št. s a
"T*
Maribor», dne 11. avgusta 1910.
Tečaj LVXI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak Četrtek invelja s poštnino vred In v Maribora s pošzljanjc-m na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K In za četrt leta 1 E. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage IzvenavstrlisSe 0e2ele 6 K. Kdor hodi sam ponj plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. - List se dopošilja do odpovedi. - Udje „Katol, tiskovnega drufitva dobivajo hst brez posebne naročnine, m Posamezni listi stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev, 5. - Rokopisi se ne vračajo, - Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj« do srede zjutraj, ^ Ne.
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Boj proti cerkvi.
Svobodomiselci so marljivo na delu! Komaj so srečno izvojevali boj proti katoliški cerkvi na Francoskem, že so začeli enak boj na celi črti na Španskem. Tam iščejo vseh mogočih povodov, da bi mogli začeti s kruto silo nastopati proti katoličanom in njihovi cerkvi. A tudi na Nemškem in pri nas na Avstrijskem se jim hoče takega boja. Vse svobodomisel-stvo koprni po trenotku, da bi bile naše cerkve zapuščene in zaprte, farovži prazni in šole brez križa. V časnikih in na shodih hujskajo ljudstvo proti veri in cerkvi ter uporabljajo za to vsako, Še tako majhno priliko. Pred kratkim je izdal sv. Oče pismo nadškofom in škofom, v katerem govori o sv. Karolu Bo-romejskem ter navaja zgodovinske dokaze o vzrokih luteranstva. To pismo so uporabili slovenski in nemški svobodomiselci ter podtikali sv. Očetu, ¡da je hotel žaliti luterane. Po listih in shodih so divjali proti katoliški cerkvi. Tak shod je bil tudi v Mariboru. Celo sedanja vlada se polagoma vdaja temu svobodomiselnemu toku v Avstriji, kajti naučni minister Stiirgkh se je vsled liberalnega razsajanja po državi čutil že tako ojunačenega, da je izrekel prikrito grajo, zakaj so naši škofje objavili papeževo pismo v svojih uradnih škofijskih listih.
Daleč smo torej v Avstriji že prišli. NauČni minister si bo dovoljeval, javno odobravati ali grajati, kaj počnejo Škofje v svojem cerkvenem delokrogu. Niti papeževih pisem ne bi smeli priobčevati!
Katoličani moramo pravočasno spoznati ;resnost in nevarnost položaja! Naučni minister, ki je lahko pri nas tudi luteran ali Židov ter je navadno svobodo-mislec, hoče biti vi cerkvenih in [verskih stvareh več kot papež, več kot naši Škofje in nadškof je! Mi katoličani pa poznamo v verskih in cerkvenih rečeh samo cerkveno oblast in nič drugega! To moramo takoj ob prvem naskoku odkrito pripoznati.
Pred par leti so avstrijski svobodomiselci začeli veliko gonjo za ločitev zakona in za svobodno Šolo. Takrat se je dvignilo vse katoliško ljudstvo ter odločno odklonilo tudi vsako razpravo o teh predmetih.
PODLISTEK.
Kača.
(Porast iz prijateljskih sanj. Zapisal Starogorski). (Konec.)
„Le pojdi gospod vitez, takoj pridem." Sel sem.
„Ali bi ne pustili meča zgoraj, gospod. Ovira Vas," je rekel sluga.
„Ne. Meča ne pustim nikjer. Vitez sem." Sklonil je glavo, kakor bi liotel reči: „sluga
sem."
Šla sva navzdol po stopnicah, globoko, globoko . . Nato sva krenila na desno v ozek, zaduliel hodnik,
„Daleč imate klet za vino." „Daleč . . ."
Odgovoril mi je bolje odmev od sten, kakor on. Hipoma mi je Šinilo v glavo, da skoraj ni mogoče, da, bi bilo tukaj vino. Vstavil sem. „Pojdite, gospod vitez." „Ne grem."
Mož je obstal, kakor da bi ne vedel, kaj mu je
početi.
„Ne grem, dokler ne pride gospodičina." Zdelo se mi je, da se je nasmehnil. „Ona pride . . . Sicer pa sva itak na mestu. Ta-le vrata so od kleti/'
Pokazal je na koncu hodnika velika, močna vrata.
Bila so, kakor so vrata v moji domovini v vinskih kleteh, in vzbudila so mi upanje.
'Svobodomiselstvo je za nekaj časa boječe utihnilo, toda le za nekaj Časa. Letos je v poslanski zbornici vložil poslanec Miihhvert predlog za razporoko. Stojimo .pred novimi boji.
Od dne do dne se kopiči več gradiva, da se vname cerkveno-političen boj tudi na Avstrijskem. Na Francoskem so se katoličani slabo obnašali, ko so jim zapirali cerkve in jim izganjali iz bolnišnic usmiljene sestre. Niti takrat se niso zganili, ko so videli, da se ugrabljeno cerkveno premoženje ni uporabilo za dobrodelne namene, ampak da so vse milijone pokradli framasonski odvetniki in sodniki. Duhovniki so se skrivali po svojih celicah, ljudstvo pa ni bilo v nobenem oziru organizirano, bilo je brez vodstva in brez odpora. Tudi zadnjič pri luteranskem shodu v Mariboru so Šli v ogenj samo naši organizirani delavci, mojstri in telovadci.
