• ■ ioRŽAvl Fmátnina plačana v gotovini Oošlo V L ju M j u> i, dne 6. novembra 1930. — -K- nfilSfr»- 15. Letnik LXXI. (Šol-JetoJ930J31J Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana Uredništvo in aprtn/a : Ljabljana, Frančiškanska alica 6 1. Rokopisov rte vračamo. Nefrankiranih pisem nte šprejetnamc. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pav. UJU plmrnjo list a članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Poit. ček. rai. 11.197. Telefon 3112 ^ r> ■ • - - - um wimn?TmmMmna.....i muM^rji 0 n čeHsih osnovah borr>e za stanovske korist*. Vprašanje učiteljskega ¡gmotnega £>olo« žaja postaja vedno bolj aktualno, zlasti od» kar je na vidiku nov uradniški zakon. Ta bo spet za daljšo dobo uredil tudi prejemke učiteljstva in zato je skrajni čas, da zasta» vimo vse sile za čim ugodnejši rezultat. Toda borba mora biti organizirana in Ste mora iz» vajati dosledno po enotnih načelih, sicer ne moremo upati na dober uspeh. Naslednja razmotrivanja nimajo namena postaviti že kakšne končnoveljavne norme, ampak so iz« raz subjektivnega naziranja, ki naj pomaga razčistiti to vprašanje in izkristalizirati na« čela za vse ukrepe, ki jih storimo posamez» niki ali organizacija za naš dobrobit. Borba za izboljšanje gospodarskih prilik ni le neizbežna nujnost vsled mizerije, v ka» teri živi velika večina naših tovarišev, ampak je tudi naša dolžnost. Naložene so nam tako po bistvu našega poklica, kakor tudi po za« konu tako važne naloge šolske in izvenšolske vzgoje, da moramo vedno iznova opozarjati odločujoče činitelje, da je za uspešno vzgojno delo potreben prav tako neki minimum bla» gostanja, kakor je neki minimum potreben za pošteno življenje sploh. V mizeriji gineta samozavest in veselje do dela, pada ugled, a vise t-roje je učitelju neobhodno potrebno. Naravno pa je, da kot uvidevni ljudje ne smemo staviti pretiranih zahtev. Načelo, da zahtevaj nemogoče, da dosežeš, kar je mogoče, v resni borbi ne more priti v poštev. Vedno je treba premisliti kaj in koliko dr« žava more dati, da ne zaide v gospodarsko krizo. In v smeri gospodarske konsolidacije države gre tudi naše delo. V mejah možno« sti naj se torej urejujejo prejemki državnega uradništva. Boriti pa se moramo proti ne« upravičenim privilegijem. Ne zahtevajmo jih zase, ne pustimo jih drugim! ¡Privilegiji ved« no povzročajo nezadovoljstvo zapostavlje« nih, privilegiranci demoralizirajo. Gotovo, popolno izenačenje ne bi bilo miti pravično niti koristno, ali prenehati morajo tako kri« čeče razlike, kakršne obstoje danes. Res je, da se mora pri odmeri prejemkov upoštevati učna doba in na podlagi te kvalifikacija, a prav tako važen, če ne še bolj, je neki drugi moment, namreč vprašanje kruha, obleke in kulturnih potreb. Neosnovane so tudi razlike vsled dra» ginjskih razredov. Uradnik na kmetih ne živi danes prav nič ceneje nego v mestu, ampak često še celo dražje. Neprimerno večje de« narne žrtve nego v mestu pa ima na deželi tisti, čigar otroci so v mestnih šolah. In če pride bolezen in je treba zdravnika! Torej proč z draginjskimi razredi! Proč tudi zaradi tega, ker bi izenačenje draginj ski,h doklad sigurno tudi zelo olajšalo razmeščevanje uči« teljstva. Naval na ,mesta ne bi bil tolik, če bi učitelj na kmetih laže vzdrževal otroke v šolah in če bi lahko češče prihajal v mesto in zadoščal svojim kultrunim potrebam. Da« nes pa ni čudno in nikomur ne smemo za« meriti, ako sili v mesto, kjer ima mnogo več ugodnosti nego ina deželi. Bolj pravično pa bi bilo, ako bi dobivali učitelji na prav od« daljenih,. neugodnih mestih še posebne lo» kalne doklade, namesto da veljajo danes kot nekaka kazenska mesta. Vse prejemke pa naj plačuje država, ali pa država in banovina. Učitelj mora biti fis nančno popolnoma neodvisen od krajevnih činiteljev, da ni izpostavljen mržnji ali celo sovraštvu ljudstva, s katerim bi moral živeti v najboljših odnošajih. Po mnenju nerazsod« nih ljudi so krivi učitelji da je naložil novi šolski zakon občinam dolžnost, plačevati učiteljem stanarino in dajati kurivo. Koliko jeze. zdražb in pritožb je bilo že v tej raz« meroma kratki dobi od uredbe novega šol'« skega zakona sem in koliko jih še bo, ako ostane ta točka zakona v veljavi. Posebno vprašanje i tvorijo rodbinske doklade. Čudno se mi zdi, da se posveča te« mu tako malo pozornosti in to še sedaj, ko se kaže tendenca, doklade za ženo in otroke še znižati. Že dosedanje doklade nikakor ne zadoščajo, da bi mogel mož z uradnimi pre« jemki stanu primerno prerediti družino z več otroki. Danes je nepobitno dejstvo, da morajo v številnejših družinah propadati ali starši ali pa otroci, neredko pa oboji. Če stojimo na stališču, da je družina osnovna Staniča države, je v interesu le«te. da skrbi za uspevanje družin, ako hoče, da bo ves državni organizem zdrav. Otroci niso le za« sebna zadeva roditeljev, ampak tudi zadeva družbe, naroda in države in so vsi ti ičinitelji soodgovorni za njihov razvoj. Ako hoče vsaj za silo izhajati, se mora oženj eni učitelj pehati za privatnim zasluž« kom — seveda na škodo šolskega dela — ali pa mora v službo še žena. Da mora služiti še žena — tu mislim žene vobče, ne samo uči« teljice — bodisi kot intelektualka, bodisi kot ročna delavka, je dvojno zlo: sama se odte» guje najvažnejši funkciji kot mati in vzgoji» teljica svojih otrok, hkrati pa izpodriva dru« ge, da ne dobijo službe. In brezposelnost na« rašča. Končno še nekaj glede sodelovanja, ozi« roma sloge v borbi za gmotne dobrine. Je sicer že samoobsebi umljivo, da je solidar* nost neobhodno potreben pogoj, ako hočemo kaj doseči. In vendar je treba to vedno iz« nova poudarjati; to pa ne le zaradi posamez» nikov, ampak tudi zaradi korporacij. Zelo koristno bi namreč bilo vzajemno delo obeh učiteljskih organizacij, UJU in Društva uči» teljev meščanskih šol; složen nastop bi bil potreben vsaj takrat, kadar gre za skupne koristi. Složen nastop ima mnogo večjo mo» ralno silo. Kar pridobe učitelji osnovnih šol, koristi posredno vselej tudi strokovnim