Leto XXV» 5t. 39 Telefon o «i u ti is M-t' V.IUS1MU -"U»UUil€»l al» a » leietoc a U-tt. >» « "•odruuuo Nov» natu l.iuMwiuu vOO ti "zkiiuCoi Mumm o ■*'»»• " Uaiii« » tv.»ro.«v. P' i * MII.AM» plafaaa v |(NovW hli Powyehuhi bai bral jjjgjga, nedeSfa 18, tebrnarja 19|5 Mi — Cena 1- t tACu,, , Ul). JUU«|UH J€ -Vim«• arodn «l 11.749 a Mak krau •n'iir 'Wvtrx ' oori 'on fo« Nr II 41 izhaja vsak dan razen ponedeljka Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica tt. & Telefon »t SI-22. Sl-23. 31-24. Rokop'al se ne vračajo Erfolgreiche Jagd deutscher U-Boote au! feindlichen Geleitzug nach Murmansk Die Sowjetverluste bei den wochenlangen Kämpfen in Ungarn — Neue feindliche Angriffe bei Ratibor — Sagan in Feindeshand gefallen — Angriff auf Breslau abgewiesen — Kampf um den Stadtkern von Posen — Kanadischer Großangriff an der Westfront zum Stehen gebracht Aus dem Führerhauptquartier, 17. Februar. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: im Verlaul uer nunmehr abgeschlossenen Wochenlangen Angriffs- u. Abwehrkämpfe «wischen Plattensee und Donau haben Truppen des Heeres und der Waffen-SS starke bolschewistische Verbände zerschlagen. In der Zeit vom 1. Januar bis 15. Februar verlor der Feind im Bereich einer unserer Armeen über 5100 Gefangene, 2045 Panzer u. Sturmgeschütze, 2727 Geschütze aller Art, 14 Granatwerfer u. 2774 Fahrzeuge. Die Luftwaffe griff in zahlreichen Einsätzen ir. den Kampf ein und zerstörte weitere 202 Panzer und Sturmgcschütze, S22 Geschütze aller Art und 1G00 Fahrzeuge. Die blutigen Verluste des Feinde» Bind erheblich. Vor unse ren Stellungen in der S I o w a -k e i brachen zahlreiche bolschewistische Angriffe zusammen. Bei Schwarzwasser t- tuern die Kämpfe an. Nördlich Ratibor nahm der Feind seine Angriffe mit Panzcr-und Schlachtflieg« runtcr-itüiznng wieder auf Zwischen Strehlen und Kanth wurden bei der Abwehr stisrU -r feindlicher Angriffe J5 sowjetische Panzer vernichtet. Bcider-e fts B u n z 1 a u und S a g a n konnte der Gegner zunächst Boden gewinnen, wurde dann aber aufgefangen. Sagar. fiel In die Hand des Feindes. Bei Christianstadt Warfen Volkssturmeinhelten die Bolschewl-»ten Uber den Bober und den Werft-Kanal zurück. Gegen die Festung Breslan gerichtete Angriffe wurden abgewiesen, ein-geln^ Einbrüche abgeriegelt. Im Süd t eil von Pommern sind zwischen der Oder und Reetz schwere An"riffs-Und Abwehrkämpfe entbrinnt, Der in Westpreussen zwischen Landeck und Graudcnz In breiter Front fortgesetzte Ansturm der Sowjets führte zu Einbrüchen In di-m unübersichtlichen Gelände der Tuc^e-fr>r irocf'f* Gran^enr. deren Ab- rfe^ehing noch Im Gange Ist. In Posen Wird lim den Stadtkern gekämpft. Auf ostpreusslschem Gebiet wnr-tK-amnfr«n-ri e-esfrm 82 sowjetische A r, fjor westnor ir erlsehen frft«*«» stellten deutsche Jäger einen mit Jagd- schutz anfliegenden britischen Bomberverband, verhinderten den Angriff auf ein eigenes Geleit und brachten 7 Begleitjäger zum Absturz. Im Westen warf gestern die erste kanadische Armee neue Divisionen In die Schlacht, die nach stärkster Feuervorbere--tung mit zusammengefaßten Kräften gegen unsere Front anrannten. Der Angriff wurde in unserem Hauptkampffeld unter hohen blutigen Verlusten zum Stehen gebracht, nachdem zahlreiche feindiiehe Panzer vernichtet waren, östlich und sudöstlich G e n-n e p blieben d e