Katoličani v Avstriji moramo biti na vse pripravljeni. Zato pa se zbirajmo tudi izven cerkve, da se na vseh poljih organiziramo iin postanemo močna armada, ki je pripravljena in oborožena za vse boje. Vsled razporov v nemški krščansko-socialni stranki na Dunaju menijo nemški svobodomiselci, da bi bil sedaj ugoden čas, ako se vrše nove volitve. Ni torej izključeno, da smo blizu novih volitev v državni zbor. Bodimo tudi na ta slučaj dobro ^pripravljeni-, da po-metemo z vsemi ostanki svobodomiselstva na Sloven--' skem.
politični ogled.
— V avstrijski javnosti nadvladuje mnenje, da bo državni zbor kmalu razpuščen. Seveda se slišijo tudi glasovi, ki nam zatrjujejo, da, do razpusta še ne bo prišlo. Za nas posebno zanimivo je, kar piše glasilo „Austria", ki pravi, da bo Bienerth v jeseni .povečal svojo večino v zbornici tako-le: Najprej se bo obrnil na takozvano Plojevo skupino, na dalmatinske poslance, na češke poslance iz Hrubanove skupine, na velikega gonjača za cerkveno-političen boj, Masaryka, ;in nekatere Mladočehe. Ker bodo nekateri Slovani stopili na ta način k vladnim jaslom, bodo
zapustili svoje dosedanje slovanske zaveznike in opustili svoje slovanske zahteve. Tako so naši liberalci voljni izdati tudi vseučiliško vprašanje, samo, da ni treba sedanji vladi nasprotovati. Nekateri listi, ki so v zvezi s Plojevo skupino, so začeli že nastopati proti odločnemu boju za slovensko vseučilišče. Na take ljudi se pač ni zanesti, njim ni nič zaupati.
— Hrvaški sabor razpaščen. Ban TomaŠič ima že v rokah kraljev odlok za razpust hrvaškega sabora. Stranke se pripravljajo že na nove volitve, ki se bodo vršile najbrž v drugi polovici meseca oktobra.
Mala §?olifična naznanila.
Dne 5. avgusta: Cehi se pripravljajo že za nove državnozborske ivolitve. Iz Prage se poroča, da je izvrševal m odbor mladočeške stranke razposlal okrožnice svojim glasilom in zaupnikom, vi katerih jim daje navodila za morebitne nove državnozborske volitve. — Bosenski deželni zbor je sprejel včeraj proračun in bil nato odgoden. — Ogrski državni zbor se snide zopet dne 20. septembra. .Tedaj izvoli delegacije in reši proračun za leto 1911.
Dne 6. avgusta: Egiptovska narodna stranka namerava letos meseca septembra prirediti v Bruslju shod, na katerem se bo proglasila neodvisnost Egipta. Angleška se trudi, da bi se prepovedal shod. vendar se to bržkone ne bo zgodilo. — Državico Va-daj v bližini Maroka so hoteli Francozi zasesti. Prišlo je do vročega boja, v katerem so izgubili Francozi 300 mrtvih. — V srednje-ameriški republiki Honduras je izbruhnila državljanska vojska. Uporniki so .^e spoprijeli z vladnimi četami. Padlo je 100 mrtvili in 200 ranjenih. Vladne čete so poražene.
Dne 7. avgusta: Hrvaški ban TomaŠič je že odposlal ogrskemu ministrskemu predsedniku Khu-enu, predlog za razpustitev hrvaškega sabora in za razpis novih volitev. — V Atenah na Grškem je položaj silno resen. Listi trdijo, da obstoja tajna zveza politikov in častnikov, ki deluje za revolucijo, in da se odstrani ¡sedanja vladarska rodbina. — Španski ministrski predsednik namerava predložiti zbornici predlogo za ločitev cerkve od države po francoskem vzorcu. — Mesto Teheran v Perziji je v vojnem stanju.
Dne 28, avgusta t. 1. bo otvoritev „Slovenskega doma4' v Št. Hju!
Sel sem naprej.
Pred vrati je izvlekel sluga velik ključ in odprl vrata. Iz kleti je prišel čuden, smradljiv duh.
„Prosim, gospod vitez."
„Idi naprej!"
On pa je ponovil, kakor bi me ne slišal, a z glasom, da sem postal hipoma pozoren.
„Prosim, gospod vitez."
Vzbudilo se mi je nekaj, kakor odpor.
„In gospodičina?" . . .
Zmajal je z ramami.
To me je še bolj vznemirilo.
„Kaj je z gospodičino ?"
On pa je pokazal v klet in ponovil, kakor s prva:
„Prosim, gospod vitez."
Sedaj me je pograbila jeza.
„Ne grem. Pelji me nazaj."
In ta suhi človek me je pogledal divje. Niti sledu ni bilo prejšnjega smehljaja. Pokazal je svoj značaj, ko je sprevidel, da imam i jaz svojo voljo.
„Moraš, gospod vitez."
„Moram..."
Več nisem spregovoril. Meč se mi je zasvetil v roki in lopova bi pribil na steno, da ni odskočil. V jezi, ki je človeku vedno v pogubo, sem zgubil razsodnost. Zamahnil sem z mečem, in brez dvojbe bi ga presekal na dvoje, da nisem zadel s koncem ob nasprotno steno. Meč mi je spodrsnil iz rok. V tem hipu me je ta okostnjak držal za vrat kakor klešče, in v njegovih rokah sem zagledal bodalo.
