Žica je bila sicer izolirana, pokvarjeno pa jc bilo stikalo. Ko jc Kolar držal v eni roki kolobar žice, v drugi po stikalo, je nepričakovano prišlo do kratkega stika. Kolar je zaječal in se zgrudil. Prisotni so brž priskočili k njemu, istočasno pa poklicali reševalni avtomobil iz Celja. Toda še preden so Koiarja prepeljali v bolnišnico, je že izdihnil. d Ko se je hotel napiti vode, je padel 80-ietni starček Franc Grabnar iz Voščic pri Blagovici v Drtijščico pri Zg. Dobravi pri Moravčah in utonil. d Nesreča na Komarčš. Neka gospodična iz Koroške Bele se je vračala s svojim spremljevalcem iz Komne preko Komarče v Bohinj. V višini slapa Savice na poti Komarče jc gospodični postalo slabo, najbrž jo je prijela omotica in je pred očmi spremljevalca padla 8 m globoko po skalah in grmovju. Dobila j« težke poškodbe po vsem telesu. Zlomila si !e eno roko, poškodovala glavo in eno oko. Bas« ima tudi notranje poškodbe. Mimoidoči turisti, ki so se vračali s Trigalova, so takoi nudil" prvo pomoč. Pozvali so zdravnik« iz Bistrice, y je takoj prihitel z avtomobilom na mesto nesreče in nudil prvo zdravniško pomoč, nakar so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico v Ljubljani, d V avtoaiobtt »ta ae zaletela. V nedeljo, 5, septembra zjutraj se je peljal trgovec Ri-l,ard Maršič. v svojem luksuznem avtomboilu iz Braillovi v Žalec, Pod Bienovim klancem na ovinku so mu pripeljali nasproti navštric trije kolesarji, izmed katerih sta dva treščila v avtomobil. Enega izmed kolesarjev je vrglo čez avtomobil. Dobil fe poškodbe na glavi in roki, drugega pa je avtomobil odbil na stran ceste. Kolesi obeh ponesrečencev sta močno pokvarjeni. Poškodovanca sta dobila zdravniško pomoč prt zdravniku v Briulovčali. (i Odtrgala »8 je sk*S«, na kateri je stal. Ono soboto zvečer je dela! v kamnolomu pri Podčetrtku 31 letni delavec Plevnik Albin. Delal je 17 metrov visoko v skalah. Skala, na kateri je stal, se je odtrgala, da je padel. Siromaku je zlomilo križ in obe nogi. Kljub tem poškodbam pa še ni takoj umri, ampak so ga prepcljaH v celjsko bolnišnico. V bolnišnici so j>> takoj operirali in jc prišel šc k zavesti; vendar zanj ni bilo uspešne pomoči in je v velikih bo'ečinah izdihnil. —■ Naslednji dan pa je padel s kozolca Pikla v Žalcu ,iiegov hlapec Fjjavž Alojzij, kateremu se je ori padcu razbila lobanja. Tudi Fijavža. ki so ga našli nezavestnega, so prepeljali v celjsko bolnišnico, vendar je še istega dne umrl. d Smrtna aesreča na kranjskem strelišču. Kranjska strelska družina ima v Struževem pri Kranju svoje strelišče, na katerem se redno vsako nedeljo vrše strelske vaje. Samo strelišče se nahaja približno 750 m oddaljeno »d. vasi Struževo ob Savi pod potjo, ki pelje ii». Okroglo. Oni četrtek popoldne« se je podal na strelišču sreski vojni poročevalec g- narednik ilinko Ločniškar, ki se je hotel vaditi za velike zvezne tekme, ki se sedaj vrše v Bel-gfftdu. Z njim je prišel na strelišče tudi čuvaj strelišča Uršič Valentin iz Struževega 60 let podmornica v Sredozemskem morim V Sredozemskem morju križari skrivnostna podmornica, ki je potopila že dva sovjetska par-nika ter napadla dve angleški in še nekaj drugih ladij. Samo sluti se, kateri državi pripada tajinstvena napadalka, ki v toliki meri ogroža varnost na morju, ki je mednarodna last. Francozi so sedaj dali pobudo za sestanek sredo-zemsh držav, ki nai morsko razbojništvo primerno obsodi. Medtem je angleška vlada napotila v Sredozemlje okoli 50 vojnih iadj, ki imajo nalog, da z najostrejšimi sredstvi onemogočijo morebitne nove napade skrivnostnih podmornic. Zanimivo je, da sta tako Italija kot Nemčija odklonili udeležbo na tozadevnem sestanku sredozemskih držav in Rusija smatra Italijo za krivca ter je tozadevno že vložila v Rimu ugovor, ki pa ga je italijanska vlada kot nestvarnega, gladko odbila. Zakaj precej verjetno je, da je treba iskati pomorske razbojnike v ruskih boljševiških vrstah. Sovjetski komunisti hočejo z napadi v Sredozemskem morju izzvati sovražno razmerje med evropskimi državami, da bi lažje kar na debelo podpirali španske levičarje, ki jim grozi popoln poraz. star orožnik v pokoju, oče dveh nepreskrbljenih otrok. Na sedaj še nepojasnjen način je Ločnikar zadel po aesreči UršiSa v glavo. Mož je bil na mestu mrtev. iim.mvmiammm&mmm^mmsmm^mis^mm^.si SlsmsEislti dom JE NAS CENENI POPOLDNEVNIK. KI uživa, ko žirtev krivico trpi; na videz se kakor prijatelj ti kaše. 7.3 hrbtom pa škriplje in stiska pesti. Še vragu eo tako pof«njanje gabi, zato ovaduhu odstopa »voj cvet: »Kar nočeš, d« tembra 25 'etnico, odkar deluje pri našem kon-sumnem društvu, Koliko truda in skrbi je bilo t teh letih I Skromna uslužbenka, ki je tudi prednica naše Marijine družbe, naj ostane še mnogo let zdrava In tako požrtvovalna kot je bila do* sedaj. — Novi Lurd belokranjski, pri našem studencu pod Komendo, je bil za Marijino rojstvo lepo okrašen in na predvečer z lučkami razsvetljen. — Pri Treh [arah smo opazili, da je nekdo delii romarjem in gostom letak z naslovom >Z«ra«, ki izhaja po potrebi v Ljubljani-Moste, Izdajatelja prosimo, da raje prihrani papir za bolj nujne in pametne stvari in da ga ne pošilja k nam našemu dosti pametnemu vernemu ijud-fetvul — Mi dobro vemo, kam pes taco moli. Za danes nič drugega ne povemo, kakor to, da se je v,Jak, ki je dobil letak v roke, pomilovalno nasmejal in letak zmečkal, ga proč vrgel ali ga pa shranil za prvo potrebo... — Novica je tudi to, da je zdaj edini naš podobar gosp. Jereb v Metliki. Ce imate kak kip aH križ, ki ga je treba prebarvati, kar prinesite In odkar sem te tisto noč prižema! na srce, od takrat sem bil tvoj v žalosti in veselju, od takrat sem moral misliti nate ob svetlem dnevu in v temm »oči, slednjo ..ro pogostejše, kakor preleti v snežni no« klateči se volk svoj oblast no sled!« Zigenot je umolknil in si pntisml JSi na prsi, kakor bi kotel s silo udušiti v.har, ki se mu je razbesnel v srcu. >Tak govori vendar dalje!« je bruhnila Reka s pojemajočim glasom iz sebe. »Izgovori vendar do kraja, KTS pričel moj oče sinoči - saj se sliSijo tvoje SU: mi njegovimi kakor odmev na klic.c Jezno se je . , , nnvpi vendar, da sla se zedmila, povej, rTtSl ItofffcZt katero si voljan Iti z njim t isti poti i« stati na njegovi strani proti »mostacemd 'ii. nrP(ien sa me boS dotaknil ti s svojo razgreto ribjo roko, pr^ naj zrušijo le-ti tam pri Lokijevem kamnu atreho mojega očeta na mene in moje brate!« Zigenot je krepko uprl svoje oči v Reko. »Ne razumem, kaj govoriš! Ali da bi se postavljal na stran tvojega očeta in hodil z njim po poti, ki ni prava in ne poštena, za to ml ni nobena cena na svetu dovolj,, pa naj bi mi pomenila tudi toliko, kakor si mi pomenila t i I Svojega ..■ca ne morem preobračati kakor kmet zemljo s svojim drevom —• toda umreti morem za zvestobo, ki me vež® n& dom in kri, in na vse, kar je pravično m dobro! Poglej sem!« Pobral j« suho vejo s tal. »Poglej ta okle-šček! Pri vsej zlobi, ki jo snujejo tvoji bratje mojem« domu, po vseh sramotitvah, s katerimi si me obsula sama* m« veže nate ljubezen, kakor je zvezan v eno ta lesi Toda tako —< v sunku je prelomi! vejo in zagnal en ko. nec na levo, in drugega na desno, »tako greaia najini poti narazen! Jaz sem, kar biti moram — in ti »i kri od Vaeejeve krvi! Med teboj in menoj je voda, ki ne bs nikoli odtekla, med teboj in menoj je gora, ki ne bo padla in se izravnala!