uči» teljem, saj so bili doslej in bodo nedvomno tudi v bodoče prejemki učiteljstva osnovnih šol podlaga za odmero prejemkov strokov» nih učiteljev. Ne gre torej le za to„ da dobe drugi nekaj več, ampak tudi zato, da tudi oni »manj« ni premajhen, sicer bi ita »več« mnogo ne pomenil. Še bolj nesimpatična nego razdvojenost med organizacijama je nesolidarnoist v iv.r» stah učiteljstva samega. Tu ne najdemo sa= mo indiferentnosti in nasprotujočih si za» htev (n. pr. glede draginjskih doklad omože» nih učiteljic), ampak celo nasprotovanje, da bi drugi tovariši dobili, kar jim po zakonu pripada. Tu mislim spet ono nesrečno stana» rino in kurivo, s katerima se je občinam na« lozilo res težko breme. Toda tega ni krivo učiteljstvo in se baš zaradi svojega težkega položaja tem prejemkom ni dolžno odreči. Prepričan pa sem, da se bo vprašanje stana» rine in kuriva uredilo tem prej ugodno tudi za občine, čim odločneje bodo učitelji — in v interesu le=teh tudi upravitelji v »krajevnih šolskih odborih — zahtevali, kar sedanji za» kon določa. Refren vseh točk tega članka je princip enotnosti in solidarnosti. Razdvojenost nam je že dovolj škodovala in čas je, da složno in z vso energijo nastopimo za svoje stanov» ske koristi, ker je pač danes tudi tako, kakor je vedno bilo, da brez borbe ñe dosežeš nič. Sicer pa naša stvar tudi ni tako sebična, ka» kor je videti na prvi pogled, saj je posredno tudi v interesu domovine. F. H. Potreba izboljšanja plač vsemu uradništvu. »Naš Glas« prinaša članek zagrebškega »Našega Glasa«, ki kaže skupne težnje vsega državnega uradništva za izboljšanje gmotne» ga položaja in se glasi: Neprestano se piše in naglašuje, da je treba še pred razglasitvijo novega uradniške» ga zakona nujno rešiti dvoje vprašanj, kateri ne trpita odlašanja, in sicer: da se izda po» kojninski zakon, s katerim se bodo končno izenačile in uredile pokojnine naših upokoje» nih tovarišev, in priznanje specialnih doklad tistim našim aktivnim tovarišem, ki jih na« vzlic dokazani potrebi do danes še niso pre« jeli. O vsem tem se je v poslednjem času go» vorilo na vseh naših zborovanjih in sestankih, pristojnim činiteljem so bile odposlane šte» vilne vloge, v :katerih sta bili ti dve nujni po» trebi državnega nameščenstva pojasnjeni z vseh strani, pa tudi javnost sama je zadostno obveščena o stanju stvari, tako da je po ne» davni izjavi g. predsednika vlade treba samo, da spregovori svojo besedo g. finančni mi» nister. Ta važna beseda, katero tako željno pri» čakujejo tisoči in tisoči upokojenih in aktiv» nih državnih uslužbencev, pa doslej še ni bila izgovorjena, tako da je dalo to povoda pri» zadetim tovarišem, da očitajo svojim stanov» skim organizacijam, da ne zastopajo njiho« vih interesov in da njihovo delo ni rodilo no» benega rezultata. Očitki so opravičeni, kolikor se nanašajo na rezultate, dosežene v tem odseku pošlo« vanja stanovskih organizacij. Vendar pa so ti rezultati izven možnosti vplivanja in odlo« čitve s strani stanovskih odborov in organi« zacij, tako da smo prepričani, da ni niti v nobeni upravi katerekoli stanovske organiza« cije nikogar, niti ne tovariša na odgovornih službenih položajih, ki bi oviral rešitev teh dveh perečih problemov, ali bi jih sicer na kak način zaustavljal. Vprašanje je samo, da«li so tovariši kot referenti na odgovornih položajih zadosti vztrajno in vneto zagovar» jali nujno rešitev teh dveh vprašanj in da«li niso pozabili svojih tovarišev, ki tako silno nujno potrebujejo in pričakujejo pomoč iS strani našega skupnega gospodarja. Na to vprašanje je mogoče odgovoriti brez pomiš« ljanja, da so organizirani tovariši tudi kot referenti izvršili svojo tovariško dolžnost in da bi tak očitek mogel event. veljati samo tovarišem izven organizacij, ki nimajo stika s širokimi krogi državnih uslužbencev in ki zaradi tega ne morejo občutiti težine polo« žaja, v katerem se nahajajo prizadeti naši tovariši. Zato je treba, da vse organizacije držav« nih uslužbencev ti dve vprašanji stavijo na prvo mesto, da bi se na prihodnjem kongresu vnovič in vsestranski prerešetali, da se po« treba njune rešitve z dokazi izkaže, da se vse to dostavi kraljevski vladi, in sicer pismeno in ustno po posebnem odposlanstvu našega Glavnega Čin. Saveza. Mogoče bo živa be» seda mogla prepričati merodajne činitelje o neodložljivosti rešitve teh dveh stvari, kateri je treba smatrati za državno potrebo, prav tako. kakor je to ureditev uprave in novi uradniški zakon. Prizadetim tovarišem pa priporočamo, naj zaupajo v svoje stanovske organizacije in naj skušajo v našo sredo pritegniti čim večje število javnih nameščencev, ker se v socialnem življenju računa samo z organiza» cijami, ki so močne po številu članstva in po njegovi zavednosti. Splošne vesti. — Pri g. ministru prosvete. Predsedstvo glavnega odbora UJU je bilo dne 31. oktobra sprejeto pri g. prosvetnem ministru, ki se mu je predstavilo in ga pozdravilo kot načel» nika naše najvišje prosvetne uprave. Izjavilo mu je, da bo imel v učiteljstvu pri izvedbi prosvetnih programov, najiskrenejše in naj« boljše sodelavce in pomočnike. Da bi pa mo» glo učiteljstvo mirno in z uspehom vršiti svoje dolžnosti, ki so z novim zakonom o narodnih šolah še povečane, je naprošen g. minister, da .se učiteljstvo materijalno osi» gura in, da se pri sprejetju novega uradni» škega zakona v ničemer ne loči od stalnega državnega uradništva z isto izobrazbo in iste kategorije. Spomenico ki jo je v tem smislu izdelal širši glavni odbor je izročilo predsed» ništvo ob tej priliki g. ministru prosvete. G. minister je pazljivo poslušal vse govornike in izjavil, da je bilo pri sprejetju Zakona o narodnih šolah izpuščeno materijalno vpra» šanje učiteljstva z namenom, da se reši s sprejetjem novega Uradniškega zakona. Na« dalje je izjavil g. minister, da bo sedaj po» svetil največjo pažnjo temu vprašanju in da more biti učiteljstvo uverjeno, da ne bo z novim Uradniškim zakonom v ničemer zapo» stavljeno napram drugemu uradništvu z isto izobrazbo in 