Angriffe ohne Erfolg und brachten auch hier den Kanadiern besondere hohe blutige Ausfälle. Im Kampfgebiet der unteren S a n e r nahmen die Amerikaner am Nachmittag und Abend ihre starken Angriffe wieder auf. Nach schweren Kämpfen konnten sie unsere Stellungen ger ngfügig zurüek-drücken. Im Abschnitt R e m i c h an der Mosel haben unsere Truppen sämtliche vorübergehend verlorengegangenen Bunker wieder zurückerobert. Bei Saarlautern wurden feindliche Angriffe zerschlagen. Auch östlich Saargemünd behnup'.eten wir nach wechselvollen Kämpfen unsere Höheustellungen gegen den erneut angreifenden Gegner. Ein e gener Stosstrupp stiess nördlich Neuenburg über den Khein, spre igte mehrere Bunker und kehrte mit zahlreichen Gefangenen in die eigenen Linien zurück. Anglo-amerikanische Terrorflieger gr ffen am gestrigen Tage Orte Im westlichen und südlichen Reichsgebiet an. Wohnviertel verschiedener Städte im Bliinsterland und am Nederrhein wurden schwer getroffen. Durch Tieffliegererangriffe erlitt die Bevölkerung ebenfalls Verluste. Das Vergeltungsfeuer auf London dauert an. Seit Tagen verfolgen unsere Unterseeboote den im VV ehrm ach Iber i eh t vom 11. Februar erwähnten stark gesicherten Nach-schubgeloitzug nach Murmansk. Nachdem Torpedoflugzeuge bereits 4 Schiffe und 5 Zerstörer versenkt haben, gelang es unseren unter der Führung von Fregattenkap tän Reinhard Sulxren nachstossenden Unterseebooten, den Geleitzug kurz vor Erreichen seines Zieles unmittelbar unter der Küste zu fassen und 7 voilbeladeue Schiffe mit 47.500 BRT, einen Gcleitzerstö-rer und einen Bewacher zu versenken, sowie zwei ve-tere Dampfer mit zusammen 14.000 BUT und einen Bewacher so zu tor-pediren, dass mit ihrem Sinken ebenfalls gerechnet werden kann. Damit hat dieser Geleitzug durch die Operationen von Kregsmarine und Luftwaffe 11 Schiffe mit 71.500 BRT und 7 Zerstörer und Geleit-falirzeüge mit Sicherheit, 1 Kreuzer, 2 weitere Frachter sowie 1 Bewacher nüt Wahrscheinlichkeit verloren. Utrditev položaja na vzhodnem bojišču Približal se trenutek, kn bvdo mogle nemške rezervne armade pr.četi z odločilno bitko Berlin, 17. febr. O položaju na boj Sčih p'še vojaški dopisnik DNB dr. Max Kruli: Vidna utrditev položaja na vzhodnem bojišču je značilna za oba zadnja dneva. Močnejša nemška aktivnost ter iz stalnega menjavanja težišč in premeščanja oddelkov izhajajoča prekomerna izraba sovjetskth čet sta dal nemškemu vodstvu v roke več iniciative kot doslej. Nadaljevanje razbremenilnih ukrepov bo do vedlo končno do popolne ustalitve položaja ter tako približalo trenotek. ko bodo mogle nemške rezervne armade, katerih udarna moč stalno raste, pričeti z odločilno b tko. Pri stiku z nemškimi vojaškimi krogi moramo vedno znova občudovati m r, s katerim računajo z bi žnjim obratom vojne sreče kot z nujno bodočo činjenico. Navajanje številk ter strateških možnosti kot popolnoma nenervozno osredotočenje in napenjanje sil, k. izpostavlja sicer potrpežljivost čet in zmožnost prebivalstva za prenašanje trpljenja hudim preizkušnjam, ustvarjajo ozračje, ki se vedno močneje loči od nervoznih upanj v zmago, s katerimi hočejo pr: napredovanju ovirani Sovjetl na devet h, med seboj ločenih odsekih, doseči odločitev s svojo vojaško premočjo. Proti zapsdu pritiskajoči udarni klin sovjetskega bojšča a svojima, za več sto kilometrov proti vzhodu zaostalima bokoma, ob katerih se more nemška obramba na severu opirati na l-ike ob Vzhodnem morju, na jugu pa na gorovje, predstavlja ogromno bojišče, veliko skoro 200.000 kv. kilometrov, na katerem se bosta megla izkazati umetnost vodstva ln junaštvo borcev, č m bo pričela mrtve ti tvarna sovjetska premoč. Prvi tozadevni znaki se že kažejo. Ob kC-nigsberškem predmestju, ki sega od Braunsberga do Samblje. postajajo sovražnikovi napad bolj utrujeni ter .