„Ha, misliš, da me posekaš, kakor si viteza A-riomedesa ? . . . Vidiš, gospodičina ga je ljubila, in
ker si ji ga ubil, se je maščevala. V tej kleti boš poginil . . ."
Ril me je k odprtim vratom kleti, iz katere je _puhtel mrtvaški duh. Gotovo so ležala tu notri gnijo-ča trupla.
Skušal sem se mu izviti in ga pograbil za grlo.
Videl sem, kako je dvignil roko k sunku; zdelo se mi je, da vidim že svojo lastno kri, in v tem smrtnem boju sem zavpil in napel poslednje sile.---
be.
Ležal sem na mahu in gledal začuden okrog se-
„Sanje so bile."
Olahkoten sem vzdihnil.
Nad mano je šumljalo listje bukovja, in solnce se je bližalo v zaton. Bilo je drugače skrivnostno tiho, le tam nekje sem slišal rezgetati srako, in daleč nekje je krokala vrana..
Vstal sem.
Glej, tam na starem Štoru je ležala kača in u-pirala svoje ženske oči naravnost v mene, kakor bi se pripravljala v skok.
Bog, ali si me morebiti zbudil uprav v poslednjem trenotku, da ubežim nevarnosti, da ubežim pred kačo?.. .
Nisem mogel misliti, ampak planil sem iz gozda ven . . . dalje .. . dalje.
Stoprav na cesti sem se oddahnil in zbral svoje misli.	. . 8
Te čudovite sanje, ta kača, vse to se mi je se enkrat pojavilo živo pred mojo dušo.
Da, da . . . ubežal sem kači, ki bi mi brezdvom-
no zavdala smrten udarec, kači tujinstva.
Razne novice.
Iz šole. Na šestrazrednici v Šoštanju je prosto mesto definitivnega učitelja. Sola je v drugem krajevnem razredu. Prošnje je vložiti do 1. septembra na krajni šolski svet v Šoštanju. — Pri Sv Duhu v Halozah, drugi plačilni razred, je razpisano mesto definitivnega nadučitelja. Prošnje do 20. avgusta. — Na štirirazrednici pri Sv, .Urbanu blizu Ptuja, tretji plačilni razred, je razpisano mesto učitelja, oziroma učiteljice. Prošnje do 31. avgustaj' na krajni šolski svet. — Razpisano je mesto učitelja' in ' šolskega vodja na novoustanovljeni enorazredni ljudski šoli v Cirkovcih pri Skalah. Šola je v drugem plačilnem razredu. Prošnje do 1. septembra na krajni šolski svet v Cirkovcah pri Skalah. ProŠnjik mora izkazati znanje slovenskega in nemškega jezika.
*	Razpisana učiteljska mesta. Na enorazredni ljudski šoli v Razborju pri Slovenjgradcu je razpisano mesto učitelja in šolskega voditelja. Prosilci morajo biti vešči obeh deželnih jezikov. Sola je v drugem plačilnem razredu. Prošnje do 1. septembra na krajni šolski svet v Razborju. — Na 5razredni ljudski šoli v St. Jurju v Slov. gor. je razpisano mesto učiteljice. Sola je v drugem plačilnem razredu. Prošnje do 25. avgusta na krajni šolski svet v St. Juriju v Slov. gor. — Na 6razredni ljudski šoli v Šoštanju je razpisano mesto stalnega učitelja. Prošnje doJL septembra na krajni šolski svet.
Za učitelje. Naučno ministrstvo je izdalo odlok, ' ki določa, da se vštejejo v službeno dobo sup-i lentom glavne počitnice dva meseca v šolskem letu, ako dve leti zaporedoma služijo. To pa zato, da morejo delati usposobljenostno učiteljsko skušnjo, h kateri se pripušča samo one, ki so službovali po zakonu kot učitelji 24 mesecev.
*	Kat. nar. učiteljstvo, ki je združeno v „Slomškovi zvezi", je zborovalo dne 8. avgusta v Ljubljani. Predsednik „Slomškove zveze", poslanec; Jaklič, opomni, da slavi Zveza letos lOletnico. Pred 10 leti ni' nihče mislil, da se bo Zveza tako 'okrepila, kakor kažejo sedanji uspehi, ki so najboljši dokaz pravega dela našega uciteljstva. Te dni so zborovali tudi liberalni učitelji v Novem mestu, pa jih ni bilo toliko, kot je bilo v Ljubljani katoliško-narodnih, čeprav so dobili liberalni učitelji stroške povrnjene.
Velezaslužni g. župnik Janez Kunce pri Sv. Juriju ob Sčavnici je bil imenovan dne 2. avgusta na dan sv. birme za knezošk. duhovnega svetovalca. Čestitamo !
Slovenec poklican v finančno ministrstvo. Finančni komisar Valentin Zun v Logatcu je poklican v daljno službovanje v finančno ministrstvo na Dunaj.	\
*	Vspeh poslancev S. K. Z. za davka prosto kuho žganja. Poslanec clr. Benkovič z drugimi, je letos večkrat interpeliral finančnega ministra radi napačne uporabe predpisov o davka prosti kuhi žganja na Spodnjem Štajerskem. Tudi osebno je opetovano posredoval v ministrstvu. Vsebino interpelacij smo že priobčili. Te dni je končno ministrstvo ukazalo finančnim oblastim, da se pri naknadnem predpisu davka potom kazni — če kdo toči vino pod vejo v istem letu, v katerem je prijavil davka prosto ikulio žganja — sme davek zaračunati le za oni Čas, v kat. je dotičnik res žganje kuhal, ne pa tudi za nočni čas, kot se je sedaj prakticiralo.S tem je zahtevam posl. S. K. Z. v precejšnji meri ustreženo; pri preosnovi davka na žganje bode treba izvojevati še to, da sme davka prosto tudi oni žganje točiti, ki svoje vino toči pod vejo tekom istega leta.