'kategorijo, .samo tudi učitelji morajo s svojim delom in postopkom omo» gočati mu. da se to vprašanje čim uspešnejše reši. Ob tej priliki se je govorilo tudi o po» trditvi pravil Udruženja. o pravilniku za tol» mačenje Zakona o narodnih šolah, o učitelj» ski stanarini in o drugih učiteljskih in šolskih vprašanjih. — Stanarina in kurivo za učiteljstvo. V primerih, da krajevni šolski odbor ni vnesel stanarine ali kuriva v proračun, imajo priza» deti učitelji pravico, da se pritožijo proti te» mu in v teh slučajih vstavi banovinski šolski odbor zakonite vsote v proračun. PraViloma bi morali opozoriti na to šolski upravitelji, ki so člani krajnega šolskega odbora. Toliko na razne dopise. — Seja širjega sosveta. Z vabilom z dne 21. oktobra t. L, ki smo ga priobčili v il3. šte« vilki »Učiteljskega Tovariša«, je sklicalo po« verjeništvo sejo širjega sosveta na dan 2. novembra t. 1. ob 8. uri v Ljubljani. Ker so padle letos Verne duše na 3. november, ki je pouka prost in so se vršili cerkveni obredi po cer« kvah in na pokopališčih v nedeljo 2. novem« bra, je poverjeništvo na željo članov prelo« žilo sejo širjega sosveta na dan 9. novembra. Začetek, 'kraj in dnevni red ostanejo neiz« premenjeni. — Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana, dne 28. oktobra 1930. — Andrej Skulj, s. r, pover» jenik. Josip Kobal, s. r., tajnik. — Članek o monopolu šolskih zvezkov, ki smo ga priobčili v zadnji številki, prinaša tudi »Narodna — Pretsjednik: Ivan Vereš iv. r. Tajnik: Viktor Klepac v. r. Dftiao GORUP & Ca. LJUBLJANA MIKÍ.OSCCEV3 SSSTA En grot. Ea detai'. I/.delava in prodaja damske in moške konfekc Je. Naro čila p" meri se izvr-šuiejo hitro in točno fffifrtlti"^ -- --^ - - -—f—' T - nj--. — Pri proslavi prvega decembra ne po« zabite na sliko drž. grba, iker je simbol uje« dinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato bi jo morala imeti ne samo vsaka šola, am« pak vsak razred. To je tem lažje, ker je za« ložnik Učit. dom v .Mariboru ceno izdatno znižal. Naročite! MIROSLAVA LEM Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za ve/.enje in predtisk. — Prevod upokojencev s kronske na di« narsko pokojnino. Dravska finančna direk« cija v Ljubljani razglaša: Dravska finančna direkcija v Ljubljani je ugotovila, da je še precejšnje število po starih zakonih upoko« jenega državnega nameščenstva, ki še vedno prejema kronske pokojnine, to pa zato, ker navzlic javnim in osebnim pozivom leta 1927. ni vložilo prošenj za prevedbo kronske po« kojnine na dinarsko. Zato se pozivajo v zmi« slu razpisa generalne direkcije državnega ra« čunovodstva od 14. julija 1927., D R. štev. 88.808 (»Uradni list« od 30. julija 1927., štev. 358/81 vsi še neprevedeni kronski upokojen« ci, da vsak zase vloži nekolkovano prošnjo za prevedbo pri svojem resortnem oblastvu, katero mu je svojčas odmerilo kronsko po« kojnino, če tega doslej še ni istoril. Prošnji je treba priložiti upokojitveni dekret (dekret o miloščini proviziji itd.) in vse listine, s ka« terimi je prosilec svojčas zaprosil za določi« tev osebne ali družinske (vdovske) pokojnine. Vse listine morajo biti sestavljene v sloven« skem ali srbsko«hrvatskem jeziku ali pa v overjenih prevodih. K vsaki listini je treba priložiti prepis Učiteljski pevski zbor UJU. —pev. Pevski zbor UJU uliteljstva. Pev« ski tečaj za mešani zbor se bo vršil) 15. in 16. novembra. 15. novembra od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. — 16. novembra od 8. do 11. ure. — 7. decembra priredimo koncert v Trbovljah. Vsi in vse!! — Odbor. Stanovska orgasMzacna UJU Ie poveria UJil. IZJAVA KRANJSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA NA ZBOROVANJU DNE 25. OKTOBRA 1930. Po poročilih delegatov izjavljamo, da oficijelno poročilo o poteku 10. pokrajinske skupščine ne odgovarja povsem resnici, do« čim je v nekaterih točkah dvoumno. Dokazi: 1. Ni res, da bi predesednik tov. Lapajne želel stopiti v gospodarski odsek, marveč je prosil, da se ga dodeli onemu od« seku, v ¡katerem bi se obravnavale razmere z izstopivšim Celjskim učiteljskim društvom. Ni res, da bi poverjenik in tov. Grčar izja« vila, da ne pride to vprašanje »tam« '(gospo« darski odsek) na dnevni red, pač pa sta za« stopala mnenje, da se o celjski zadevi sploh ne razpravlja iz razloga, ker je društvo iz« stopilo iz ljubljanskega poverjeništva UJU. Šele po 8 govornikih se je ugotovilo, da pri« de to vprašanje v razpravo pri šolsko«uprav« nem odseku, to pa zaradi tega ker je dvoje društev stavilo tozadevne predloge. 2. Ni res, da bi bila kritika tov. tajnika Rupreta »izpad« na poverjeništvo, res pa je, da je navajal dokazilni materijal 'gltede ne« pravilnega postopanja organizačnih instanc, tako kot je to zahtevalo društvo. Nekvalifi« cirana je dalje samohvala podpisanega po« verjenika pod oficijelnim poročilom 10. po« krajinske skupščine, češ, da je »dobro repli« ciral«. 3. Kritika tov. iLapajneja ni bila polna namigavanj in sumničenj, res je, da je govor« nik točno navajal dokaze, za katere prevza« me sam in društvo polno odgovornost. 4. Iz odstavka: »Čitanje stenografskega za« pisnika« izgleda, kakor da bi bile izjave tov. Lapajneja res obremenilne, dočim se je kon« statiralo, da zapisnik ni vseboval .onega, kar je trdil poverjenik. Pogreški, ki jih je La« pajne navajal, se niso dogajali po njegovem mnenju, pač pa jih je obsojalo tako Kranj« sko, kot Celjsko učiteljsko društvo. V .svoji končni besedi je res izjavil tov. Lapajne, da smo se v jedru našli, t. j. da ob« sojamo vsako demoralizacijo v organizaciji. 5. Nedosleden je .sklep glede neobjave 10. društvenih sklepov in o zajamčenju svo« bodne besede. 6. Ne priznavamo pravne veljavnosti sklepa glede društvenega razsodišča, ker predlog ne odgovarja členu 19, in 22. e orga« nizačnega poslovnika. Poleg tega je bil stav« ljen med debato, nič utemeljen in tudi ne podpisan od 10. društvenikov, kakor to za« hteva poslovnik. Na delegacijo je napravil ta sklep vtis kot da hoče poverjeništvo za vleči sporne zadeve s Celjskim učiteljskim dru« štvom. 