« Obrnil se je in krenil po hosti proti Ahi, Reka je tresoč se stala in stiskala pesti. »Pogodi ga, Henink!« je hlipala. »Pogodi ga -- in ue bom ti zamerila!« Stokajoč si je zakrila z dlanmi obraz in dolg« stala tsJio naslonjena n« drevo. Končno je povesila roke? ko okameneie bo bile njene poteze. Stopila je k sokolu* ga pobrala s tal in zasedla konja; počasi je jahala skozi les, ne da bi ji bilo mar povodcev in prepuščajoč konju, da si je sam ubiral poi. V naročju je držala svojega mrtvega ljubljenca, in v tem ko je strmo upirala vanj oči, se je njena drhteča roka prizadevala, da bi mu po* gladila razmršeno perje. Okoli divje race, ki je ležala pozabljena v mahu, s« začele brenčati muhe... Večer se je bližal, tih ln s pozlačenim bleskom. Rahel veter jo zablidel, in z zelenih bukev je štrlel kdaj 8 PO DOMOVINI Prosvetni tabor t? Si. Jarsžu V nedeljo, dne 26. septembra, priredi okrožje ttatovskih odteekov trebanjske dekanije v St. janzu prosvetni tabor v spomin dvajsetletnice 6mrti velikega slovenskega buditeijs dr. Jan. Ev. Kreka. Dolenjci, {»idile, da obnovimo v sebi našo katoliško in slovensko idejof fg raznih krajev S t, PeUr pri Novem mestu. Nedavno s« je poslovil od nas dosedanja tukajšnja učiteljica gdS. Lojzka Medved. Le dve l*ti je bival® gospodična v Št Petra, pa so sledi njenega delovanja med asmi globoke. Šolska mladina jo je kot dobro učiteljico in sgtedno vtgojiteljiee na maj vzljubila io jo spoštovala. Zunaj Šole je bita neutrudljivo delavna. Tudi pri tem delu so ji bili najbolj pri srcu šolarji, » katerimi je vprizoriia več mladinskih predstav. Udejsfvnvaia pa se je tudi med odraslimi. Bila je članica cerkvenega pevskega zbora. V pro-svetnem društvu je z veseljem pomagala in sodelovala pri predstavah. Največ pr. si je dala opravi« * dekliškim krožkom, čigar predsednica je bila. Pt ne samo predsednica, temveč bila je v njem tudi vaditeijica gimnastike. V te!esniii vajah je bSa Spravi mojster in je položil? temelj rs nadaljnje tozadevno delo pri nas. Dasi načelno odločna, je bila z vsakomer ljubezniva it, bolniki so bili deležna njaaega sočutja. Ni čuda, da jo je ljubilo mlado in staro. Mi se vrli učiteljici ne moremo oddolžiti z ničemer drugim, kakor s resno voljo, da hočemo prbiiti Vsemogočnega, naj ji ohrani zdravje, blagoslavlja ojeno delo tsr ji na novem službenem kraju nakloni veliko vdanih in hvalef.uih src. Mcsravž*. še vaeaa je v živem spominu mogočen prosvetni tabor, ki je bil največji in najlepši, kar jih je bilo do zdaj v Moravčah. Celo Supfiijo je prevzel val na«5u*eujg, da »o darovali mlaje in dobitke. Veselje je bilo gledati naše Suni?, kake so navdušeno postavlja!! ponosne mlaje po vasi! Neka tukajšnja viteška tvrdka že dolgo let preizkuša nov parfum in ga rada v velikih porcijah razprši po govorniških odrih ia podobno. O priliki prosvetnega tabora si ja ta tvrdka izbrala ponosne slavoloke in jih še z večjimi porcijami te nove iznajdbe obrizgaljs prav temeljito, nadejajo® ee, da bo a tem napravila čim uspeSnejSo reklamo za to novo plemenito tekočino, tembolj ker je bil© pričakovati radi vremena in drugih ugodnosti velikega navala gostov h sosednih župnij. Mislili so si morda: Ce domačini nimajo smisla za to novo iznajdbe parfum«, bodo pa tujci Imeli več smisla zaiijo. Domačini, to so pač smrdljivi kmetje s hribov ia se ae razumejo na novo iznajdbo, kateri se le škodoželjno posinehujejo. Poskusiti, je torej treba drugod. 3 svojo tekočino so torej namazali slavoloka prosvetnega druStvu v Moravčah in Čakati vedoželjno, kakšen bo učinek tega i dela. Izkazaio se je, da novi parfum Se ne od-: govarja modernim parfumom po kakoiMsti in ga je i treba prej prečistiti. Vsi brez izjeme — tujci in domačini — so se teažaii, d« je ta rtovi tuorav-iki napredni parfum prava .gnojnica. Mi o tem riarfumu n«> bomo podajali svoje sodbe, pač pa dobrohotno predlagamo, naj t« moravSka viteška tvrdka najame iz Pariza specialno komisijo, ki bo ugotovila, ali «s Moravčam motijo, ali pa so toliko hudobni, da nočejo priznati nove iznajdbe, ki bi utegnila moravškim brezposelnim prinašati lepe dohodke, ko bo vsa stvar začela enkrat funkcionirati. Pa tudi oblast ?ama ni nič kaj ■ i a -k-ofijeiia novi iznajdbi. Najprej se je pritožite Prosvetno društvo satu« in izjavilo, da ne pusti šinirati svojih slavolokov z nobenim parfumom, čeprav je domač izdelek. OrožniStvo je bito torej dolžno poškodovalce tuje lastnine zasledovati in prijeti ia se jim je j>0»reči!«, da *<* jih že zasledili. Vsaj tako se je izraiilo tukajšnje orožui-štvu gosp. banu, ko n,u je raportiralo o teh nočnih dogodkih Bomo torej videli, kako se bo zadeva naprej razvijala. Stvar je vsekako zanimiva. ; — Rojstni dan Nj. Vel. kralj« Petra II, gmo sk>-, veono prasnovalS. Na predvečer rojstnega dne se je vila po Moravčah bakljada, ki |>a je bila bolj skromna. Na čelu je š)a godba, naio Pokoli, soko-liči. lampijončki Sn gasilci. Ustavili »o se pred Zadružnim domom, kjer jih ja kratko nagovoril' starešina Sokola. Na Zadružnem domu je blestel' napis: Zdravo — Sokolu kralja Petru II.! Ljudjo ' ki ne pripadajo k viteSki organizaciji, e» ta na! pis pozneje komentirali z asvoljo, čea, kako je to mogoče, da si les ena organizacija lasti kralja $&• mo zase. Na rojstni dan so bili vabljeni k službi božji: oblasti, uradi, Šola in društva. Sokolska in gasilska deputacija a sokolskimi znaki je šla čisto pred oltar, močn* deputacija Prosvetnega društva pa v. ustavila, kot skromni cestninarji, dnleč ?a-1 daj. Nas jo zelo veselilo, da so šli v cerkev tudi taki, ki drugače m hodijo in ki se javno prizfia-' vajo za brezverce ali ateiste. Skoda, da ni vtmlta nedelja in vsak zapovedan praznik kak dreivui1 praznik obenem, ker bi bilo na tak način kaj lahko spraviti vro ljudi k maši. i Itaka pri Krškem. V Ljubljani je umrla dolg«, letna služkinj« pri g. Verovšku Terezija Strk,'-Pokojna se i? odlikovala po globoki vernosti, saj i je o njej nekdo dejal, da ri nikdar čtila tako pozno v aoi, da na bi bila drugo jutro v cerkvi1 Pač vzgled premnogim, ki se kaj naglo naberejo mestne navlake, pa zgube vse, kar so prinesle v: mesto od dom*, teko, ds so potem vse drugo, Burno deklet« ne več! — V Rovišah pri Studencu s» je pri padcu oreha smrtne« ponesrečil gospodar' Franc Krevefj. Večni pokoj! ~ Nekaj otrok ja privezala na posteljo davica. Upajmo, da ne lw hiijSega. — Precej »prabuc je dvignil zadnji zdravniki pregled pi»šolske mladine. Da se ; pričpe i, obvezno telovadbo, se govori. Meroriajne kroge bi prosili, naj bi, upoštevali težnje kmetske-ga stanu, pa mu ne nalagal: še te nepotrebno, obveznosti, ki je prav posebej zs našo žensko' mladino prava nesmisel. — Prihodnjo nedeljo p»i večernicah se vrši pri nai občni zbor Prosvei-t noga drnStva. Vabljen?! Vače. Zopet je odjeknil ono soboto pozno v noč' plat zvona ter klical ljudi k požaru, ki je nastal V gospodarskem [>o»lr>nju kovsča Juvkij/i na Vačah.' V po! ure je požar uniči! me gorljive dele, med; tem tudi za.ogo klaje, slamoreznu« in ročno mlalil-; nieo. (fosile! 