«o zato napredovanja manjša Boji se večajo v nedogled, ne da bi bilo nasprotniku mogoče, da oprosti pomembne jše sile za ostala "bojišča. Na črti Chojnice-Grudzisdz nadaljuje sovražn k s svoj'mi preboji v smeri proti Gdansku. Tu je nalete! na težavnem ozemlju Tucholslce planjave na obrambo, ki se je doslej uspešno upirala. Tudi na južnem Pomorjanskem »o vzdržal' nemški oddelki na črti Arnswalde-Märkisch Frlcdland stalno naraščajoči sovražnikov pritisk. Pri Stargardu. ki predstavlja sovražniku že več dni bl žnji clij njegovih napadov, je obt:čal nasprotnik zopet 7 km južno od mesta. Ob srednji Odri se je posrečilo Nemcem, da so nadalje zožili dve sovjetsk, predmostjL Kritičen je položaj ua ozemlju ob Odri, južno od Frankiurta, koder se je Sovjetom posrečilo, da so prodrli na zapadnem bregu reke do Grünberga Tu si hoče sovražnik ustvariti zvezo do bojišča pri Saganu, kjer le v zadnjih dneh nastal ogrožajoč položaj. Nameravani sunek proti Kotjebusu (Kott-busj, so Nemci zaenkrat preprečili, s čimer se je vojašk položaj bistveno ugodneje razvil. S sunkom od severa in juga so nemške oklopniške skupine pri Sagaau odrezale sovražnikovim oklopmškim konicam pr, For-stu zveze z zaledjem, lako da so morale opustiti tudi Sorau. Eoij£evtško napredovanje je zaenkrat zaustavljeno. Zapadno od Vratislave se nadaljujejo hude borbe za obkol tev mesta. Nemce-n se vedno znova posreči, da vzpostavljajo v Izprememb polnih bojih zvezo s posadko. Sovjetski oddelki so ostali, navezani na to bojišče ter jih poveljstvo ne more uporab ti za akcije na drugih mestih. V zapadnih Beskidih pa drže Nemci fie nadalje med Saybuschem in Sehwarzwassei jem bojno črto. ki je postala skoraj negibna. | Nemški obrambn: uspeh na zapadnem t>o-» jišču, ki sili 21. anglešKo bojno skupino pod l Montgornmeryjevim poveljstvom k pozicij-| skim bojem med Klevejem >n Gennepom, očiščevalni boji v Reichswaldu ter uspešni I odpor ob reki Sauer med Waüendorfom ln Ecnternachom, so omogočili nemškemu vodstvu. da še nadalje izvaja svoje dispozicije za vzhodno bojišče. Angloameriška podpora sovjetske ofenzive v vzhodni šlezijl z bombardiranjem nemških mest v bližnjem zaledju nima n kake strateške vredncstL V zadnj h dneh poa bno živahno letalsko delovanje predstavlja običajni teror proti nemškemu civilnemu prebivalstvu ter gs moramo zato presojat' zgolj s polltično-moralnega vidika. Sovjetsko priznanfe Stockholm, 17. febr* Ksfcor Javlja moskovska poročevalska služba, je '«.pisal 1 st »Krasnaja zvezda« v svojem uvo^utku tuo^ med cetalim, da narfetijb sovjetffKe Čete vedno znova na m>-čne nemške utrdbe. Ozemlje n vreme sta za Nemce ugodi-« Boji se oTfgravaio v sovrsžnikovi deželi, vsled Cesar nastajajo naravno nove tež-k~če. Nadalje piše v tem člsnku, da se Nemcj še nikdar niso tako žilavo le, obupno borili kot sedaj. Ciordull s kozsšfe® k&čmo Klavema angloameriška vloga na konferenci