7. Obsojamo neparlamentarni način ob« ravnavanja tajniškega poročila. Kot neresno smatramo ukinjevanje delegacijskih sklepov med poslovnim letom in po naslednjih dele« gacijah (slučaj konzorcija i. dr.). 8. Objavljeni sklep glede kritikovanja in kritikov ne odgovarja onemu, ki ga je spre« jela delegacija. Glasiti bi se moral: Delega« cija obsoja tako društveno abstinenco, kot tudi mandatorje teh društev. Tov. Lapajne je v dobrem namenu nameraval urediti ne« soglasje s Celjskim učiteljskim društvom, za kar ga je pa delegacija na predlog išolsko« upravnega odseka obsodila 9. Nedopustno je, da oficijelno poročilo med debaterji navaja člane, ki pri razpravi sploh niso bili več navzoči, ker izgleda, kot da bi le ti .sprejete sklepe odobravali in zanje glasovali (slučaj tov. Rupreta). 10. Zahtevamo striktnega pojasnila, kdo so oni »Franceschi Morossiniji« ki plovejo brez luči po »organizačnih vodah« (podlistek v 5. številki letošnjega »Učit. Tovariša«). Za to težko žalitev nosita polno odgovornost urednik »Učit Tovariša« tov. Dimnik in izda« jatelj tov. Skulj (na podlagi .sklepa širjega in ožjega sosveta o žalitvah, kakor tudi po ti« skovnem zakonu). Kranjsko učiteljsko društvo, 25. oktobra 1930. \Predsednik: Josip Lapajne. Tajnik: R. IRupret. Naša ifOspiHiserska «"gamzfcoi —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za mesec oktober 1930. Članarina: Konjice, uči« teljsko društvo 600 Din; Gornji grad, učitelj« sko društvo 273 Din; Šoštanj, učiteljsko dru« štvo 500 Din. Darila: Celje, dr. R. Pintar, od« vetnik, iz ¡neke kazenske zadeve 150 Din; Studenci, A. Hren darilo povodom poroke tovariša 30 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Gospodarska podjetja: zemljevidi 15.754 Din, Prekmurske pravljice 126 Din, Oder 56 Din, grb 117 Din, Almanah 30 Din. — V Mariboru, 3. novembra 1930. — M. Ko« žuh, blagajnik. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Ad 6. Točno! kakor .sklep na predlanski skupščini o konzorciju za list, katerega delo« vanje je tov. Lapajne tako '.kategorično za« hteval. — Da bi bila delegacija glasovala proti svojim vtisom, do sedaj nismo vedeli. Ad 7. Ali je poslovanje konzorcija brez članov mogoče in ali je resno, da tak konzor« cij še obstoja? Delegacija sme spremeniti sklepe če vidi, da je to potrebno. Pa se je zgodilo tudi v danem slučaju. Ad 8. Dobesedno po zapisniku se glasi ta sklep tako=le: Želimo kritike, ki nam je dobro došla, če je konstruktivna. Žalibog se v naših opozicionalnih vrstah vse češče po« javlja nemogoča taktika, ki se kaj rada udejstvuje povsem negativno — z abstinenco. To pa je nezdrav pojav, ki meče čudno luč v prvi vrsti na abstinente same, pa tudi na njihove mandatorje, ako soglašajo s takim uveljavljenjem njihovih nazorov in teženj. Ad 9. Ta točka ni jasna na katero za« devo se .nanaša. Mogoče je, da zapisnikarji take pomote zagreše. ki pa smo jih priprav« ljeni takoj v listu popraviti, če se nam poš« Ijejo. 1 Ad 10. Avtor članka je striktno zahte« val, da se njegov podlistek dobesedno objavi. Ga je podpisal in se zato prepušča njemu odgovor. LASTNEGA 1Z D E L K¡A najceneje in najsolidneje kupite v mo )ni trgovini oslachnka za siommso -mu LJUBLJANA, MiklešUeva « st* 7 priporoča svojo bogato zalogo mariufakturnHg Članarina oštane kot lani, to je: redni člani ¡170 Din, z učitelji poročene 50 Din, upok. pred u. z. 60 Din. Temu so sledile volitve novega od« bora. Za predsednika je bil soglasno izvo« ijen dosedanji predsednik tov. Janko Vanič, v ostali odbor pa sledeči tovariši: Herbst Pavel, Požar Vladimir, Žnidarčič Rudolf. Bi« tenc Drago, Šilovinac Pavel. Vlastimila Lev« stikova, Lomšek Anton, Brezovar Matija, Kraker Lado in Moderndorfer Vinko. Za namestnike pa tov.: Pire, Kabaj, Malešič in Okornova. Pregledovalki računov in referenti za tri odseke ostanejo dosedanji. Za delegate k pokrajinski skupščini so bili izvoljeni tov. Herbst Pavel, Moderndorfer Vinko in Žni« darčič Rudolf, namestniki pa tov.: Brezovar Matija, Kraker Lado in Požar Vladimir. H glavni skupščini odpošlje društvo samo pred« sednika, oziroma njegovega namestnika Samostojni predlogi: Sprejeli so se ti«le: Glede olajšav pri pouku po §§ 11. in 12. zak. o narodnih šolah: Reden pouk od 1. septem« bra do 31. marca vsakega leta, ostale tri me« sece za 7. in 8. šolsko leto pouka prosto. Občni zbor izrazi obžalovanje nad pisavo »Kmetovalca«, ki piše, da se je na seji Kme« tijske družbe dne 10. septembra t. 1. govorilo o tem, da zahtevajo šolski upravitelji od otrok izdatke za večinoma nepotrebne stvari. Pri slučajnostih se je na odborov pred« log sklenilo to«le: v 1. Opravičila nenavzočih se na dan zbo« rovanja ne sprejemajo. 2. Kdor neopravičeno izostane od zboro« vanja, plača v društveno blagajno 10 Din. 3. Kdor v enem letu trikrat neopravičeno izostane, se črta iz imenika članstva. 4 Poverjeništvu se javijo imena poleg organiziranih tudi ona neorganiziranih čla« nov. J. Vanič, t. č. preds. Žnidarčič, t. č. tajnik. + UČITELJSKO ¡DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA je zborovalo dne 4. oktobra 1930. v Dolnji Lendavi. Statistika: Vsega učiteljstva v srezu 118, včlanjenih 81, navzočih 45, t. j. 55%. Tovariš predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče in poziva članstvo, da se v polnem številu udeležijo učiteljskega družab« nega večera — V svojem govoru poziva član« stvo, da sodeluje pri Sokolu. Spomni se tudi žrtev v Bazovici. Tov. Tivadar J. je predaval o izvenšol« skem delovanju učiteljstva, za kar je žel ve« liko odobravanja. Naročajte potrebščine potom UGP, ki izvrši naročila pri vseh trgovcih, po Vaši želji! Poročilo o pokrajinski skupščini je podal Horvat Izidor, o glavni skupščini pa tovariš Peternel. Tov. D. je prečital svoj referat o življenju in položaju Slovencev v našem Primorju. Blagajnik je poročal, da se je plačevanje članarine izboljšalo. Tudi stari dolg je že skos raj ves poravnan. Ker posebnih predlogov ali slučajnosti ni bilo je predsednik zaključil zborovanje. Peternel, t. č. preds. J. Horvat, tajnikov nam. + LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO' je pričelo z redttim letnim delovanjem dne 8. oktobra t. 1. Ta dan se je namreč vršil od 8. do 12. ure na II. mestni deški osnovni šoli občni zbor, 9 dni pozneje pa redno me* sečno zborovanje. Z ozirom na to, ker je bil za občni zbor dovoljen pouka prost dan, dru* go zborovanje pa sklicano na šentjakobski šoli ob 8. uri zvečer, je pričakoval' odbor od članstva več zanimanja in boljše udeležbe. Pri prvem zborovanju je bilo navzočih od 195 članov le ,98, pri večernem pa samo 42. Tov. predsednik je prešel takoj po otvos ritvi občnega zbora ter določitvi dveh zapis* nikarjev in overovateljev k prvi točki dnevs nega reda, t. j. poročila društvenih funkcijo« narjev. 