80 rešili poleg stoječo stanovanjsko; hišo. Lastnik je bii zavarovan z* 30.000 din. Ogroj^ je biLpodtaknjen. Tr8te«ifc-t'»Tije, Dne 28. avgusta smo naredili, famni skuipea iaJet pod vodstvom g. župnika k Ma-, riji ria ViSarje. Bilo ksa je .veliko. .Starejši se 5f> dobro spominjamo, kako fo izgledale VKarje pred, vojno! Dane« je pa to Mcrijino svetišče, ki je bilo, v vojni porušeno, zopet restavrirano in lepo ure-' pa kdaj oruinenel list na zemljo; v poletnem življenju narave m je že budila slutnja bližnje zime. Sad fonav-skimi polji, visoko v zrakn, je krožila jata Ssstovic in se vadila: za pot v daljavo. V rdečem žaru zahajajočega soara je stopal Zigefiot po stezi kraj metiujske Ahe, čer. rebri Strube, mimo nsajhnih ograjenih koč. Iz Lokijevega lesu se je raa-legal gUia zvona. Zšgenot Se je ustavil in so ozrl jh> seččnem goadneai pobočju. >Za vse pa le ne more pomagati!« jo zamrmral, potegnil roko Cez čelo in »© napotil dalje. Zvbn je pel. Zvonil je k zadnjemu delopustu tedfo in pozdravljal s svojimi glasovi dograjeni kloSter, ki j« SNJkril z dračjem, mahom sn skorjami nosil na svoji strehi poleg lesenega križa še aeleno smrečico. Brat Vampe jo kuhal na pkpa!ajo&«t ognju odhodao večerjo za hlapce, ki so bili namenjeni, da odidejo ponoči a tovornimi konji domov v Saicburg. Valdrara jo i-ažal v Sotoni, a!ab še od posta in inrtvifertja; Eber.ajn je do-gotavljal v somragni cerkvici 3e«eno miso, ki jo j« bil osiružil m kamniti oltar. S križa, kipečega pod sirop, je nanj pobarvani lik Zveiičarja; skozi osko okensko iiao j6 lil š© «ieS pramen toneta sonca in ozarjal krva-vedo rano na tihi podobi. Cim j^ nehai Kvoaiti, m jo vrnil brat Svajker v kložter, da bi sa silo pospr&ril maie oeJjee, ki tado prebili v njih prvo noč. Njegovo -o® so glodjile do izgubljeno, ia kakor v sanjah j« opravljaj dolo. , Hlapci so odvečerjali iu ^o šisnii r.d«j pripravljeni za i»a pot, vsak vode« svojega tovornega konj«, vsak s pla-menico v roki, da bi ponoči plašili z njimi divje zveri ia si svetili po poli, dokler ue bi posijala luč polno luno v »Usnjeno dolino. S prisrčnimi besedami se j« poslovil Ebervajn od hlapcev. gvajkor jim ie brez besede stisnil 7' ' žulj a ve roke in pogladi! tovomo kouje, tovariSko so jim zahvaljujoč za napore, ki so jih bili pošteno delili z njim ;v teh zadnjih, s pridnim deloiu izjieinjenih dnevih. Vzdihujoč in s turobnimi očmi je gleda! brat Vampo za odhajajočimi hlapci. Ko so v večernem somraku izginili med drevjem, je dejal pater Ebervajn: >Tak6 smo ostali sami in ne-besoui so hočemo predati v varstvo. Brat Svajker, priuesi mi slolo in blagoslovljeno vodo, da posvetim nag kio-šter, protlen ležemo prvo noč pod njegovo streho k počitku!« Svajker je odšel k šotoroma; ko se je vrnil, je poljubil telo, zlatovezeno štolo in jo položil očetu Eber-vajnu okoli vratu. Ze v temi, sredi gluho tišine, so obšli cerkvico in samotoriro. Osnjea je izgovarjal Ebervajn posvotilno besede in krstil kloSter aa imo svetega Martina. »Kakor ti, Martin, ki prebival Maj pri Bogu,i je govoril, zroč. proti nebu, iia ksteresn so so iskrilo prvo zvezdo, »tako »n» postavili tudi mi svojo sveto hiSo v šumi in samoti, med Modečimi ljudmi in zaiezovalno ?i-vadjo. Varaj in brani to hišo, ki nosi tvoj« sveto ime!« Brata sta odgovorila amen. V cerkvici so prižgali večno luč, v samotorici pa zanetili prvi plapolajoči open j. Valdrama, ki so Je komaj držal na nogah, je odvedoi Eborvajn sam v kloSter. Švaj-kor je podrl šotora in pospravil »veto posod je in delovno , orodjo; brat Vampa jo prenesel mali godec a mašnim viaom !n že pičlo zalogo živeža v shrambo'. Potem 4o sedeli Ebervajo, Vamp« iti Svajker na,nizkih čokih ob trpo-lečem ognju, katerega plamen je metal prve s.ajo na leseni strop. Rdeče je žare! plamen ven v tiho noč, zakaj ne oken ne vrat šp ni na samolorici. Bogo?!u*ri so se Izgovarjali o prihodnjem dnovti. drobiž pa služijo domačinom kokosovi orehi. Za dva oreha kupiš vžigalice, hleb kruha dobiš ž* deset orehov, pol litra' petroleja velja 40 orehov.^ Veliki denar prevažajo «' pomočjo močnih drekov,' katere potegujejo skoz! luknje, — Pa je dejal nek hudomušnež, dn so o priliki odpelje z ladjo,, naiovorjeno z božjim darom, ki ga je pri nas v obilici in je kvečjemu v riapotje. na Filipine. Sreč-, no pot! Prodaja j»jc po "aiM notiranju r uradnih Krt čajnirnli produktnlh »oi jeno. Snofci emo napravili rimsko procesijo ter ko vee svojce inpplofo ves Slovence in Jugoslavijo pri-poročili Mariji, Zvečer smo «8 veseli iu zadovoljni vrnili domov. — 4, septembra eo se otroci igrali na Povlju. Pri nas je dosti otroki Med igranjem se naenkrat zasliši obupen jok: Kaj ee je zgodilo? Petletnemu Janku je drug otrok « sekiro odsekal palec. Fantka so odpeljali v Ljubljano, - Olavo emo spranih; bila je precej izdatna in lepa. Tudi sadje že zelo priganja. Jabolk je dosti, pa kaj, ko ee še niti prodati ne morejo. Loški potok. Več iel zaporedoma nas že tepejo ilnbe letine. Letos je pomlad kazala, da bodo pridelki obilnejši. Neprestano deževje pa nam je pokvarilo vse nade. Po Rctjak in Malenilogn je pobila tož-a, vse na Se zelje so uničile gosenice. Iri tako zopet čakamo s strahom zime. Okoli 100 delavcev fantov in mož je letos odšlo v Francijo. Pa ee nič kaj ne pohvalijo. Delati morajo Irdo po tamkajšnjih gozdovih. Zato smo hvr.ležui banski upravi, da nam je preskrbela doma vsaj nekaj zaslužka pri javnih delili. Težko pričakujemo, da bi se dvignila cena Jesu, zlasti tramom, da bi kmet in delavec prišla do potrebnega denarja. PAB je bilo izročenih od luk. zavodov okoli 160 kmetov. Mnogo teh zaščitenih kmetov p,'i najboljši volji ne more plačati prvega ebroka. Ako bi se dvignila cena lesu, bi bilo rešenih e tem mnogo kmetov. — Dne 6, septembra je po mučni bolezni umrl Barlol Franc i/. Hriba, po-cestnih in trgovec z, lesom. Bil je zelo delaven in varčen ter je vestno skrbel za dom in družino. Naročnik jc bil več naših listov in član naših organizacij. Kjer je bilo treba prijeti za delo, je bil vedno zraven. Pe'o p« je združeval z molitvijo, hodil je ludi ob deiavmkih rad k sv. maši. Pokopali smo jra 'ia Male maSe dan ob obilni udeležbi. Pokoj njegovi duši! Cešnjic; nad Blagovico. Dne 4. sept. je bil za našo laro zopet vesel dan. Slovesno emo sprejeli »ovega župrcirfa. Novega gospoda je pozdravil deček v imenu svojih součencev, nato dekle ia Mar. družbo. V imenu mož pa je pozdravil g. upravitelj tuk. šole in še cerkveni ključar v imenu ključarjev, Med molilvijo smo spremljali župnika v cerkev, lii nam so podelili «v. blagoslov. Drugi din, v nedeljo, je bila slovesna «v. maša, katero je daroval novi župnik. V govoru pa to nam v lepih besedah govorili g. prodekan in župnik iz Blago-viet, kakšno veliko skrb ima dušni pastir do svojih laranov. Vsi želimo svojem« novem« župniku veliko uspeha in božjega blagoslova pr! vsem njegovem delu. Miremaki popotnih Popotnik mirenski postal je slave«, če v »jutrovi deželi« ga poznajo m v čistih kar on piše tam imajo. Ce je strupen, pa naj bo še zabaven. Prinaša »Jutro« že jijcgovc rime, a dvomim le, če tam se jih kaj prime. Ko malo sem omenii konkordat, že »Jutro« verze moje je pogrelo, jih »jutrovcem« eerviralo veselo, le da je zraven bil tiskarski škrat. Zatorej »Jutru« darnes pojem slavo, pa naj prinese jim že kaj v zabavo, a naj ljudi mi »jutrovih« ne moti, naj drugič ponatisne v celoti. V št. Janžu tabor boderno imeli na dan šest in dvajeefga septembra. In prireditev ta bo kaj pomsmbna, saj v času, ko strašno trpeli mi vsi za naše smo pravice, tam preminul naš glasnik jc resnice, on. ki naj slava bode mn «ia vek, Jugoslovan največji •— doktor Krek. Od takrat dvajset let je že minilo za to ta dan naj vse bi se zgrnilo v St. Janž na labor fantovski. Zatorej pridite v St, Janž vi vsi: iz miren6ke doline fantje i« možje povabljene so tud" dekleta in žene. V Tržišču vedno kaj novega imajo. Zdaj so dobili svojo še postajo. je tam prav močna četa telovadcev, ponosni eo na četo vrlih mladcev. Tako naprej in Bog naj jih živil To so glasniki lepših, boijših dni. V Mokronogu, tam srečal sem Vrabiča s-Kaj novega?