v Jalti Uspmm lov nemških psdmormc na sovražnikovo spremljavo v Mnnnasssk — Novi sovražnikovi na Vrati-veienapad ua lapauucm oojiscu je ou zausuivyen bombuiškl oddelek, ki je priletel z lovsko Fiihrerjev glavni stan, 17. febr. (DNB. > VrliuVLUj poveljstvo obuiuženih sil javlja- V yvleivu doslej «aivljučeuih večtetienslvlh napouai^i-li in ouiuuii.iiili bojev med illat-a i iu jezerom in Uoiuvu j»i> čete vojsKe in oruzja SS razlž.le mučne boljše viške oodiočju eue aa-Äia oriuiMi uaii ü.iUO ujctmküv, ^.045 oklop-mkjv in ua&kakovainiii topov, 2-»27 toj/ov vseh vrst, ä.114 uietaJcev granat -n 2.774 vozli. Letalstvo je poseglo v SU-vilnih poleti ii v lx>je Ul uničilo nadnijnja 202 oklop-niK» in lutskakovalnih topov, Si'i toi>ov vseh vrst in l.tiOü vozil. Sovražnikove krvue tt-^ube »o tudi precejšnje. gtevilm boljševiški napadi so se zlomili pred uašhiu položaj, na SiovašKem. Pri 6chwarzwa.-.scrju so boji Se v teku. Severno od Ratiborja je pričel sovražnik zopet h svojimi napadi s podporo oklopn-kov in borbenih letal. Sled Streiiienom ui Kanthom Je oilo pri obrambi močnih sovražnikov.h napadov uničenih 25 sovjetskih oklopnikov. Na obeh straneh Bunclaua in Sagana je najprej sovražn k nekoliko napredoval, poten» na je bil zaustavi jen. Sagan je padel v hov ružnikove roke. Pri Christian-6 t a d t u so vrgle edinlce ljudske vojske ooijševike nazaj preko prekopov Bober in Werft. Proti trdnjav, V r a t i s I a v i usmerjeni napadi so biU odbiti, posamezni vdori pa zapahnjeni. V južnem delu Pomorjanske so se raz v Ii med Odro in lieetzom težki napadalni in obrambni boji. V zapadnl P r u s l j i na širokem bojišču nadaljevan sovjetski naval med Landcckom in Grau-denzom je dovetiel do vilorov v nepreglednem ozemlju Tucheier He de in zapadno od Graudenza; zapahnitev tveh vdorov je še V teku. V Poznanja trajajo boji za mestno središče. Na vzhodnopruskem področju so se vršili tudi včeraj ogorčeni boji na težiščih južno od Braunsberga, vzhodno od Mehlsacka in na obeh straneh Z ntena. Sovražniku je uspelo razš rjenje njegovih vdorov, vendar mu je žilav odpor naše pehote onemogočil nameravani prodor V teh bojih je ;-"nihil 105 oklepnikov ln 54 topov. S krajevno osredotočenimi silami napadajoči boljševiki so bil odbiti severnoza-padno «d Doblena p« uničenju 28 oklopnikov Uspel Jim Je vdor, ki pa Je bil medtem zapahnjen. V silovit h letalskih bojih Je bilo včeraj nad vzhodnim bojnim področjem sestreljenih 32 sovjetskih letal. Na zapadno norveikl obali aptmuijavo ter so oucbio^ocui napad ua. laolao sprenujavo iu besUeui. 7 spieuiije-vainili lovcev. Na zapadu je vrgla včeraj prva ka-nadsaa armada v borbe nove uivwje, ki so zadrveie po uajuiočuejši topiu^ki p»eupr.-piavi proti našomu bojišču. JSupau je bil zaustavljen pou visoiunu Ki-vn iiu tzguoaini na uašeia glavnem bojnem polju, pote.n ko so b-ii uiiiecui številiu sovrazuiKovi oaiop-uiiti. V zliodno iu jugovzhodno otl G e n n e-p a so osiiui napadi brez uspeha ter so prizadejaU ivanaueauom tudi luauj poaebuo visoko Krvne izgube. Na bojnem pouiočju spodnjega Sauer-i j a so obuov.il Amenčaui p^puiuiie in zve-| čer svoje močne napade. Po težKlh bojih ! juu je uspelo pritismti uekoliko nazaj nase položaje. Na odseku pri liemicnu ob j Slozeli so si naše čete zopet nazaj osvo-' jiia vse začasno izgubljene bunaeije. Pri j Saarlauternu so bili