1. 'Predsednik je omenil v svojem poro* čilu vse važnejše društvene in organizačne zadeve ter delo, skrb in trud poverjeništva, s katerim je bil odbor v prizadevanju za mate« rialne in pravne učiteljske koristi vedno v tesni zvezi. Ob sklepu poročila se je spomnil pok. tovariša ravnatelja Adolfa Sadarja s pozivom na zborovalce, da mu v znak hva* ležnega .spomina zakličejo trikratni »Slava«. 2. Tajnik je podal kronologičen potek društvenega delovanja. V začetku minulega poslovnega leta je štelo društvo 200 članov. Med letom je bilo 5 članov črtanih, 7 jih je vsled premestitve ali drugih vzrokov izsto* pilo, eden je umrl, pristopilo pa 8, torej šteje društvo 195 članov. Odbor je ime' 12 sej. pri katerih se je razpravljalo in sklepalo o no* tranji ureditvi in razmahu našega društva, ki naj bi bilo vzor dela in napredka vsem po* deželskim učiteljskim društvom. V ta namen je -sklical 10 zborovanj: 4 celodnevna in 6 ves černih. Vsakokratno zborovanje je bilo zdrus ženo s predavanjem prvovrstnih strokovnja* kov z namenom, poživiti društveno življenje in pritegniti k sodelovanju vse članstvo; kajti uspeh društvenega dela ni odvisen le od odbora ampak od zavednosti in agilnosti članstva. Nadalje je obsegalo tajniško poro* čilo pripombe o realizaciji sklepov lanskega občnega zbora, o raznih intervencijah in kon* čno program dela za bodoče poslovno leto. 3. Blagajničarka tov. Krapš Roža je po* dala podrobno bilanco društvenega premože* nja, dohodke, izdatke in dolgove minulega leta s primerjavo vrednosti inventarja in druge imovine ter pripombo, da znaša drus štveno imetje 10.918-25 Din, dolgovi 2897 Din, čista imovina pa 8021-25 Din. — 'Tov Kobal konstatira v imenu nadzorstvenega odbora, da so vsi računi in blagajniške knjige v naj* lepšem redu, vsled česar predlaga odboru ab* solutorij, vestni blagajničarki pa posebno po* hvalo in priznanje. (Predlog je bil sprejet soglasno). Po kratkem odmoru so sledile volitve novega odbora. Soglasno je bil izvoljen stari odbor. Ker se je pa tov. Krapševa zahvalila za izvolitev, je bila na njeno mesto izvoljena tov. Jožica Likozar. Odbor se je v prvi odbo« rovi seji konstituiral sledeče: predsednik Vek. M 1 e k u ž, podpredsednica Mira En* gelrnan tajnik Josip Mihelič, blagajničarka Jožica Likozar, odborniki pa: Amalija Hart* man, Štefanija Čeh, Janko Polak, Andr. Se* žun in Ciril Petrovec. Namestniki: Rado Zu* panfič. Ivanka Cegnar in Marija Jeglič. Nad* zorstveni odbor: Grčar, Kobal in Kumelj. Volitvam je sledilo situacijsko poročilo ter poročilo o pokrajinski in državni skupšči* ni. Prvo je podal tov. predsednik, drugo tov. IPetrovec, tretje pa tov. Engelmanova. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem. Daljša debata se je vršila v zadevi državne skupščine v katero so posegli: Andr. Skulj, Dimnik. Hreščak čopič, Polak in Mlekuž. Vsled pozne ure je odpadlo predavanje o šolski razstavi v Beogradu ter se je isto in ostale točke dnevnega reda preneslo na ve* černo zborovanje dne 17. oktobra. Tega zbo* rovanja se je udeležil tudi banski šolski nad* zornik g. Fort. Lužar. ki se je zahvalil v ime* nu banske uprave učiteljstvu, ki je sodelovalo pri razstavi v svojem imenu pa predavatelju tov Mlekužu za izčrpno in vsestransko in* formativno predavanje o delovnem pouku v zmislu razstavljenih del na beograjski šolski razstavi. Vek. Mlekuž, preds. Jos. Mihelič, tajnik. + POROČILO LITIJSKEGA UČITELJ* SKEGA DRUŠTVA o občnem zboru z dne 9. oktobra 1930. v Ljubljani. Situacijsko poročilo: Tovariš predsednik otvori občni zbor s pozdravom na vse na* vzoče, posebej pa še pozdravi novopristo* pivše, in štirim novoporočenim parom iskre* no čestita. Istotako čestita k odlikovanju-z redom Jugoslovenske krone ¡V. stopnje to* varišu Tavželju iz Litije. Nato prečita dopis poverjeništva tičoč se postopka na glavni skupščini v Beogradu, ki se vzame na znanje. Statistika: Tajnica ugotovi, da je navzo* čih 15 članov, t. j. 74%. Društvo šteje 103 člane. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je v okraju 130 učnih moči. V minulem letu je štelo društvo 106 članov. Eden je izstopil, štirje so se izselili v druge okraje. Neorga* niziranih je torej bilo 24, kar kaže, da .se število neorganiziranih krči. Društveno kot odborovo delo v minulem letu je bilo živah* no. Vršila so se štiri zborovanja in tri od* borove seje. Na vseh zborovanjih so se razmotrivala stanovska vprašanja in obravnavale aktual« ne pedagoške teme kakor: »O razvoju šolske* ga zakona in projektu sedanjega šolskega zakona«. »O nadzorovanju šol«, tov. nad* zornik I. Bezeljak. »O duševnem zdravju«, Dr. Fr. Mis. »O pedagoškem kongresu«, ga. Bračič. »O gmotnem položaju podeželskega učiteljstva«, A. Olhofer. »O pravilniku k šol* skemu zakonu«, Iv. Dimnik. Prav zanimiva je bila statistika o udeležbi. Odbor se je bavil na svojih sejah s te* kočinn zadevami društva in težnjami član* stva. Zal ni moči pokazati uspehov, saj niti v naših lastnih vrstah ni umevanja za naše težavno delo in treba bo vse jačje ¡dvigniti glas za naše pravice. —iDruštvo se je udele* žilo pokrajinske skupščine v Novem .mestu in glavne skupščine v Beogradu po svojih delegatih in predsedniku. K poročilu tajnice predlaga tov. Rosto* har, da