Toča je hudo razsajala po rogaškem okraju ter opustošila vinograde. [Poslanec dr. Korošec je takoj posredoval na pristojnih mestih.
*	„Slov. Straža". <Prosimo vsa slavna društva, da uvažujejo sledeče: Naprošamo vsa uredništva naših listov, da sprejemajo naznanila o društvenih priredbah in zadevah le pod pogojem, da je na pismu prilepljenih vsaj pet narodnih kolekov „Slovenske Straže", Vsa društva naše izobraževalne organi-
Prijatelj je skončal. Pogledal me je in me gledal.
„Kaj praviš k temu."
„Zelo čudovito," sem zmajal z glavo. „To pomeni mnogo."
„To pomeni pol življenja," je pristavil prijatelj. Nato pa je pristavil, kakor sam za se: „Da, tuja kača me je hotela ugonobiti, a sem ji ubežal, srečno ubežal. Pribežal sem v domovino, tu so mi dali v vinu strupa, a mi ni Škodoval. Ti zahrbtni, neznačajni neprijatelji, kateri si niso upali pokazati svojega obličja, so mi hoteli zavdati. A jaz Še živim ... Od teh pa je nekaj že leglo k pokoju. Odpuščam jim . . . Zal, da <se znajde med njimi i nek-dOj. ki mi je bil nekoč blizu srca, ker nisem vedel, da je hinavec nad hinavce. A tudi njemu odpuščam . . . Naj hrumi iviliar usode, bije naj me vdar na vdar, nikdar splašil me ne bode, vklonil tudi nikedar!" Tedaj pa je zazvonilo v vaški cerkvi „Ave Marijo", in jaz sem se poslovil od prijatelja.
Na vrhu klanca sem se še obrnil in pogledal k hiši, ki se je videla prav lepo od tam in videl sem
ga v polumraku, odkritega in molečega.. .
* «
zacije naj napravijo tozadevne sklepe. Isto ukrenejo naše podružnice; nikjer zaspanost, povsod naj vlada hrepenenje po delu, in to naj se pokaže dejansko, tla se ne bo samo sklepalo in besedičilo! Mi smo navajeni dela, to nas krepi, in zato tudi „Slov. Straža" zaznamuje uspehe, kamere nam je rodilo delo naših društev in po njih na? h podružnic. Imejmo samo eno pred seboj: Delo!
*	170 podružnic s,Slov. Straže". „Slovenska Straža" šteje sedaj 170 podružnic, katere prav živahno delujejo. Naše društvo noče pojmovs+i tujega duha svobodomiselstva. Dan za dnem pristopajo novi udje k našim podružnicam in donašajo svoje delo v korist slovenski domovini, in v kratkem pricle čas, ko bode združevala „Slovenska Straža" vse zavedne, narodno čuteče delavce pod svojo zastavo v obrambo slovenske zemlje in naše katoliške cerkve. Naši narodni nasprotniki čutijo to, ker vedo, da krščanski, narodi drže krčevito svoje svetinje radi ljubezni do rodne grude. Nemci kupujejo narodne delavce z denarjem, mi pa jih moramo kupovati z ljubeznijo in izobrazbo!
*	Vse podružnice „Slovenske Straže" uljudno prosimo, da v teku prihodnjega tedna dopošljejo osrednji pisarni imenike, oziroma nabiralne pole z vsemi člani in članicami. One podružnice, !ki so imenike že odposlale, seveda tega ne potrebujejo storiti. Kakor je doslej razvidno, že skoro prekašajo naše vrste po številu udov nam nasprotno (slovensko organizacijo. Prosimo vse one, ki nam pošljejo kak dar ali kako nabrano svoto, da vedno točno in izrecno pripomnijo, je-li svoto smatrati kot („Slomškov dar" ali kot kaj drugega.
*	Občni zbor „Slovenske dijaške zveze" se vrši letošnje leto dne 23. avgusta v St. Jakobu v Rožu na Koroškem. Povabljeni so na ta občni zbor tudi zastopniki slovenskega katoliškega" učiteljstva in vsi prijatelji kat. narodnega dijaštva, zlasti Še preč. duhovščina.
*	Vrazova stoletnica. Objavljamo spored slav-nosti, ki bo dne 21. avgusta v Cerovcu. 1. Ob 7. uri zjutraj je sprejem hrvaških in slovenskih gostov v Ormožu; 2. ob y28. uri sprejem gostov v Ljutomeru na kolodvoru; 3. ob %10. uri pozdrav gostov na Vrazovem domu po predsedniku pripravljalnega odbora in hišnem gospodarju; 4. ob 10. uri cerkveni govor in sv. maša v kapeli pri Vrazovem domu; pridiguje vlč. g. dr. Anton Medved, profesor v Mariboru; med sv. mašo poje slav. ljutomersko pevsko društvo; 5. od 5412. do %2. ure slovesen banket v slavnostni uti; u-deležiti se ga morejo le oni, ki se zanj pri tajništvu oglase vsaj do 18. t. m. ter vpošljejo znesek 5 K; 6. ob /42. hrvatski slavnostni govor g. dr. Antona Ku-čera, predsednika „Matice Hrvatske"; po govoru razkritje spominske plošče na Vrazovem domu in vsaja-nje spominske lipe; tem slovenski slavnostni govor g. dr. Fr. llešiča^ predsednika „Matice Slovenske". — Med posameznimi točkami sporeda svira si. varaždinska, mestna godba in nastopajo razna pevska društva. — Od 4. ure naprej bo prosta ljudska veselica z najraznovrstnejšim sporedom. — Za jedila in pijačo bo kar najbolj možno dobro poskrbljeno. — Za goste, ki pridejo v Ormož, in ne morejo peš v Cero-vec (2 uri), bodo pripravljeni vozovi; prosimo samo, da bi se nas obvestilo, koliko oseb iz raznih krajev želi vozove, da jih moremo poskrbeti zadostno Število.