razbiti sovražnikovi t napadi. I^utL vzhodno od Saargemün-d a smo obdržali po izprememb polnih boj-h naše višinske položaje proti ponovno napadaj očem u sovražniku. Neka lastna naskakovalna četa je sunila severno od Neuenburga preko iU-na, un čila več bunkerjev ter se vrnila v lastne bojne črte s številnimi ujetniki. Angloameriški strahov alni letalci so napadu včerajšnjega dne kraje na zapadnem .n južnem nemškem področju. Stanovanjski okraji različmh mest v Münsterlandu in ob spodnjem Renu so bili težko zadeti. Prebivalstvu so povzročili .stotako Izgube napadi v ui.kem poletu. Povračilni ogenj na London traja ie nadalje. to nekaj dni zasledujejo naše podmornice v vojnem poročilu z dne 11. februarja omenjeno močno zaščiteno preskrbovalno spremljavo v Murmansk. Potem, ko so torpedna letala potopila še 4 ladje in 5 rušilcev, je uspelo našim podmornicam, ki so sunile proti spremljavi pod vodstvom fregatnega kapetana Beinharda Suhrena, da so zadele spremljavo malo pred dosego cilja neposredno pred obalo In potopile 7 polno nato-vorjenih ladij s 47.500 tonami, nek spremljevalni rušilec in eno straž .»n ladjo; 2 nadaljnja parnika s skupno 14.000 tonami in eno stražno ladjo so tako torpedirali, da je računati z njihovo potopitvijo. Na ta način Je izgubila ta spremljava vsled delovanja letalstva ln vojne mornarice 11 ladij s skupno 71.500 tonami ln 7 rušilcev In spremljevalnih ladij z gotovostjo, bržkone pa so izgubljene Se ena krlžarka, dve na- SO zaustavili nemiki lev* nek britanski i daljnjl tovorni ladji ln ena «fcraina ladja. Ženeva, 17. febr. Oelotno angleško časopisje priobčuje obilje fotografij s srečanja v Jalti, pri čemer pada v oči istotako smešna kakor s mbolična okoliščina, da si je nataknil Churchiil, oblečen v britanski vojaški i plašč, na glavo kučmo sovjetskega kozaka. ' Zdi se, da je ta zunanja dokumentacija i podvržeuosti Stalinu naredila neprijeten j vt s celo na angleške opazovalce, kajti le-ti ] so se poti-udili trditi, da je kučma kanad-i skega izvora, kar pa so morali pozneje popraviti. Kakor javlja rimski izredni dopisnik »Daily Teiegrapha«, so sprva vzeli v obzir za kraj sestanka neko rumunsko meato, vendar se je Stalin izrecno branil, zapustiti sovjetsko področje. Predrazgovor: med Churchillom in Rooseveltom na Malti so se v toliko zakasnili, da se je pričela konferenca v Jalti s 24 urno zamudo. Po pristanku na nekem letališču na jugu Sovjetske zveze sta se morala Church il in Iloosevelt v avtomobilu peljati 80 kilometrov po cesti, ki so jo vsi udeležeci konference označevali za »najslabšo na svetu«, tako da je dospel severnoameriški predsednik popolnoma zčrpan in utrujen v Jalto. Varnostne mere v Jalti so bile najmanj tako ostre kakor svoječasno v Teheranu. Vse mesto in njena okolica sta bila napolnjena s četami ln več sto tajnih policistov je dospelo v Jalto. Stalinu so v J&IU postili odprte vse možnosti Stockholm, 17. febr. čeprav se angleSki časopisi aa vso moč trud jo, da bi stavili komunike s sestanka v Jalti kot pomembno Izjavo, prihaja vendar vedno bolj jasno do izraza neugodje, s katerim je sprejela angleška javnost to objavo. Anglešk' tednik j The Economists jasno ugotavlja, da je krimski sestanek »povsem enostavno utelešenje in logični razvoj polič ke Teherana« ter potrjuje s tem nemško stališče, da so v Jalti samo še enkrat po trd li predajo