se zbere statistika mučeništva pode* želskega učiteljstva, ki naj da upogled vsem onim, ki jim je usoda ali drugo naključje naklonilo mehkejše in udobnejše mesto, kar jim zapira oči in srce za druge. Predlog se z odobravanjem sprejme. Blagajniško poročilo tov. Rostoharja, na* tančno o vseh detajlih se sprejme z zahvalo ter predlaga nagrada. Tov. Samec poda točno sliko s pokrajin* ske skupščine ter poudari lob zaključku, da je pevski zbor UJU naš ponos, naša armada, ki bo žela slavo koder bo nastopala. Zato se mu zdi več kot žalostno, da še kdo odreka našemu zboru malenkosten prispevek, ko žrtvujejo izvršujoči člani dvojno za čast na* šega stanu. Poročilo tov. Webra o glavni jubilejni skupščini je bilo obširno in izčrpno. (Očrtal je v bistvu ves zgodovinski razvoj lOletne organizacije UJU, ki se je prva usmerila v jugoslovenski ideji. Dotaknil se je v jedru vseh problemov kongresa .ter poudaril naj* važnejše misli. Iz govora zastopnika ministra prosvete nam je podal celo trohico upanja na izboljšanje! K besedi se je oglasil še tov. Joža \2u* pančič, ki je imel priliko opazovati kongres tudi za kulisami, kar je naredilo poročilo še Zanimivejše. Le žal, da nam je potegnil de* belo črto čez ravnokar dobljene upe! Po 10 minutnem odmoru se preide k vo* litvam odbora. Na splošno zahtevo se voli z vzklikom in dviganjem rok. ' Ves zbor glasuje za stari odbor, ki sprej* me izvolitev. Tajnica pripomni, da treba do* polniti izpraznjeno mesto, kar ,se izvrši z iz* volitvijo tov. J. Leskovčeve iz Stične. Prihodnje zborovanje se določi na 10. novembra, ko se vrši koncert pevskega zbora UJU v Ljubljani. Pelko M., t. č. preds. Vršičaj Z., .t. č. tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MAs RIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je o priliki svo* jega prvega zborovanja, t. j. dne 11. t. m. med drugim sprejelo sledečo resolucijo: (predlagatelj predsednik Vauda Mirko). »Kadar je sila najviše, takrat je bratska pomoč najbliže,« istino tega izreka je dopri* nesel celokupni češkoslovaški narod zopet povodom vsega dosedanjega, zlasti pa zad* njega krutega preganjanja in mučenja naših rojakov v Italiji ter nas v idealni ljubezni do trpečega slovanskega brata z izrazi ogorče* nja nad tem postopanjem podkrepil v pre* pričanju, da v boju za pravice naših rojakov preko meje lahko računamo vsikdar na nje* govo izdatno pomoč. Da se za vse to vsaj delno oddolžimo češkoslovaškemu narodu, prosimo poverjeništvo: 1. Da na merodajnem mestu priobči to našo resolucijo z izrazi najiskrenejše zahvale jugoslovenskega učitelj.stva vsemu češkoslo* vaškemu narodu za vse te izraze in dokaze bratske ljubavi in slovanske vzajemnosti. 2. Da istotam zajamči da hoče jugoslo* vensko učiteljstvo z vso vnemo podpirati ju* goslovensko — češkoslovaško ligo, koje ge* slo je: Bratstvo in vzajemnost s Čehoslovaki! 3. Da samo in potom merodajnih oblasti apelira, da letos proslavimo češkoslovaški narodni praznik 28. oktobra kot dan njiho* vega osvobojenja čimbolj slovesno Smatramo te tri točke kot potreben, ume* sten in edino možen izraz našega čuvstvo* vanja — v danih razmerah. Mirko Vauda, predsednik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME« ŽIŠKO DOLINO je imelo svoj redni občni zbor 11. oktobra 1930. na Prevaljah. Iz poro* čil posnemamo: Delo v organizaciji ne zaznamuje priča* kovanih uspehov. Poleg šolskega dela je bilo učiteljstvu naloženo še izvenšolsko, brez ozi* ra na izboljšanje gmotnega položaja. Učitelj* stvo je slejkoprej voljno storiti vse, a spričo materijalnih neprilik se ga loteva maloduš* nost. Slabo vpliva tudi razdor v Udruženju in to ravno v trenutku, ko Ibi bila strnjena organizacija najbolj potrebna, ker se dela na izboljšanju našega materijalnega položaja. K temu predlaga tov. Gačnik resolucijo: Z ozirom na nujnost izboljšanja gmot* nega položaja osnovnošolskega učiteljstva in prav tako pereča nujnost izdanja pravil* nika k šolskemu zakonu ni bilo umestno po* stopanje delegatov ljubljanskega poverjeni* štva ob zaključku skupščine v Beogradu. Nesporazumljenje na skupščini je bilo treba v interesu učiteljstva podrediti zgoraj nave* denim nujnostim. Učiteljsko društvo za Me* Šiško dolino (poziva poverjeništvo v Ljub5 ljani, da zastavi vse sile, da se spor v UJU poravna v korist učiteljstva in s tem tudi v procvit ljubljene naše domovine. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Te dni poteka lOletnica plebiscita, zato se spominjamo koroških Slovencev in njih trpljenja. Tov. sreski prosvetni referent predlaga resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in se glasi: Slovenska javnost se poziva, da podpira v vsakem oziru kulturna stremljenja Sloven* cev na Koroškem na način, kakor se to vrši od strani Nemcev za naše nemške manjšine. Prosimo našo vlado, da izsili od Avstrije ureditev manjšinskega šolstva na Koroškem z ozirom na določbe mirovne pogodbe, naj* manj pa, da dobe Slovenci glede šolstva isto, kar mi nudimo našim nemškim manjšinam. Tov. tajnik Ledinek poroča: Društvo je štelo 56 članov, zborovanj je bilo 5, odboro* vih sej 7, obisk na zborovanjih 70%. Tov. blagajničarka Zega poroča: Dohod* kov je bilo 10.605148 Din, izdatkov pa 9714-35 Din. Prebitek 891-13 Din. Graja po* edine slučaje nerednega plačevanja. Pregle* dovalca računov tov. Močnik Peter in Gač* nik Janko poročata, da je blagajna v najlep* šem redu in predlagata absolutorij. Tov. sreski prosvetni referent Močnik Peter kot referent za šolstvo poroča, da se je vsaj načelno priznala potreba reforme, manjkajo pa še potrebna sredstva. Sestankov pedagoških krožkov ni bilo. O izvenšolskem delu poroča tov. Vreček. Sledilo je poročilo tov. Gačnika o poteku pokrajinske skupščine. Vsa poročila so bila vzeta na 'znanje. V debato so posegli zlasti tov. Močnik, Gačnik, Gallob in Sokol. Nato je predaval tov. Gačnik: t»Nacio= nalna vzgoja prej in sedaj«; orisal nam je nacionalno vzgojo na Koroškem pred vojno in po vojni. Predavanje naj gre v tisk. Sledila je volitev. Izvoljen