« poprašam tega ptiča. Mi reče: »Kaj naj bilo bi novo, zdaj, ko povsod poželi so proso? Le tamkaj od tovarne usnja odteka ee nam voda neokusna, do Sevnice okuža nam vodo«. Jaz rečem mu: »Zakaj pustite to? Naj bode ,Baf&' al' naj bode jjraf. za vsakega velja naj paragral«. ZMU?ll UaucS, y* Se o taboru, ko bom prišel nazaj. Vikrie, V nedeljo, & sept. ob pol dveh ie začelo goreti gospodarsko poslopje Pavleta Ježek. Zgorelo je vse: pod, svisli, župa za eteljo in hlev, vsa krma, mlatiinica, elamoireznica. pajkel, par vozov, potem vsa konjska oprema m različno kmetijsko orodje. Na kraj požara 6o prihiteli gasiiri s svojo motorno brizgalno in takoj začeli reševati živino, katera je bila v gorečem hlevu, braniti hišo m kaščo t^r še eno gospod, poslopje, ki se je tudi vnemaio. Moiorke gasilcev so se postavile v verigo in tako dovajale vodo iz Save do pogorišča, Poslopje je bilo krito s slamo. Ogenj je bil skoraj gotovo podtaknjen, G&podar tipi veliko škodo, ki pa je le deloma kri'a z zavaiovainino, Moravče. Na Trnovo pri Ljubljani smo Moravčami kar zaree nejevoljni, V začetku letošnjega leta aani js vzelo dekana g. Cegnarja; te dni pa odide tjakaj Se naš kaplan, g. Janez Dolšina nu novo službovanje, Med nami je bival gospod komaj 6 mesecev, pa smo ga vzljubili vsi — tako mladina, Sonofiiia m. svojega voditelja, kakor tudi možje, g. Janezom smo izgubili vzornega duhovnika in marljivega prosvetnega delavca. Krasno uspeli prosvetni tabor jc bil v veliki meri sad njegovega truda. Njegovo kratko, a uspešno delovanje med nami zaisluii vso zahvalo 'm priznanje. Odhajajočega gospoda bo ohranila moravška dolina v trajnem spominu, Do&raiž. Letina bo letos pri nas bolj slaba, ker vedno dežuje. Krompir je močno črv obietJel in na mnogih krajih tudi gnije. — Dne 5, septembra ja imela gasilska četa na Opčinah blagoslovitev nove motorne brizgalnt, ki ima 20 k. sil ter stane 36,500 din, Blagoslovil jo je g, župnik iz Dofcrniča, — Dobili smo tudi novo gostilno, ki jo je odpri v Mali vasi g. Mihael Lah, tako da imamo sedaj kar 4 gostilne v fari, kar^ upamo, da je dosti, — Grozdje prav !«po kaže. Upamo, da bo kaj lepega vremen« ob »oritvi, Szmmših društev Prcdaalfe, V nedeljo, rise 19.sept.gostuje Rokodelski oder It LjuUjas« in pritadi veselemu« s jtetj«® »Konec stanovanjske krize«. Igra ho v preilaSki dvorani ob pel i. popoldae. Režsra S, Novak. Prijatelji sissefea in dobre volje pridite! V igri Je mnogo zdravih dovtlpov im kapletov laljive vs«-biac. Vsi Gorenjci vljudno vabljeni) j r U!U . trnw>)ii«lro.lln« •podiJijiki iežai, ki ga jt piirodik banjka uprava. 2elefcn<šk> vozovi sa molfere. Na angleških železnicah imajo spet novost. Poleg vseh vrst in razredov so sedaj vpeljali še posebne železniške vozove oziroma oddelke v njih, v katere ima dostop samo oni, ki ves čas vožnje ne namerava » kom govoriti. To «> vozovi, kjer potniki hočejo imeti med vožnjo mir. Pa niso to morda •palm vozovi, kakor jih vidimo po nakaterih boljših vlakih, kakršni vozijo »m pa tja tudi skozi nate kraje. Pravijo, da so «« ti spalni vozovi na An-jleškem precej dobro obnesli, «aj je vedno več takšnih, ki bi radi več miru in se zato zatekajo valje. Seveda so to pove? fini takšni, ki «e peljejo M daljšo pot in tako lahko tudi sladko zadremlje-|o. Za vse tiste pa, ki se bi hoteli držati prfcd-P'sov ;B ]>; motil; ta mir »" vlakih, pa veljajo — »akof pravijo — precej alroge kazni, 7.a one, ki ¥ spanju smrče, ti strogi predpisi menda ne veli« j«. Teško volku, ki ga krmijo srake, težko junaku, si ga branijo otroci. Življenje od tujih tu-'jsv ni pošteno. iZarana ob svitu bora mflševal,« je dejal Ebervajn, »nato vzamem palico v rok« in so odpravim na obširno, kamnito njivo, ki naj jo preorjemo in obsejemo z božjim semenom. Našega brala Hiltišalka v Meliajem logu grem pozdravit, a od vseh mojih poti prva naj velja ubogi pa-stiriei, da pogledam, kako se ji celi rana.« Švajker je strmel v ogenj, medtem ko jo brat Vanipo vzdihnil: »Zdnj packa pač ne bo prišla ž« tako kmalu I Grd človek, ki je to storil!« »Poravnal bo, kar je zagrešil, kakor resnično sem gospod te dežele!« Ebervajn je vstal. »Gospod Vače noče priti, takti ga moram pozvati v drugo!« »Pošljite mene, gospod!« je vzkipel Svajker. »Poiskati hočem v Vacemanovi hiši tistega, ki mu Henink pravijo.« Ebervajn je zmajal z glavo. »Ne, brat! Tvoje pesti so preurne za to poslanstvo. Potrebujem samo jezika.« »Tedaj se bo moral zgeuiti pač moj!« je menil Vanipo. »Kar pošljite me, gospod! Govoril bom s tem Vacejem in njegovimi 'sinovi, vsaka beseda kakor bi švistnila puščica! Ne bojim se! Vael bom križ in rožni venec, potem se naj le zaženejo proti meni!« Ebervajn so je prijazno nasmehnil b svojim resnim obrazom. »Pa se napoti jutri tja k Lepomu jezerul In bo prideš v Vače je v o hišo -« v Ebervajnovih ofieb bo je zabliskalo, »Ra pozovi v imenu našega, patrona, njegovega gospod«, naj stopi v treh dneh s svojim sinom HemnUom meni pred oči. Sodba je, ki ga čaka!« »V imenu našega svetega patrona, pozovem ga, gospod!« In zdaj dokonča smo za danes!« Pogasili so ogenj v veži in ko odpravili počivat Ebervajn in Valdram »te spala v ločenih celicah, Švajker in Vampo skupaj v izbici, ki se jo s steno naslanjala ua cerkvico. Okoli tihe saniotoric© je ležala noč. Rahlo je šumela Aha v dolini, v hladnem nočnem vetru so si prišepetavali vrhovi dreves, in brez števila zvead se je iskrilo na nebu, ki ga je nad vzhodnimi gorami že začel svetliti bližajoči se ščip. Iz temnega gozda je stopil ua krčevino moški. Ob pogledu na leseno stavbo in na skrivnostni sij, ki jo ble-skotno trepetal skozi okenca is cerkvice, mu je noga obstala. Naslanjajo se na kljukačo, je stal dolgo na istem mestu. Nato je neslišno krenil čez jaso, gubeč se med drevjem. V hosti ga je poklical pritajen glas: »Strpno, sosed!« »Strpno tudi ti!« se je glasil tihi odgovor. »Kam na noč?« »Mislim, da imava isto pot.« »Prav, pa pojdiva! In dobro bova morala jemali pot pod noge, ako hočeva biti gori, preden dozori luna v ščip« Molče ste stopala dalje po temni stezi. In ta steza ni bila edina, ki ie oživela to tiho noč. Daleč naokrog, na planem, svetu in v zarasli šumi so so glasili koraki, na vsaki sledi in poti, Včasi je zažarela kje bakla in utonila zopet v temi. Skrivnostne postavo so hodile, zdaj poaamez, »daj v treh ali štirih, in vso so apele proti enemu cilju. Na Mrtolovcu je plapolal kres in iztegoval svoje zublje kakor ognjene jezike črne vrhove dreves. Na prostor, kjer je gorel, je bilo sklicano veče, ki naj bi odločilo o Vacemanovi hiši in novemu kloštru, o usodi Gadena za prihodnji čas. Kakor bi padale železne kocke, je zazvenelo, kadarkoli je zadel čižeui ua trdi kamen, kadarkoli ie trd<5 udarila kljukača. SttMt II »DOMOLJUB«, dat 15. .eptembrs <937. Stev, M. Tečai i* v »L/BiUlicA deuul« aa PrsJrfaalt« lu bo irtjal 3 a»»»<:«. 