Evrope boljševikom. Na dmgi strani p* list ne more tajiti, da fo v jaltskem komunikeju-mnoge nejasnosti. Tako piše 1 st, da je z ozirom na* mirovna določila za Nemčijo seznam gospodarskih in ozemeljskih pobojev, ki b' naj bili naloženi nemškemu narodu »tako dvoumen, da je težko reči. ali so zavezniki spioh sprejeli kake trdne sklepe.» O teh pogojih ni možno izreči nobene sodbe ter je treba počakat: na nadaljnji razvoj. S tem priznavajo, da so pustili »Sovjetom odprte vse mc,žiios>ti, da izvedejo svoje eiije. Angloamerikanci so se odrekli vaaki pravd kakršnega koli ugovora ali soodiočev3nja. S tam torej »The Econornisi« precej oeikiito priznava popolno kapitulac jo Churclulia in Floosevelta pred Stalinom. Ta, angloamerlška kapitulacija pred Moskvo pride cajmočn "jc de izraza v poljskem 'vprašanju. Tako piše >i\rp.nn"p.e«tpr Guardian« povsem oflkrto, d« je danes jasneje neko kdaj k:>il — »da se niti Anglija. niti Zedinjene držav«» ne nameravajo prepirati s Sovjeisko zv°zo glede poijsk h zahtev.« Niti London, niti Washington t*ko tukaj jasno priznavajo, ne nameravata mign:t niti s prstom v poljski zadevi. Aagloameri-čani so popolnoma in dokončno prepust il Poljsko Sovjetom kot njihovo interesno sfero. Sovjetski generali v W a sb in g t orni Lizbona, 17. febr. Skoraj ni mogoče dvomiti, da je stalno popuščanje zapadnih vojnih zločincev pred zahtevami Kremlja mnogo obsežnejše kot si to predstavlja Javnost v Ameriki in Angliji Gotovo se tamkaj bolj ali manj zavedajo, 3 a so žrtvovali na žrtvenik sovjetskega sodelovanja v vojni ogromne narodne Interesse Zed: njenih držav ln predvsem Velike Britanija Vadar pa bo mnr^^^fign Američana ia Angleža presenetilo washingtonsko sporočilu, da p.ičakujejo tamkaj v kratkem prihod večjega St.ev.la visokih sovjetskih generalov, ki se b.do v bo i oče udeleževali stratcšKih posvetovanj britansko-ameriškega vojnega sveta v Wa»hiagtonu ter bistveno vplivali na n^gove ccxčilve. V VVoshingtonu sicer trdajo, da bodo odposlali istočasno Britanci in Amer.čani svoje generaišcabne častnike v Moskvo, toda ako upoštevamo, da niso že skesaj tri leta v Sovjetski zvezi navzočim vojaškim odpos!anši.vom Velike Britanije in USA nit: enkrat dovolili, ia bi odpetovala na bojišče, o čemer so se že tolikokrat pritoževali britanski in ameriški vojni dopisniki, potem s lahko p. eelstavljamo. da gre tu le za trditev, ki naj ohrani zapadnim silam vsaj navidezen ugled. Zadnji dnevi londonske poljske »vlade« Stockholm, 17. febr. Prav tako kot Wa- ' sh ngton jn M akva samo po sebi razumljivo tudi London pov.sem ignorira vse proteste londo ckih Poljak.v. Zaradi tega J« simo še vprašanje časa. kdaj bo lonionaka poljska vlada izgubJa diplomatsko pr zna_ nje in gospodrsko podp:ro Anglije in Z n e ih držav ter e tem preiLa v novo faz> ; emigracije, javlja lomdonsk; dopisnik liata »Stockholms* Tjdningen«. »Težak udarec za poljske nacionaliste« Značilen cvetober Pojav komunističnega »narodno osvobodilnega« gibanja na vsem področju bivše Jugoslavije je vrgel med množico nešteto novih nazivov, kratic in tudi imen. Danes se je uho na nekatere komunistične' kratice in izraze deloma že navadilo, popolnoma tuje pa že vedno zvenijo številna imena, la jih je bilo doslej le redko slišati ali pa sploh ne. To namreč niso naša domača imena. Pravijo sicer, da se poraja novi čas, ki