je po večini stari odbor z nekaterimi novimi odborniki. Pri slučajnostih se določi članarina za leto 1930/31. na 180 Din za člana. I Tov. Doberšek poda resolucijo: Učiteljsko društvo stoji na principiéis nem stališču, da je zavezan vsak član UJU plačevati samo prispevke, ki so v pravilih organizacije predvideni. Zmotno je mnenje, da ni član UJU, kdor ne plača še ostalih prispevkov. Določi se še naslednje zborovanje za 15. november 1930., nakar je bil občni zbor zaključen. Gallob, t. č. preds. Ivan Lebič, t. č. tajnik. + SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — zahodni del je imelo redni občni zbor v Ljubljani na II. mestni deški osnovni šoli dne 11. oktobra 1.1. Članov 127, navzočih 107, t. j. 85%. Predsednik je v otvoritvenem nagovoru naglasil potrebo končne ureditve gmotnega položaja učiteljstva. Sledilo je tajniško poro* čilo o društvenem delovanju v pretekli po* slovni dobi. Po blagajniškem poročilu je bil sprejet proračun za leto 1930./31. Letna ola* narina ostane neizpremenjena. Obvezni pri* spevki za Dački dom v Beogradu se bodo po* birali o priliki zborovanj. O pokrajinski skupščini je podal poročilo tov. SI. Vuk — o dogodkih na državni skupščini in sporu v organizaciji je poročal tov. Lampret. V lepo zasnovanem predavanju: Tipične posebnosti o duševnem in telesnem razvoju manj nadarjenih otrok — je tovarišica A. Vode podala karakteristiko raznih abnormalnih tipov otrok. Uvodoma je predavateljica naglašala, da je zdravstvena pedagogika pri nas še v prvem razvoju — a ji je v novi šol* ski zakonodaji zagotovljen obstoj in razmah. Članstvo je z zanimanjem sledilo predavanju in izrazilo željo — Ida bi tovarišica Vode nadaljevala s predavanjem o postopku pri po* uku manj nadarjenih otrok na enem prihod* njih zborovanj. Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom tov. Anton Lovše iz Notranjih Goric, v ods bor pa: Gole Josip, Vrhovec Stanko, Urban* čič Anton. Trpin Josip Pleško Marija, Rilii* čič*Arrigler Roza. Namestniki: Micher Ivan, Kržišnik Alojzij, Taučar Ljudevit. Pregledo* valci računov: Dekleva Ivana, Schein Štefan, Zakrajšek Josip. Določil se je delovni program za prihod* nje leto. — Članstvu se je prečitala okrožnica pvoerjeništva štev. 170/30 *31. in statistika o izvenšolskem delovanju. Sprejeti so bili naslednji predlogi: a) Mladinska Matica naj izda obljublje* no knjigo o gospodinjstvu za deklice — knji* ga naj bo pisana poljudno. b) Gospodarji, ki jemljejo šoloobvezne otroke za pastirje, so dolžni iih oskrbovati s šolskimi potrebščinami in jih redno pošiljati v šolo. Lovše, preds. Trpin Josip, tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO je zborovalo dne 11. oktobra 1T30. ob 10. uri v osnovni šoli v Hrastnika. Od 118 članov je bilo navzočih 72, t. j. 61%. Tov. predsednik Kislinger je otvoril zbo* rovanje ter poročal, da je tov. Plavšak iz zdravstvenih ozirov odložil predsedstvo v našem društvu istotako pa tudi mesto v cz* jem sosvetu. Imenoma pozdravi pričujočega častnega člana in ustanovitelja našega dru* štva šolskega ravnatelja tov. Gnusa, g sit* skega nadzornika tov. Potočnika ter predavatelja tov. Lavrenčiča iz Ma.-ibora. Zadnji nam je praktično kot teoretično podal novih smernic pri telovadnem pouku. Navzoči so njegovim izvajanjem sledili s kar največjo pozornostjo ter mu ob koncu izrekli svojo zahvalo. Med došlimi dopisi se natančneje obrav* nava okrožnica poverjeništva UJU Ljubljana št. 170/30.*31., na podlagi katere se je spre* jela sledeča resolucija: 1. Društvo se strinja s stališčem in smer* nicami, ki jih vsebuje in zastopa okrožnica poverjeništva UJU Ljubljana z dne 1. okto* bra 1930 Istočasno apelira na poverjeništvo po* novno, da skusi uveljaviti pri UJU oni okvir* ni projekt za preosnovo pravil našega udrus ženja, ki ga je laško učiteljsko društvo spre* jelo na svojem zborovanju na Zidanem mo* stu dne 5, aprila 1930. Projekt je bil (kot predlog) vposian po* verjeništvu Ljubljana dne 18. aprila 1930. Zgrajen je na osnovi, da bodi upravna struk* utra naše organizacije taka, da omogoča praks tično centralizacijo vodstvenega aparata, slonečega na banovinskih poverjeništvih (ne pa sekcijah). Nameravana uvedba proporca pri vo'it* vah ne bi bila v srečo naši organizaciji, zato predvideva predlog laškega učiteljskega dru* štva kompromisni in bolj posrečeni način vos litev za upravne instance UJU, ki hkrati pres prečuje možnost kretanja kolikor toliko avs tonomnih pravic banovinskih poverjenistev. Od mnogih strani željeni proporc bi bil upos števan na svoj posebni način, dasi ne bi bil dosežen potom očitnih volilnih parol, ki ce* pijo in razburjajo duhove. Banovinskim poverjeništvom in posamez* nim društvenim edinicam naj bi se koncedis ralo čim največ svobodnosiniciativno ukrep* ne avtonomije, dočim fungirá j centralni upravni odbor v prvi vrsti 'kot eksekutivni organ volje in sklepov celokupnega članstva. Organizacija se naj vodi od spodaj nas vzgor in ne od zgoraj navzdol. 2. Vzpričo sedanjemu stanju naše sta* novske situacije, naj bo zaenkrat glavna skrb naše organizacije osredotočena predvsem v cilju: a) doseči izboljšanje našega eksistenčs nega, odnosno gmotnega položaja; b) pra* vično in čim ugodnejše uvrščanje našega sta* nu pri predstoječi reviziji uradniškega zas kona. Tov. blagajnik poroča o blagajniškem stanju ter prosi, da zaostankarji čimpreje poravnajo svoje obveznosti. Med letom pris stopivše člane opozarja, da vpošl'jejo tudi doplačilne prispevke za Slov. Šolsko Matico. Temu sta sledili poročili o pokrajinski in glavni skupščini, za kateri sta referenta tos variša Lebar in Plavšak žela vsestransko odos bra van je. Določitev kraja in časa za prihodnje zbos rovanje prepusti članstvo odboru, nakar zas ključi tov. podpredsednik zborovanje. Kislinger J., t. č. preds. A. Jesih, t. č. tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE« ŽIŠKI SREZ je zborovalo dne 18. oktobra 1930. v Brežicah. Statistika-. Število učiteljstva v srezu 116, včlanjenih 100, navzočih 50, t. j. 50%: I. Tovariš predsednik Jakopec otvori zborovanje, pozdravi navzoče, zlasti pa nos vopristopivše člane(ice) ter preide na dnevni red. II. Vsebino dopisov pov. UJU, t. j. pos ročila o glavni skupščini v Beogradu in ones ga o sestanku pov. Zagreb in Ljubljana na Zidanem mostu, vzame članstvo na znanje. III. Tajnica tov. Štravsova poda kratek pregled društvenega delovanja v preteklem šolskem letu. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. IV. Blagajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno blagajniško stanje, je podal tov. Vadnal. Zaostanki na članarini znašajo visoko vsoto. Vpošiljanje članarine prevza* mejo odslej na vseh šolah tov. upravitelji. Blagajniku je bil podeljen absolutorij s pos hvalo za točno vodstvo blagajniških poslov. V. Poročilo o pokrajinski skupščini je podal tov. Gajšek, o državni tov. Knapič. Obe poročili sta bili sprejeti, druga s pris stavkom, da se odobruje postopanje naše des legacije v Beogradu. VI. Navzoče članstvo je per aklamatios nem izvolilo novi odbor, ki se je takoj kon* stituiral. Predsednik Knapič Janko, tajnica Dirn* bek Marica, blagajnik Vadnal Fran; odbor* niki: Ivanuš Robert Gajšek S'tan'ko. Voglar Alojzij in Hofbek Edo; namestnika: Gorup Alojzij in Pečnik Marija; pregledovalca ra* čunov: Gomilsek Ljudmila in Pečnik Josip; razsodišče: Peterlin Alojzij, Ferluga Ferdo in Jakopec Franjo. VII. Članarina znaša letno 160 Din, pri* spevek za Beograd 5 Din, naročnina za SŠM 30 Diit, skupno letno 195 Din. VIII. Samostojni predlogi: a) Ime dru* štva bodi odslej: »Učiteljsko društvo za bre* žiški srez«. b) Poverjeništvo za SŠM prevzame vsa* kokratni blagajnik, naročnina se pobira skup* no s članarino. c) Tovarišice, ki poučujejo v elementar* nih razredih, naj si v svrho medsebojne pos moči pri uvajanju delovne metode v elemens tarni razred organizirajo neobvezne medse* bojne sestanke. Ob zaključku zborovanja se novoizvos ljeni predsednik zahvali za izkazano zas upanje. J. Knapič, # Marica Dirnbekova, t. č. preds. t. č. tajnica. MALI OGLASI Mali oglasi, Iii služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. 18 Din likanje moške, damske oblek» Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasde« robe priporoča: Wallet Express, Ljubljan« Stari trg 19. I IIB ORODJI koplte naibolie pri Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana — Stari trg 9. Olje proti prahu, pisalna kreda, morske sobe, slikarske potrebščine nabavite ugodno pri firmi CENTRALA V LJUBLJANI MEDIČ-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV LAnti'K F R A M J D MEDIC • Domači proizvodi: Laneno olje, firiiež, od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emajno-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. TOVARNE LJUBLJANA - MEDVODE — DOMŽALE. PODRUŽNICE IN SKLADIŠČA V MAKIBOKU IN NOVEM SADU 5 3 3 3 s a a a 3 3 3 1 I S Naibolfše i kupite!! Lovske puške, Nogavice, damske in moške rok« v><»•'. tcü « perilo, f puloverje, telovnike (vestje), žepne ot <■«. ti* vate, || ovratnike, sra|ce, Sifone, «lote, čipk»-, ve'/.ei>ine § gumbe, DMC prejice, rofne torbice, aktovka. d< žnike, ® šp< rtne ter toaletne p«ti el.fcčsri«- sumo Josip Peteline, Liubl ana ¡ o-1* vodi g F flobei te, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi. blizu Prešernovega spomenika fñ IH H\ /H /R M /it /H M /R /R/R /R /R /R/R /H /flI /R fñ /R /R /R ffWW»? F. K. Kaiser, puškar * Ljubljana, Kongresni trg 9 Premog drva a* I. POGAČNIK BOHORIČEVA ULICA 5 -TELEFON ŠT. 2059 ZIM/KA OBLAČILA lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ za dame in gospode Na željo olajšana plačila! v priznani elitni izbiri p J^ ter solidnih cenah kupujte pri tvrdki L U K I C iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LJUBLJANA /V« m slo. Na oeliko ütUMM)¡jem. letu ÍB3S 1»i*f*n ¡tet. t.ZSt Opossarjamo na našo veliko izbiro zimskega blaga t A. & E. SKABERNÉ LJUBLJANA VSAK IN TUDI VI * «i * * štedite z denarjem, ako kupujete blago za svoja oblačila pri novo ustanovljeni tvrdki * * ■ Z! LJUBLJANA MESTNI TRG 22 Velika zaloga moškega sukna in kam-garna, blaga za ženske plašče, pliš, svila, sifoni in kretoni, posteljne odeje in pregrinjala, perilni baržun barhent itd. Telefonska št-v. 2412 Štev. pošt hran. 11.165 * L. M1KUŠ IJVBLJA NA *£fTN! TRO ti 16 DEŽNIKI 111PUMtt V LU r. z. z o. z MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi živlienskih polic in vrednostnih listin ter vknj žbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8 do 12. ! ! SE Viti N8 STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvornice. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER" Kolesa iz prvih tvornic, Dtlrkopp, Styria, Nero .Kayser. — Pletiini stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5 % po-viskom; pri takojšnjem plačilu pa s 5 % popustom normalne cene. Ceniki franko in zastonj. ¡VAN JBAX IN SIN J r B L J * N A Gospcsvets^a cesta št. 2. „special" v krom-niklj evi izvedbi! Zahte vaj te opis! LJUBLJANA, GRADIŠČE 1Q I DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU KMETSKI HRANILNI iN POSOJILNI DOM Račun poštne hranilnice štev. 14 257 reg. zadruga Z n%om. aav. Brzojavke: „Kmetski dom". / Telefon 2847 V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1. ♦ ♦ PODRUŽNICI V KAMNIKU IN V MARIBORU P Vloge na knjižice in tekoči račun »brestuie po 6% brez od.iovedi. pri trimesečni ■ odpovedi po7V2°/o, brez odbitka davka ni rense. — Stanje vlog okrogio 30,000.000 Din. ■ Rezerve nad .00 000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in ■ vrednostnih pap rjev ter dovoljuje kiedite v tek.rač pod najugodnejšimi pogoji Blagajniške ure: Ob delavnikih od 6 do 12 '/2 in od 3 da 4'/2, !e ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 do 11'/2. ■ yjWIWUHWMI * «0« ■ - MMWI«"«*MMI . ■ , iHrfT'iT Ti j «aiM m m Šolske zvezke, $piso¥nice, pisarme, risa -v,.. ■■ t -v: i--. - '' i, í . ' í r ^ c Prodafa jih v korist ,U č it e i j s k e g a doma- v Mariboru in m(Jčitelfskega domau v Ljubljani mmmmm^MBMmmmm 1 í»> ¡ m mmmmmmmm