Pripravljalni odbor.
*	Vrazova slavnost. Udeležbo so doslej prijavili: slav. mestna občina ljubljanska, ki bo zastopana po odposlanstvu treh članov pod vodstvom županovim; slav. Čitalnica v Ormožu; Bralno društvo za Ljutomer in okolico; Murski Sokol v Ljutomeru; u-čiteljska društva za ljutomerski okraj; učiteljsko društvo za ormoški okraj; požarna bramba, v Ivanjkov-cih; veteransko društvo pri Svetinjah.
*	S polnimi jadri pluje Plojeva „Sloga" v liberalnem toku. Vzeli smo v roko danes došlo nam številko ter videli, da bobna za Sokola v Ljutomeru, da razglaša ciril-metodarsko veselico v Framu, poroča o uspehih znane ciril-metodarije v Žalcu, hvali; ustanovitev ciril-metoclarije v Podsredi ter naznanja ustanovitev liberalne Prosvete istotako v Podsredi. O katoliško-narodnih organizacijah pa — nič. To je konzervativnost v liberalizmu!
*	Kaj se godi? Znano je, da so vsi slovenski poslanci, bodisi katoliško-narodni, bodisi liberalni, sklenili v državnem zboru obstrukcijo, ker ponuja vlada Lahom- vseučilišče, nam pa noče niti trohice obe-čati. Katoliško-narodni poslanci so držali pošteno svojo besedo, kakšni možje pa so liberalni poslanci, o tem nas obvešča „Slovenec", ko pripoveduje, kako so vsi jugoslovanski poslanci sklepali; obstrukcijo: „Niti en glas, niti besedica se ni zinila od nobene strani zoper obstrukcijo. Vsi, skoro polnoštevilno : zbrani poslanci so smatrali obštrukcijonistično taktiko kot samo po sebi umevno in edino pravo. Navzoča sta bila zlasti tudi poslanca Hribar in Ploj in sta kakor vsi drugi, glasovala za označeni sklep. Kakor rečeno, ni nihče črhnil besedice zoper obštrukcijo, kaj še, da bi bil kdo kaj drugega predlagal! Čudno je pa bilo vsekakor, da je baron Bienerth ob istem času informiral zastopnike nemških strank, da sta poslanca Hribar in Ploj zoper obštrukcijo ... 'Mi smo to vest svoje-dobno zabeležili in izrazili svoje začudenje, kako pride ministrski predsednik do takih informacij, ki so v protislovju z jasnimi dogodki v „Vseučiliškem klubu". Zdi se nam, da je sedaj zavesa padla, in da slovensko ljudstvo jasno vidi, kaj se godi. — Zopet vidimo Hribarja in Ploja v čudni vlogi, katere pač nihče ne
more in ne sme zagovarjati. Ce se gode take reči, potem seveda, z Bogom vsa naša politika!
*	Korajžni Sokoli. V Cerkljah na Kranjskem je priredil v nedeljo, dne 7. t. m. javno telovadbo O-rel, ki so se je udeležili tudi Sokoli od Sv. Križa pri Kostanjevici. Ker pa so se Sokoli preveč surovo obnašali, se jim je lepo uljudno povedalo, naj se odstranijo. To pa je bojaželjne Sokole itako razkačilo, da so strgali slovensko zastavo. Potem pa so šli v cestni jarek oboroženi s koli in samokresi čakat, kedaj da se bodo ¡vrnili Orli. Ko pa so Orli res prišli, je korajžnim Sokolom namali padlo srce v hlače in so jo popihali kakor zajčki.
Za naše vinorejce. Že takoj spomladi se je le-jtos vsled mokrotnega vremena v spodnještajerskih vinogradih pojavilo več trsnih bolezni,, ki so dosedaj uničile že večinoma vse nastavljeno grozdje. Vsled občutne peronospore pa je trsni les tako trpel, da Še tudi prihodnje leto ni upati na mnogih krajih dobre letine. Zategadelj so poslanci zahtevali, da se da vi-norejcem ' podpora. Na podlagi podatkov državnega vinorejskega nadzornika se je vlada odločila dati iz državnega fonda za uime in deloma iz fonda za brezobrestna posojila podpore potrebnim vinorejcem. Poljedelsko ministrstvo je odločilo v pretečenem mesecu nadaljni znesek 32.000 K za podpore. .Vinorejci, prosite torej takoj za podpore!