0«kiet m j« «U»*ll<> »» ta pr*lta' ristni pouk užitno Jtearllo. v»« m«, ki te j«!» aJi i«i«j odvač, bodo ratele »troj ssoitanek cis prilik! rasitave, ki jo bodo priredil« goienke ob sklepa ttiaj«. — •Fantovski odsek* h> * /odnliftl aeetanfci ob večerih, Na »»«k«B sestanka i* taniaaiva predavanje. Poleg te«* i« 6« P«M«. toric« itd. -Fantovski odeek« »biH-ejo.v nedeljo 26 a epi g. dekan Gornik in Htoko Lebinger, Rašica-V etike h»ii*. Na nedeljo 5. »e|»temhr» je priredilo obrtniško društvo m sadni okraj Velike LaMe tekmo kolesarje*. Tekma »e je vršilo po zelo hriboviti cesti i« Rašice na Podknej če* ifarlovieo »a Malo Siivioo in fer Velike Lašče nazaj 'na Rašico. Proga |e dolu« nad 15 km. Tek-Biotal« je 12 kolesarjev. 1. in II. nagrado sta dobila: Jaki« Alojz iz Hruslovaga ter Gale Joeip, sin kolarja iz Turjaka. Ta dva sla progo prevozila v 2ii min. 38 sek. Tretjo nagrado ie dobil Peterim Joeip it IVliakov (29 min 50 sek.), Če-trto pa je dobil P.upar Ludovik, Tomašine <29 min. 55 sek.). Tekma je potekla brezhibno. Obrtniško društvo v Velikih Laščah poleg svojega ostalega stanovskega in socialnega programa vzbuio med prebivalstvom iuili zanimanje za kolesarski šport. Ze leta 1936 je priredilo lepo kolesarsko tekmo. Po razglasitvi rezultatov se je razvila živahna prosta zabava. D« je ta prireditev lako lepo uspela. »-? ima društvo v prvi vrsti sat valiti gospodu okr. nafelnifcti t Kočevju, Ser gospodom, ki so bili pri komisiii ta razdelitev nagrad in sicer: Slrnadu Josipu, županu občina Videm-Dabreimlji*, ■tolencu, županu občine Velike Lašče, Bizjaku in Adamiču Antonu. Seveda je pa društvo dolžno bvalo tudi članom uprave s predsednikom Lenarčičem na felu. Sejmi Od 17. do 2» septembri Vsak ponedeljek: veliki tržni dan v Kranju. Prodaja m lahko vse. Vsako sMntoi velifct 5 riti! .-ter, v LJubljani in Tr»«u. rt. l.i gtrt., »Vitij, in »ram v Se&tanju. — 18. 89*., Svinj. in kram V Muk namigu. ZU. S.: ttv. te kram. v ViSttfl gwl in 4i*. v Starem triu pri Ložu. — 81. 8.: šiv. In kram. v Cfnodillii, živ. . . ----- -........ „,..... itittiM. » lumnin in ziv. in hram. » žifeii. IZ ŽIVLJENJ "S. KMEČKIM ZVE2 Bodimo p&nom' no of sian Pred ieti ie žvežna Švica vlada predložila ljudstvu nov brantbehi takor. i priliki je imel zvezni predsednik v radiu i." ■' ' -ovor, v katerem je med drugim rekel tok- laz upam, da ne bom »tal celo evoje i. 'i predsednik C* se bom jaz naveličal ali ,. boele vi naveličali, ledaj se bom rad vrnil h k; kemu 6tanu, iz katerega sem izšel,« Čast takr možu, ki se je kljub visokemu mestu, ki ^ zavzemat priznal za kmeta in čast tt'*i kmer slanu, ki rodi lake može. Dandanes se še vedno dobijo | in nevedni ljudje, ki zaničujejo kmeia ,egovo delo. Saj se velikokrat sliši napolizot ,„-ena gospoda, kako se norčuje :z kmeta. Ne zavedajo se, da sleherni dan uživajo sadove trdega kmečkega dela. Zal je pa dandanes tudi že precej kmetov, ki se sramujejo svojega lastnega slanu in kmečkega dela. Delo na polju in travnikih, delo v hlevu pri živini, se jim zdi manj vredno, kakor delo tovarniškega delavca, obrtnika, trgovca, uradnika. Zaradi iegs in pa ker je kmečko delo resnično preslabo plačano, mnogi kmečki ljudje obrnejo hrbet kmečki grudi tedaj, ko ei morejo kje drugje poiskali evoj .asinžek in svojo srečo. In zato imamo strašni beg kmečkega življa v mesta in industrijska «af!ra. Kmet mora biti ponosen na svoj kmečki slan in sr ga nikakor ne sme sramovali. Poglejmo in prerttiatimo one razioge. /aradi katerih mora bili kmei pososen na svoj stan in se ga nikakor ti« sme sramovati. Najlepše in najčastnojše, kar mo.-emo povedati o kmečkem stanii je tO, da je !a stan postavljen naravnost od Boga samega. Ko je Bog ustvaril prva dva človeka,' ju je postavil v raj z naročilom, da zemljo obdelujeta in gojila. Glejte, kmetje, prvi ljudje tis svetu so bili poljedelci --kmeiie Po naročilu hožiem sta obdelovala zemljo, sta sejala iti zela. samo ® to razliko. da delo tedaj ni bilo tako težko, kakol je sedaj. Prvs dVa človeka sta bila torej kmečkega slanu, za kar ju je ^ ločil sam Bog. Se več! Vi kirntje delate po naročilu božični. Sv. pistr.o pove, da je Bog prva dva človeka blago! slovi! in jima rekel: »Naraščajta in množita napolnita zemljo in si jo podvrzita. ^ospoduju' čer. ribe v vodi in čez ptice poti nebom in In vise Živali, ki 6e gibljejo po zemlji,« Volja božji je, da se kmet bori z zeni!|0 in jo napravlja eelii pokorno in uslužno. Kmet, kol sodelavec božji, jemlje s svojim deiom in incjeni prekletstvo od zemlje, ki jo je zadelo po grehu, d-i namesto osau in trnja rodi lepo žito. Ce bi bila poljj, travniki in gordovi prepuščena samim sebi potem bi stala vsa zemlja kaj kmalu gola pustinja in nepto-dimi ffozdovi Letaki to pred nekaj leti odkrili v ameriških pragozdovih razvaline templjev in mfr gočnih tliš. Tamkaj, kjei danes gospodujejo divje zveri, lam 30 nekoč staia cvetoča mesta in rodovitna polja Dane« je pa vse pokrito i. nepredirnimi pragozdovi zato, ker noben kmet ne obdeluje več ondotne zemlje in si jo ne napravlja sebi podložne in uslužne. Kmet dela in Spravlja svoj ležki posel z božjo pomočjo. V*t kmetovo delo bi bilo /nsiotij č( bi Bog njemu ne pomagal. Morda boi| kakor vsako drugo delo je predvsem kmetovo delo. odvisna ot božjega blagoslova. Bog je tieti, ki daje travi ras! in zoreti raznovrstne sadeže; po naravnih zakonih ki so pa v resnici božj; zakoni, se hrana v živalih «pr«m'ttja v mivko. Ko kmet proda živino, peli« voz sena domov veže »rtoiijc na polju ali koplje krompir, naj nikar ne misli, da je io storil samo e svojim delom 'n znojem Vsak kmet naj ve. da it brer božjega notna, brez 4ežja in brez rasti, vsako delo mtonj. Ce Bog ne bi da! tasii. poleni a» bi tudi najmodernejši stroji in najboljše umetno gnojilo nič «c koristilo. Misel, da je ves trnd odvisen od božjega blagoslova je lako rekoč vrojena vernemu hi poštenemu kmetu. Zato kmet kropi tvoje travnike i« njive t WagY»lov1j«i<» vodo. postavlja na n|f trti gw«lovljen I«, se rad ndeležnje prošunh procesi], da izprosi božji blago.