*	Gospodinjska šola v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori 13. tečaj gospodinjske Šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška, Zavod je v posebnem poslopju poleg MarijaniŠča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. — Pouk, ki je slo,-venski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgo-jeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako, vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. — Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v e-nem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. — Gojen-ka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, to je sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojen-ka mora prinesti po možnosti naslednjo ¡obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, deset do dvanajst žepnih robcev, Šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi pri-skrbe ,v zavodu proti plačilu.) Ce ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. — Deklice, ki hočejo v-stopiti v, gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati;*, 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. — Prošnje za sprejem, ki jim je predložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo d o 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke drugih dežel..
*	Slovansko narodno-gospodarsko društvo priredi dne 14. in 15. avgusta 1910 v Ljubljani prvi slovanski narodno-gospodarski shod. Na shodu bodo odlični slovenski, narodno-gospodarski strokovnjaki podajali poročila. — Shod bo otvorjen dne 14. avgusta ob 9. uri dopoldne v' Narodnem Domu v Ljubljani. Popoldne ob 3. uri bodo posvetovalne seje, in sicer; vseobčna narodno-gospodarska, poljedelska, obrtna in trgovinska. — Prijave k shodu sprejema ter vse natančnejše pove „Slovanska společnost narodohospo-uarska", Dunaj I.. Wipplingerstr. 22.
Nedeljski počitek v lekarnah. C, kr. namest-ništvo v Gradcu je določbe glede nedeljskega počitka v lekarnah v toliko spremenilo, da bo v krajih, kjer se nahaja več kot ena lekarna,, vsako nedeljo pri ravnem Številu lekarn polovica istih od 1. ure popoldne v nedeljo do pondeljka do 7. ure zjutraj zaprtih, pri neravnem Številu lekarn se pa mora držati novih določil manjši del lekarn. Menjavanje glede nedeljsko-ga počitka f se uravna koncem f decembra ' vsakega leta.
*	Število vseh Slovanov je vsled hitre množitve narastlo na 160 milijonov. Ako bo slovansko prebivalstvo naraščalo tako v bodoče, bi utegnilo v dveh desetletjih doseči 200 milijonov.
*	Novi stokronski bankovci. Avstro-ogrska banka bo izdala z 22. avgustom 1.1. nove lOOkronske bankovce z datumom 2. januarja |1910. Stare lOOkronske bankovce od 2. januarja 1902 se more zamenjati do 31. avgusta leta 1912 pri avstro-ogrski banki. Novi bankovci so 16'3 cm dolgi in 10'8 cm Široki.
*	Slovenci v Nemčiji. Iz Hamborna na Poren-siem se nam poroča: V nedeljo, dne 31. julija je naše društvo sv. Barbare priredilo veselico s tombolo in igro „RepoŠtev". Popotni rokodelci KremDl iz Semni-ka pri Zagorju, Smola iz Št. Vida JfePgaKičini in
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
is
i-JbliVCiQ]
jifliJoq
aßUrfiö!
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevsetje vseh steklarskih del pri cerkvah in ppiv. stavbah.
kmmm^m HajseSidnejša in točna postrežba.
i Tovarniška zaloga
%
t X
i
i
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri
Guričar & Leskovšek, Celje
Graška nlica štev. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnik skladov po novih pred-:•: :-: :-: :-: pisih, — Zalega vseh tiskovin za nrade. :-: :-: :-: :•:
i
i %
t
6 belih
* p
rjuh zelo debele in zarob-ljenej po 2 m E 14 po 2'/4 metra K 16, iz domačega lanenega platna po 2 m E 18 po 2'U m E 20 razpošilja franko modna veletrgovska hiša
R. Stermecki, Celje.
, ir ¿-isr§
Zahvala.
Če Bi je kdo prej pokvaril želcdec, če je trpel v sled pomanjkanja teka, na zaprtja in iz tega sledeči gorečici, na bolečinah t želodca in glavobolu, ali če je postal zelo debel, je bil primoran rabiti grenčico strašno slabega okusa, ki je prav pogosto njegov želodcc sploh ni prenesel in ga silila k bluranju.
Sedaj se ni potreba mučiti, ksjti okus
ceaaj se ni potreoa nanciti, Ksjti okus Za premnoge dokaze sočutja povodom smrti naše H	B H
/ u a.
Jožefe Žumer,
se zahvaljujemo najprisrčcejše. Posebno zahvalo pa moramo izreči velečastitemu g. žnpniku Vodnšek za ganljivi nabrobni govor in vsem, ki so našo drago mater spremljali k zadnjemu počitku. Vojnik, dne 31. julija 1910.
629	Žalujoča Rodbina Žumer.
WgBSmmaB&SBBB^
Kneževo ravnateljstvo v Konjicah potrebuje s 1. septembrom k težkim gospodarskim konjem 2 trezna, zanesljiva
ter oženjena
konjarja.
je jako prijeten, njih uspeh pa je boljši kakor vsa dosedanja čistili in sredstva za okrepčanje želodca. Ne le odrasli ampak tudi otroci je radi uživajo, da celo dojencem se lahko dado. Ako ee vzame pred jedjo 1—2 komfda Inda-bondona, se konča v 1 do 2 urah vsako zaprtje, če je še tako močno, brez želodčnih krčev in hcdtga napenjanja. Ako pa se vzame po jedi 1 komad Inda-bonbona, potem bo želodec is-vrstno prebavljal, tek Be bo povečal in zapit]» ne bo nikoli. Ako se čuti gorečica ali kislo hlipanje, napravi temu en Icda-bonbon kcnec. Tisti, ki so postali preveč debeli in hočejo postati bolj suhi, naj bi rabili Inda-bonbon nekaj časa redno in bodo v kratkem času okusili njih izvrsten uspeh. Ker pa leži temelj našega zdravja v tem, da želodec redno deluje, ker vzame ta za življenje potrebno hiano in jo prebavlja, jo pusti priti v obliki krvi v telo, naj bi vedno rabili Inda-bonbone, da je naš želodec vedno v redu.