-lov fls svoje delo Vejice ir butar, blagoslovljene na cvetno nedeljo, pntrai ti« W HeaH - i O.; Pmviiice Kako naj bi pismi? Kakiine naslove naj bi riadnl grofu, kakšno obliko dal pismu, da se ne bi izdal? Najhuje pa mu je bilo, ko je poglavar roparjev položil predenj papir in pero in 3« prosil, naj tančico dvig«, in piše. Felik« ni vodel, kako dobro mu priatoii obleka, ki jo j® imel na sebi; ko bi bil to vedel, M ss ne bil prav nič bal, da bi ga faikrinkali. Kajti ko je naposled le moral dvigniti tsnčleo, je gospoda v vojagki obleki po vsej priliki prevzela lepota dame in njette nekoliko moške, pogumna p»Jeze, tako da jo je še spožtljiveje gledal. Mladi zlatar je to takoj z uistrittt pogledom ugotovil; vedel j* da je najnevarnejši trenutek srečno minil. Zato je brez strahu vael poro in pisal svojemu namišljenemu soprogu pismo v obliki, kakor jo je bil nekoč bral v stari knjigi; glasilo »e je: Moj gospod in soprog! Nesreča nte je zadela na 'poti; Sredi noči so me nenadoma uitftvili ljudje, ki ne nameravajo najbri nič flobrega. Pridržali me bodo tako dolgo, dokler Vi, gospod grof, ne polo).Iie zame vsote 2000;) goldinarjev. Pn tem pa so stavili pogoj, da ae nfti z besedico «ara«i tega ne pfiložlte pri oblasti in tudi'ne iščete »jene potnoči ter da pošljete denar po enem samem Btožtt v krčmo v fmmsvK alccr ml preti daljše in trSo ujetništvo. Prosim Vas, da mi takc( pomagate. Vas« nesrečna soproga Podal |e čudno pismo poglavarju roparjev, ki ga je prebral io odobril, »Zdaj pa labko «aini odločite.« je nadaljeval, »ali si iaberete j?a svoje gpr«m»tvo hižno ali pa lovca Enega teh dveh pošljem nanai s pismom do vašega gospoda soproga.« >Lovec in ta gospod tukaj me bosta spremljala,« odgovori Feliks, »Dobrshc odvrne poglavar, stopi k vratom iti pokliče hišno, >poučile to žensko, kaj ji je storiti.« Hišna je prišla s strahom in trepetom. Pa tudi Feliks je pobledel, zakaj prišlo mu je na misel, kako lahko se zdaj zopet izda. Toda nepojmljiv pogum, ki ga je krepil poprej v trenutkih nevarnosti, mu je tudi zdaj polagal besede na je>Jk. »Nimam ti nič drugega naročiti,* je dejal, »kakor da prosiš grofa, naj me čimprej reši iz tega nesrečnega položaja.« — >ra tudi,t je nadaljeval ropar, »da gospodu grofu kar nnjvestneje in najodločneje priporočite, naj strogo molči o vsem tem in ničesar ne r.ačenja proti nam, dokler ne bo njegova soproga pri njem. Naši Oftleduhl bi nas kaj kmalu o tern obvestili in potem «e bi mogel ničesar obljubiti.« Trepetajoča hišna jfe vse obljubila. Dobila je še ukaz., naj »loži nekaj obleke in perila m gospo grofico v žvečenj, ker ne morejo vzeti dosti prtljage s »oboj, in ko se je to zgodilo, je roparski poglavar pojval damo s po k tonom, naj mu sledi. Feliks je vstal, tovee in študent »ta Sla ta njim in v»i trije so v spremstvu roparskega poglavarja Sli po stopnicah doli. Pred gozdno kremo je stalo mnogo konj; enegt. so dali lovcu, drugi, lepa majhna žival 7. d a rosik i m sedlom na hrbtu, je bil pripravljen za grofico, tretjega konja je dobil študent, Poglavar je dvignil mla- RAZNO Cela mesto »o Isropall. Mandiursko mestece lian je nedavno napadla 5W ^lav Močna roparska I«; pa. Zvečer so se ropani zbrali v okolici in navalili na (neslo, ko so >« meščani podali k P0"'/ ku. Drli «0 od bi«« « h!3e, izropali vsako |)o-slopje, metali «voj pl«" kar skozi okna, nato p> vse naropano boj««9 spravili pred mesro, mesto samo pa zažgali ro-«ore!c je do tal. Mno■»■ iela In odgnala c . RaiHo t Ameriki. Jatmarjem letoSnjeJu « bil« samo v avlama bile montirani!' rad.«^ rajo* v Ameriki n«« milijone. Oddaljih p««« i,„a Amerika » to visoko število čuje Američanom. P" .Inšajo radlo-proira««J_ poljubnem času. v ftjem iasu s« »V<|4V nava veaki priliki trkajo na svoja nacionalna pnsa in vidijo v kmetu protidržavot element, bodo tedaj kaj kmalu v za- in vojne ledju živeli koi komisarji za živino, žito i dobave ia bogateli. A kmet bo pa r.opct tisti, ki bo krvavel na bojišču m 3 svojim lastnim iivljo-njem branil državo. To je bilo Se v vtrnki vojni ta najbrž v bodoče ne bo drugače. vovrstne umetnike in nudi odjemalcem in poslušalcem sijajne koncerte in igre, ob katerih uvodu in koncu napovedalec označi firmo, ki poklanja r»-dio-program kot darilo svojim kupcem in vsaj ameriški javnosti. Baje se ta način reklame dobro uveljavlja. Letalo a« pogoa z ao-l»mi. Dv* Italijana »ta iznašla letalo, katero se da poganjati z nogami, Njuno iznajdbe ao preizkušali na milanskem letali-Jiu in dognali, d« nikakor ni brez vrednosti. Letalo je iiroko 16 m ter tehta 90 kg. Pri poizkusih so napravili tri pole-t«. Prvi je trajal 57, drj-8» 71, tretji 47 minut, Letalo je prvič preletelo £>0, drugič 900 in tretjič M0 m. — Torej »e zna Zgoditi, d« bomo kmalu imeli dvokole-sa, ki nam »odo hkrati služila kot letala. Krompir, Id eimi, je Hrupen. Kdor uiiva v «]eteh shranjen krompir, *' žene poganjke, dobi "»■čajno bolečine v želodcu, mnogokrat bruha "> «e čuti trudnega. To prihaja, tako pravijo p»£ '•travniki, od tako zvane-»olanina, ki *e nahsja S10er v vsakem kromplr- dega zlatarja v sedlo, ga čvrsto pripel nanj in za-jahal potem sam svojega konja. Z njim je krenil k dami na desno, na njeni levici je bi! drug ropar. Na enak način ho obdali tudi lovca in Študenta. Ko se je tudi ostalo krdelo zavihtelo na konje, je dal poglavar z glasnim piskom znamenje za odhod in kmalu je izginila vse truma v gozdu. Družba, ki je bila zbrana v gorenji sobi, se je po tem dogodku polagoma oddahnila od strahu. Morda bi se bili še razvedrili, kar se po veliki nesreči ali nenadni nevarnosti rado dogaja, ako bi ne bili preveč zatopljeni v misli na svoje tri tovariše, ki so jih odpeljali pred njihovimi očmi. Občudovali so mladega zlatarja in grofica Je ganjena pretakala solze, ko je pomislila, kako hvaležna mora biti človeku, ki mu ni nikoli poprej storila kaj dobrega, ki ga ni niti poznala. Vsi pa so se tolažili s tem, da sta ga spremljala junaški lovec in vrli študent; vsaj tolažiti sta ga mogla, že bi se mladenič čuti! nesrečnega — mogoče je bilo celo, da bi si prekanjeni lovec izmislil zvijačo, ki bi jim omogočila beg. Posvetovali bo »o Se kaj bi bilo treba storiti. Grofica, ki je ni vezala prisega glede roparjev, je sklenila, da odpotuje takoj nazaj k svojemu možu, in napne vse sile, da odkrijejo bivališče ujetnikov in Jih oproste; voznik je obljubil, da odjezdi v meslo in obvesti sodigče, da bi proganjnlo roparje, fiestilar pa je hotel nadaljevati svoje potovanje. . Popotuiki so imeli zdaj mir; grobna tiSina je vladala v gozdni krčmi, ki je bila še pred kratkim po-zoribče tako strašnih prizorov. Ko «0 pa drugo jutro šli grofičini strežsji doli h krčmarju, da bi pripravili vse za odhod, so se hitro vrnili In poročali, da so našli krčmarico in družino v bednem položaju; zve* zani leže v krčmi in prosijo pomoči. Pri tej novici se popotniki osupli spogledajo. »Kako?* vzklikne šestilar. »Torej naj bi bili ti ljudje vei-darle nedolžni? In mi smo jih krivično sodili in oni niso bili sporazumljeui z roparji?« »Obesiti se dam namestu »jih,< odvrne voznik, »če nismo mi kljub tem« prav imeli. Vats t« jo Io sleparija, da bi so Ura ne moglo nič dokazati. L« spomnite se sumljivih obrazov v tej krčmi. Spomuite se, kako sem hotel iti doli, kako me Izučeni pes ni izpustil, kako sta se takoj prikazala krčmarica (n hlapec in me čemerno vprašala, kaj neki imam še opraviti. Vendar je bilo vse to sreča za nas ali vsaj za gospo grofico. Če bi se bili v tej krčmi manj sumljivo vedli, če bi ne bila krčmarica vzbudila naSe nezaupnosti, bi ne bili stopili skupaj, bi ne bili ostali budni. Roparji bi nas bili napadli v spanju ali vsaj zastražili naša vrata in zamenitev našega vrlega mladeniča bi nikakor na bila mogoča.* Vsi so pritrdili voznikovemu mnenju in sklenili, da naznanijo oblasti tudi krčmarico in njeno dnižiuftv Da bi jih pa tembolj zazibali v brezskrbnost, so so naredili, kakor bi ničesar no vedeli. Si reži* ji *g> SI torej z voznikom v krčmo, rezvezali tatinske pomo& nike in sočustvovali z njinti in jih pomilovali, kar M je dalo. Da bi svoje goste Se bolj pridobila, j« napravila krčmarica vsakemu le majhen račun In jiK povabila-, naj kmalu zopet pridejo. Voznik je plačal, kar je zapil, se poslovil od svch jih tovarišev in se odpravil na pot. Za ujlra sta od* hajala oba rokodelčiča. Čeprav je bil zlatarjev na* hrblnik lahek, je vendar nemalo težil nežno damo, Kar je studenec visoko v gorah za prebivalce t dolinah, to je kmečki stan za narod in državo. !z sorskih studencev dobivajo dolinci dobro in »vežo vodo, tako pa daje kmečki stan narodu i« firžavi zdrave, krepke, verne in moralne državljane, Mesta in industrijska središča s svojim nezdravim in nervoznim življenjem bi kmalu izumrla, fe jih ne bi deže'a, to je kmečki sta«, vedno znova in znova ne zalaga! z aovim in zdravim fioveškim materialom. Dežela je v resnici vrelec za narod in državo, odkoder prihaja nov živelj. To pa bo seveda držak> le toliko časa, dokler bo kmet veren io moralno zdrav in bo vzgajal svoje otroke za dobre ia poštene kristjane in dobre člane človeške družbe in države. S tem seveda ni rečeno, da morajo najboljši kmečki otroci oditi v mesto in tam obnavljati meščanske sloje. Morda bolj, kakor kdaj prej, rabi prav posebno v današnjih časih kmet zdravih, poštenih i« brihtnih ljudi. Iz kmečkega stanu so vedno prihajali veliki možje, ki so postali voditelji in dobrotniki svojega naroda. Kdo Bi preštel škofe, duhovnike, zdravnike, učeniake državnike, učitelje in narodne voditelje, katerim je tekla zibelka v kmečki hiši. Le pomislimo na velikane našega naroda Prešerna, Slomška, Kreka. Jegliča in na neštete druge. Da, tudi rned svetniki štejemo lepo cisto mož In žena, ki so živeli na kmečki grudi sli p/5 vsaj iz nje izšli. V pričujočih vrsticah smo videli, kako velikega pomena je kmečki stan za narod, državo in tudi za Cerkev. Kmečki stan je tisti stan, ki narod prehranjuje, ohranjuje in kakor živ studenec prinaša vedno novo življenje. Dovolj je vzrokov in razlogov, da sleherni človek. pa čeprav ne pripada kmečkemu stanu, spoštuje kmeta in da je kmet sam lahko ponosen, da je pripadnik kmečkega stanu, katerega ni postavit na ta svet nihče drugi, kakor eam Bog. sp. Kmečki tabor v Orm&štu Napadom na lepo uspeli kmečki tabor v Ormožu se je končno pridružila še »Domovina«. — Prav je tako, ker bi sicer družba ne bila popolna. »Gliha vkup štriha-. — Signal je dalo »Jutro« in na ta mngnal so pri capljali vsi, ki jih vežejo na »Jutro« srčne ali drugačne vezi, četudi si te vezi mnogokrat sramujejo priznati. — Kako važna je Kmečka zveza za naše kmečko ljudstvo, je najboljši dokaz ravno v tem, da jo združeno napadajo vsi tisti, ki so slovenskemu kmetu sovražno »tališče vedno zavzemati. Kaj pa je prav za prav vzrok vseh teh napadov? Vso to družbo mori zelena zavist, kajti priznati morajo vsaj sami sebi, da je kmečki tabor v Ormožu, kljub vsem intrigam in nasprotovanju vendarle krasno uspel in pokazal, da vsaj 95 odstotkov tukajšnjega kmečkega ljudstva ne bo nikdar podpiralo družbo, ki jo predstavljajo »Jutro«, »Kmetski list«, »Domovina«, »Slovenska vase itd. Zelena zavist jih mori tudi siato, ker si morajo priznati, d® njihov krog ni zmožen kakega pametnega dela v dobrobit ljudstva, ampak ls zabavljanja, hujskanja in razdiranja vsega, kar je dobro, koristno in pametno. To jim gre — v zvezi z njihovim aeodoljivšm pohlepom po oblasti — na živce in se ni čuditi njihovim histeričnim napadom. Preveliko čast bi zato »kazali »Domovini?, čo bi polemizirali s njenimi in nje vrednega dopisnika izvajanji, ki so podobna onemoglemu "nev-skanju pomehkuženega in degeneriranega ščeneta, ki se v svesti svoje nemoči hoče uveljaviti V3aj z bevskanjem. Kmečki tabor v Veiihih Laščah Velike Lašče so znann trdnjava slovenske zavednosti. Takoj po padcu bivšega režima je bil tam eden izmed prvin političnih shodov JRZ, pred kratkim prosvetni tabor pri Sv. Gregoriju. nato fantovski tabor in nato na [>raznik Malega Šmarna relik kmeiaki tabor. Kakor vsi prejšnji, tako je sijajno uspel tudi kmetski tabor., ki je sijajno pokazal zavest slovenskega kmetskega stanu iz vsega kočevskega okraja. Takoj po opoldnevu «o se pred litanijami, ki so se pnčeie v cerkvi ob dveh, pričele zgrinjati velike množice ljudstva. Ljudje so prihajali na okrašenih vozeh, »ia katerih je bilo predstavljeno kmečko delo: mlatiči, zadružna mlekarna in sirarna itd. Močna je bila četa kolesarjev na okrašenih kolesih, ki so se v Velikih Laščah postavili v špaiir ter pozdravljali velik sprevod katerega se je udeležila tisočgl&va množica. Na čelu sprevoda so korakali član ban. sveta Škrabec, župan Strnad i2 Dobrepolj, župan jelene iz Velikih Lašč ter drugi naši kmetski voditelji. Vea množica se je nato udeležila petih iitanij, po litanijah pa se je na velikem prostoru pred »Vatikanom« pričel velik tabor. Zborovanje je v imenu krajevne kmetske zve-ze otvoril predsednik g. Skrabec iz Velikih Lašč, ki je zlasti toplo pozdravil mlajši rod kmetskega stanu, nato pa kmetske gospodarje, žene in de. kleta, posebno toplo pa številno navzočno duhov, širino z dekanom Skubicem na čelu. Nastopilo je več govornikov, med temi predi eednik velikolaške P ros vete, kmetski fant Petri« g. Ovsenek z Gorenjskega, ki je razložil cilje kmetskega gibanja ter dobrepoljeki župan Strnad. ki j« irneT izključilo stvaren gospodarski govor. Vsi go. vorniki pa so oaglašali, da se morajo kmetske vrste strniti, ker ie tako bodo kmetje uspeli. Množica zborovalcev, je navdušeno odobravala vse govore. Dobrepoljska godba je po vsakem govoru igrala koračnico ali himno. Po taboru je sledila gpprosta domača zabava, ki je lepo uspela, Kmetski stan velikolaškega kraja in v6ega kočevskega okraja jc zopet « tem taborom sijajno dokumentiral svojo odločno stanovsko kmetsko in svojo slovensko zavest, RADIO LJUBLJANA četrtek, !6. sepi.: 19.30 ministrstvo za telesno vzgojo naroda — 19.50 Plošče — 20.10 Slovenščina za Slovence ~~ 20.30 Koncert pevskega zbora »Slo-ge<- -- 21.15 Radijski orkester — 22.15 Radijski orkester. —• Petek, 17. sept.: 19.30 Nac. ura — 19.50 Plošče — 20.10 Ženska ura — 20.30 Koncert — 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 18. sept.: 18 Radijski orkester — 18.40 Pogovori a poslušalci — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki — 20.30 Plošče — 21 Prenos iz Turina. — Nedelja, 19. sept,: 8 Koncert — 9 Cas, poročila, spored — 9.15 Prenos cerkvene glasbe — 9.45 Vertiki govor — 10 Radijski orkester — 11 Otroška ura — 11.30 Preno3 prontenadnega koncerta — 17 Kmet. ura — 17 30 Slovenske narodne 19.30 Nac. ura — 19.50 Slovenska ura - 20,30 Muzikalen pisan večer — 22.15 Radijski jazž. — Ponedeljek, 20. sept.: 18 Piošče - 13,40 Zdravniška ura — 19.30 Nac. wra — 19.50 Zanimivosti -* 20 Radijski orkester — 21 Plošče — 21.15 Komorni trio —• 22.15 Radijski jazz. — Torek, 21. sept.: 18 Magistrov trio — 18.40 Postanek tarife pri železnici — 19.30 Nac. ura —- 19.50 Deset minut zabave — 20 Večer operne glaeise — 21 Radijski orkester -- 22.15 Plošče. — Sreda, 22. eept: 18.00 Operetni napevi — 13,40 Mladinska ura — 19.TO Nac. ura — 19.50 Šah — 20 Sestre Stritar in Radijski jazz — 21 Harmonika — 21.15 Radijski orkester — 22.15 Mandolinistični irio. 