Dobi se povsod! Cena zavoju (lOkom.) 40 v. Izdeluje Aleksander BalAzsovihova Sepsiszentgyorgyjeva lekarna in strokovni laboratorij za izdelovanje sedmograških zdravil v Sepsiszentgyorgy.
Glavna zaloga: Budapešta VIII., J6zsef-utoa 35 — 37.	joa
Plača po dogovoru s prostim stanovanjem, kurjavo ter nekaj polja. Pismene ponudbe na kneževo ravnateljstvo v Konjicah.	631
Naznanilo.
Tem potom se naznanja, da se bode tvrdka Jernej Bahovec, trgovina s papirjem nadaljevala, ter se priporočamo nadaljne naklonjenosti, «ss Jernej Bahovč-evi dediči.
Razpis.
1% - 2 kg
Pri c. kr. domobranskem pešpolku št. 26 v Mariboru se zalaganje od:
518 q sena,
378 q posteljne slame,
335 q steljne slame,
72 m3 trdega lesa in 3115 q mineralnega premoga za čas od 1. oktobra 1910 do 30. septembra 1911 odda.
Tozadevni pogoji so dnevno od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldan pri podpisani oskrbovalni komisiji razvidni.
Ponudbe so zapečatene in kolekovane najdalje do 22. avgusta t. 1. do 9. ure dopoldan pogojni komisiji (domobranska vojašnica, soba št. 37) za vposlati.
Oskrbovalna komisija za c. kr. domobranski pešpolk 650	Maribor št. 26.
Nadviničarja
spretnega v vseh vinogradniških delih, poštenega in pridnega, in
dva viničarja
z več dobrimi delavci, išče grajščina v Domovi pošta Moškanjci.........620
xxxxxxxxxxx%xxxxy.xxxx
težje postanejo svinje vsak dan po dr. Zellner je vi svinj« ski krmi. Tri krat redilnej-še nego koruza. 50 kil z vrečo K 11-50 iz tovarne. 1. za rejo II. za pitanje
IIT/vllr/vii poviša donesek mle-
V 0 Kft ka krav za 1/2 dO 2
rAUmU litra od glave in dneva. K 7*50 stane 50 kg iz tovarne.
Razpošilja tovarna prvih krmil
brata TAUSSKY,
Dunaj, II. Praterstrasse 15
499	Prospekt „Goldgrnbe" zastonj.
v
Zapomni, ne zabi: ^ Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN" rabi, Želodcn bo prav!
I
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši I
Ljudska kakovost Sabinetna kakovost Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
liter K 2'40. „ „ 4-80=
kot posredovalec živeža je vzdrževalec človeškega organizma. Morali bi torej njegovo delovanje kot
ud, ki prebavlja in čisti, vedno podpirati. Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi QUA Ril I-! f Vsl del1 embalaže/
O VnniLUi imajo postavno de-i penovano varat, znamko
GLAVNA ZALOGA: LEEARNA
B. Fragner-ja, c.inltr. flyor. fiobantelja,
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. StT Po poiti se razpolllja vsak d i, Cela ¿teki. 2 E, pol stekl. 1 E. Pro' naprej vpo-šilj. E 1*50 se pošlje mala steklenici, za K 2 80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.	219
Po celi Savinjski dolini
dobro zna ' dolgoletni trgovski sotrndnik g. M. Paradiž odpre s .A avgustom t. 1. svojo na novo ustanovljeno'trgovino & svežim mannfaktnrnim in špecerijskim blagom in železnino v biši gospe Marije Vrečer v sredini žalskega trga.	599
99
Sanatorij
Mirni dom"
Prodajo se prav močni
3 veliki kozolci
skoro novi po ugodni ceni, priprav ljeni za krmo ali kako drugo skladišče. Povpraša se v upravništvu „Slovenskega Gospodarja".	B92 605
sprejema v prvi vrsti bolnike in to moške na živcih bolehajoče, potem alkoholike in od težkih bolezni okrevajoče. V porabi so različne kopeli, kakor tople, mrzle, solnčne, in električne, tudi kopeli s pridatki in masaža. Zdravilišče je tudi po zimi odprto. Cene so zmerne. Ceniki se dobijo zastonj. Pojasnila daje lastnik in vodja dr. Fran Čeh, pošta Gornja Kungota pri Mariboru.	596
Samoslovenska trgovina
Fr. Lenart v Ptuju
lata s svoji novi zalogi veliko izbiro najnovejšega safiaa za moške ter volne za ženske obleke ^ Potem Buiogo trpežne lüaöevine, tiska, satina, oe ti rje v, tka« ai«e, svilenih in drugih rut ter vsakovrstnega platnai ea životuo in posteljno perilo po primernih cenah. Na* Halje ima tudi moSko perilo in gotove Klaie iz Hai»' riae po zelo nizki oenh
TMi razumništvu iz mesta kakor iz okraja la*. iS «strežem z razliönim modernim blagom^ Najtopleje se priporoma ^
Franc Lenart v Ptuju,
manufakturna trgovina.
Največja mizarska in tapetarska trgovina
arol lesiak -
TegetMoYa ulica štev. 19.