'A še mnogo težje ji je bilo pri srcu, ko je med hiS-aimi vrati krčmariea stegnila svojo zločinsko roko, da 8e poslovi. »Glej no, kako ste vendar mladi,« je vzkliknila, ko je zagledala nežnega mladeniča, »tako mlečni, pa že ven v svet! Gotovo ste zrel ptiček, ki ga jo pognal mojster iz delavnice. Sicer pa, kaj mo briga, počastite me zopet, ko se vrnete. Srečno pot!« Strah in trepet je zavezal grofici jezik, ni ae upala ničesar reči iz strahu, da je ne bi izda! njen nežni glas. Sestilar je to opazil, pa je prijel svojega tovariša pod pazduho, pozdravil krčmarico in zapel veselo pesmico, medtem ko je korakal proti gozdu. »Zdaj sem šele na varnem,« je vzkliknila grofica, ko sta bila kakih sto korakov oddaljena. »Še vedno sem mislila, da me žena spozna in zapove hlapcem, da me primejo. O, kako se vam /sem izkažem hvaležno! Pridite tudi vi na moj grad, saj si morate svojega tovariSa na potovanju zopet poiskati pri meni.« Sestilar je obljubil in ko sta Se govorila, se je pripeljal grofičin voz za njima; hitro so odprli vratca, dama je smuknila noter, pozdravila še enkrat mladega rokodelčiča in voz se je odpeljal dalje. Ob istem času so dosegli roparji g svojimi ujetniki taborišče krdela. Od krčme so bili v najhitrejšem diru od jahali po neudelani gozdni poti; z ujetniki niso spregovorili nobene besede, tudi med seboj so Šepetali le včasih, kadar se je smer poti spremenila. Pred globoko kotlino v gozdu 80 so naposled ustavili. • Roparji so razjahali in njih poglavar je dvignil zlatarja 9 konja, se opravičil, da so tako ostro in naglo jezdili. Feliks mu je odgovoril kar najbolj milo, da si f4»li počitka, in poglavar mu je ponudil roko, da ga • a* pevede v kotlino. — Sli so po strmem pobočju doli; steza, ki je vodila v globino, je bila tako ozka in strma, da je moral poglavar svojo damo pogosto podpirati, da mu ne bi strmoglavila v prepad. Slednjič so dospeli na dno. V bledem svitu jutranjega mraka je videl Feliks pred seboj ozko, majhno dolino, ki je merila komaj sto korakov v obsegu; od vseh strani so jo obdajale visoke, strme pečine. Šest do osem majhnih koč, zgrajenih iz desk in posekanih dreves, je stalo v tej kotlini. Nekaj umazanih žensk je gledalo radovedno iz teh brlogov in krdelo dvanajstih velikih psov z neštetimi mladiči je lajalo in tulilo In skakalo okoli prišlecev. Poglavar je peljal dozdevno grofico v najboljšo izmed teh koč ic ji rekel, da je izključno njej na razpolago; tudi je na Feliksovo zahtevo dovolil, da so pustili lovca in študenta k njej. Koča je bila ovešena s srnjlmi kožami in plahtami, ki so pokrivale tla in služile obenem uame»tu stolov. Nekaj lesenih vrčev in sklod, slara lovska puška in v zadnjem kotu ležišče, zbito iz nekoliko desk in pregrnjeno z volnenimi odejami, ki pač ni zaslužilo imena postelja, je bilo edina oprema te grofovske palače. Zdaj šele, ko so bili sami v tej borni koči, so naši trije ujetniki lahko premišljevali svoj čudni položaj: Feliks, ki se sicer niti za trenutek ni pokesal svojega plemenitega dejanja, ki je bil pa vendar v strahu, kaj ga čaka, če bi ga razkrinkali, si jo hotel dati duška z glasnimi tožbami; lovec pa se je hitro primaknil k njemu in mu zašepetal: »Molči, za Boga, dragi moj; stene imajo ušesa!« — »Vsaka beseda, vsak glas tvoje govorice utegne zbuditi njih sum,« je dostavil študent. In ubogemu Feliksu ni pre-ostajalo nič drugega, kakor da je potihem jokal. ju, vendar v posebno velikih množinah v starem, cimečeta krompirju. So-lanini j« »trup, največ jjs je v cimah, olupih in v očesih. Mehanizirano stanovanje, Mister Bruccr v Chi-cagu j® vnet prlstaS moderne tehnik®. Njegovo stanovanj« je čudež mehanizacije, Vse je električno, gospodinjstvo, postrežba, kuniuja. Samo na gumb pritisne in f-e »e odpre stena in v njej omara s perilom in kaka miza z jestvinami. Poseben gumb j« za posteljo, Iti se na lahan pritisk nanj pojavi iz nekega stenskega predala. Nedavno je Prj" šel domov nekoliko vinjen, Vse je Slo z gumbi v redu dotlej, da je no* Se! !»žeč v postelji ugasniti luč. Po nesreči pa j« mož takrat pritisnil na napačen gumb: nenadoma se je nahajal s posteljo v stenskem predalu. Njegove konstrukcije — mož I® poklicno mženjer 30 bile- prenatančne, s zasliševali: »Ali si menih?« — »Da. duhov-n k in meaih Bcm- To »jra-* t > ti no obleki, ki jo nosim < — Zakhči, naj iivi Jcuntunizem, če ti je drago iivljenje!« — »Jaz častim camo Kristusa Kra-ii»t. — Nato so g« odvedli prod puške ia ga pozvati Je zadnjič, si) nazdravi komunizmu. Du-feovrik :e poklekni!, ra*-oel roke in zaklica^: »Nji živ", Kristus Kralj!« Nato t?- je zgrudil preluknjan od krogel tvoiih moril- Dvoiirnc Se!»i:sice T Sibirm Sovieii polaga jo tsredno važnost na to, da pcvefeio svoj prostrani vzhod t evropskih delom Rusije V štirih letih so položili 3.400 km tračnic t* drugI tir sibirske proge, prenesli 63 milij. kub. metrov zemlje, zgradili več ('so? mostov, nt stotine kolodvorov in predorov, Na skrajnem vzhodu to postavili zadnjo pottajo tik oh obrežju Tihega oceana in hočejo • tem nadomestiti izgubljeni Vl&divostok. Želez-tezn-ca bo služila vojai-kim ivrhsm, iz vzhoda oa bo prevažala v Evropo •sgromne zaloge lesa, krzna in zlita. Neizgraje,ia jc še proga od Habarov-skega do mandinreke me-'e. ki meri v dolžini 720 ki.'ofaetrov. SSltSP—851. Najbolj« prijatelj Solsfca mladine i deijn In vlažnih rtneh M nalm gvloit. HI ne p»ennS{aJo vode In vlsgr. 2> bmo aenarjtt oCuvalo Vali maMH svoje firafo-cmio HOmrjn. Kupit« Jtifl (alofts nt ©ta It.—. Vel. SI—84 »la !S.~-> Vel. SS—!W »Sm 89.—, nms—o» 35» mtir.at pnum n*JbntM» «•>»-tmr «w Se®o Iz 5(ntsgu Jata s trs-sjmtm podplatom tn Kiwm»to pei«. Vet 31—M CIb 8».—, iUMim KaflsU. !>ajtri«&a<.jH ta najbolj priKMinJ »t marnitia 1» spert. VeL 30—4« »ta SS.~. OtiroSSti feveljikt la najfinejšega laka s čvratlL-.i usnjenim pndpU-tom Iu lenim okrasom na »e-aaro. Vel 11-44 »Iu 8»,—. Vlmkl iovelJSkl Iz motne taravi-«m» h nmitr£iJtvlH» In nepremoB-Mtita (ataaatan n^lnlM, Me-•tbhodn« i«lsM mladini v itrlju, snega !a Mata. 00 3i—M Din 49.—, »4 35-—3S Cln 59.-—. 832!-—itaea SEfilo rooftat 4f«Sd «e»l|! s prosnlm 1',-a iH.i,-nyv. st. 31—»4 Dbl IS,—i 35—SS »ia fts.—. o semensko pfeaico, rž, ječaiea in grahoro dobite naj- ceneje v javnih skladiičih pri tvrdki mn pgssCMIK Š.Z 8. i., ismmm Tyrieva (Dunajska) cesta štev. 33 V VSAKO H!SO »DOMOLJUBA«? vseh vrst - kupuje Slovenska baaka v Ljubljani, Krekov trg 10 Telefon 37-52 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Kamniku 1 Šutna štev. 22 (v lastni hiši) Hranilne vloge obrestuje po dogovoru do b% •Jamstvo preseda večkratno vrednost vseh rlog kupuje OROSLAV DOLENEC, Ljubljana, Wolfova ulica 10. CITAJ »DOMOLJUBA«! vrednostne papirja vnovčuje po najboljši ceni in takojšnem izplačilu, izpoSSHtS vse bančne, do-narne, kreditne in blagovne posla najkuiantneje AL. PLANINSKE, trg. ag. banenih poslof Ljubljana, Heethovnova ul. l4./i. Telefon 85-10. „. ff" n *?• *»tDI» ~ »"I""« »» »prejema nredotštvo .Domoljub««, naročnina »ose- ^ »SV P VV-ilEr"!0^*- ~ 1 'f ^rač«..avajo po posebmm ceniU - Tefelon urednf«va in .iprave. ^ jš 559 89*®5' "" '"dajateljt Dr.Grcgonj Pečjo k. - Urednik: Jože K o š) če 5l - Za Jugoelovassko tiskarnoi Karel Če&