Pohištva in posteljne oprave
po najnižjih cenah. Cenik in preračun zastonj.

F. P. Vidic & Komp., Lju
__ tovarna	str»©š»ailKOw "
ponudi vsako poljubno množino
patent, dvojno zarezani strešnik-zakrivaž
8 poSevno obreao in priveznim nastavkom „sistem Marcóla4
Bm odprtin savip?!	Sirska popolasma vama prid iitíMmI 1
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Sfrfeh Na željo poSljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki 89 iščejo,
Viktor Ušen trgovec Prva éeskans¿fdruí¿
Zahvala.
v Braslovčah,
naznanjam zaradi pomankanja ¡prostora, vsled vedno večje zaloge blaga rzprodajo po tovarniških cenah, kakor dobra, močna suk-na in hlačovina za moške obleke, klobuke, srajce, nogavice, predpasnike, dežnike; fino in lepo volneno ter vse drugo žensko blago tudi pod lastnimi cenami.
Priporočam nadalje vsakovrstnega špecerijskega blaga, najboljšo moko in otrobe Maj-dičevega mlina; v zalogi imam tudi suhe in oljnate barve, žeblje, verige, čevljarska kopita itd.
Kupujem jajca, maslo, suhe gobe, zmedene in rezane ženske lase, ter vse druge poljske pridelke po najvišjih cenah.
za zavarovanje
512
„Kapljice za svinje". Tb^6"1"|e
Gospod A. H., Sf. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnl!
Gosp. Janez K. piše: Prš? dobro pomagalo!
mestna lekapna pri c. ka% @s*li MARIBOR, Glavni trg štev. 15.
na življenje
y P r» a g i
je edini slovanski delniški zavod, ki ima dokazano najnižje cene in najboljše zavarov. pogoje ter je zares v narodnih rokah. — Pojasnila o zavarovanju dajejo bres-plačno: Generalni zastop za vse slovenske dežele v Trstu, ulica G. Donizetti, nadzorstvo za Štajersko in Koroško v Maribora, Wildenrainer jeva ulica 22 (nadzornik Ivan To-maiič) in okrajni zastopi v vseh večjih slovenskih krajih.
530
Zelo redka prilika.
Tovarna mi je po neki elementarni nesreči poverila za direktno prodajo rešeno blago, mnogo komadov krasnih težkih
flaneloih odej
v lepih modnih barvah in vzorcih, na katerih je opaziti le neznatne madeže od vode. Te odeje so primerne za vsako boljšo hišo za pokrivanje postelj in odej, so zelo fine, tople in trpežne, okoli 190 cm dolge in 135 cm Široke. Pošilja se po povzetju. 3 komami zelo finih flanelskih odej za 9 kron v vseh modnih barvah in vzorcih. 4 komadi domačih Odej 10 kron. Vsak cenjeni čitatelj tega inserata naj z zaupanjem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak s pošiljstvijo zadovoljen.	649
Aua DAlrAT.n c. in kr. finančni nadstražnik UllO oeKei d, v pok. Nachod (Češko).
Povodom bridke izgube, našega nepozabljene-ga sina, oziroma brata in strica, gospoda
Jerneja Sahovee-a,
nam je dcšlo toliko izraženega sočutja, da nam ni mogoče, se vsakemu posebej zahvaliti.
Globoko se zahvaljujemo vodstva, oziroma o-sobju bolnice za izvanredno postrežbo za časa njegove bolezni, osobito pa g. dr. Šabecu za njegovo požrtvovalnost. Bodi torej izrečena tem potom, na-najprisrčnejša zahvala prečastiti duhovščini, pevskemu društvu „Slavec" za ganljivo petje, kakor tudi telovadnim društvom „sokol" centrala št. I. in II., trgovskemu drnštvu „Merkur", osobju tvrd-ke, ter sorodnikom in znancem, dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev, konečno vsem spremljevalcem, ki so dragega, nepozabnega rajnkega spremili k večnemu počitku.
Vsem in vsakemu poiebej: Bog povrni!
633	Žalujoči ostali.
Steckenpferd-milo i lilij« mlekoifi
Najmehkejše mk m kelo kakor proti popit!!
m
Dobiva aa povsodl.
128
trnka liudska posoiiMea
j u r .
resistrmi» zadruga z neomejeno zavfint
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvi).
i
at -— ^ >« (t;,-	. f>>.
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se o! restsjejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-btovanje kaj prekinilo. Za nalaganje $*» pošti bo poštno hranilne položnice na raEpolago (šek konto 87.078). Rentni davek plača posojilnic* mm*.
\
i j

Hipp»! W »M.....T"
posojila se dajejo
le članom in sicer: aa vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5°/„ na vknjižbo in poroštvo po 5 7«% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojale na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame ponojilnloa v «svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo. dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koieke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek ed 9. d« iS ia vsako soboto od 8 do '2 praznike. — V uradnih urah ne plačuje denar.
pojasnilu *e dajeje
in prefeije sprejemajo vsak delavnik 8,-11 "dopoi&ne ia od S.—5. popoJÍM. ^ i
_P*s«Jli*ilM ¡»s tndl as rnEp«Ii»s« etomstfe hraidlne BnUni!B&«.

Iidajatelj in lalofaiik: Katoliško tUkorao druitvo.
Odgovorni uradnik: Fran Rtkorlč.
Tisk tiskarne 8t. Cirila v Maribora.