prinaša tudi nove ljudi, vendar se človeku le zdi nekam čudno, če se pojavlja med temi »novimi ljudmi« toliko imen, ki zvene popolnoma nedomače, neslovensko in tudi ne-alovansko. Že štiri leta nas uče, da je »komunistična borba za oblast« le agitacijska iznajdba nasprotnikov komunizma, ker re komunisti v resnici bore le za «narodno osvoboditev« in je osnova vse njihove akcije in politike »strogo narodna«, ne pa morda internacio-naliatična, kakor se Jim »očita«, štiri leta skušajo prepričevati lahkoverneže, da je komunizem prav za prav »slovanska« ideologija in da je torej prav in ediao na mestu, če smo Slovenci kot Slovani tudi dobri komunisti. Da e komunizem, ozir. marksizem pogruntacija gospoda Marxa, ki prav gotovo ni bU Slovan, jih prav nič ne moti. Tako hoče komunistična agitacija učiti neko novo politično logiko, ki je tako težka in kompl cirana, da jo le malokdo razume. V podkrepitev svojega »strogo narodnega staliSča« v vsem svojem političnem delovanju »o komunisti razne organizacije, ki naj služijo uresnčenju njih politične zamisli, odeli v narodne plašče. Danes je vsaka njihova ustanova ali akcija »narodna«, »slovenska«, »jugoslovanska«, »slovanska« itd. Vendar vsa ta zunanja oprema ne more prikriti njih resničnost in ozadja. Vse ustanove OF so slej ko prej komunistične in in-ternacionalistčne. Nešteto značilnih dokazov, kake malo pažnje posvečajo resničnim narodnim interesom, so komunisti doprinesli že pred časom. v poslednjem času pa nudijo sami še nov, prav značilen dokaz. Stolpci njihovih podtalnih listov so poin; imen, ki so vse prej kakor slovenska ali sploh slovanska Imena najrazličnejših funkcionarjev dokazujejo. da se je v komunističnih oboroženih krdelih :n drugih ustanovah zbrala res čudovita »narodnac druščina, ki naj bi predstavljala nove jugoslovanske« politike in ( oblastnike. Slovenci smo nekaj takšnih ! imen poznali ricer že od prej; med ta izrazito »slovenska-«, ozir. »slovanska« imena so spadali in «padajo še danes Regenti, Baeblerji. Kardelji in Se nekateri drugi, ki pa nimajo tako vplivnih mest. V zaelnjem času pa komunistična podtalna literac ua razkr va še nadaljna Imena Vzemimo n. pr. seznam članov »Avnoja«. Tam najdemo nešteto takšnih imen: Pijade, Butozan. Frei, H ab rang, Lakuš, Kurt Husnija, Sedžuka, ! Džilaa, Bubalo, Parenta itd. In njih diktator Josip Broz — Tito? Njega ime ."n vzdevek kažeta da tudi on ni naše gore list, marveč Je zibelka njemu in njegovemu dedu tekla Bog ve kje. Nesmiselno bi b lo trditi, da je ime vso ln da si pod imenom, ki nam ne zver domače, ne moremo zamisliti narodno zavednega človeka. Več ko čudno pa je. da t>e jo ravne v tem času, ki predstavlja za naž r.arod tako težko ln bridko preizkušnjo, v nekaki »narodno osvobodilni« organizaciji zbralo toliko tuj'h imen, od katerin jih pretežno večino iz prejšnjih dob našega narodnega življenja sploh ne poznamo, in da nosilci teh imen zavzemajo tako visoke in odločujoče položaje. Če pa imamo pred očmi, da. Je borba, ki se vrši danes širom bivša Jugoslavije, le borba za uveijavljenje komunizma in boljševiškega imperial zma, potem razumemo tudi veliko število tujih imen, k se v njej pojavljajo. Ne trdimo, da se morda gospod Baebler in drugi »tovan-ši« neslovenskih Imen z našega lokalnega področja ne trkajo na svoja slovenska p rs a. Brozi na hrvatska ln Džiiasi morda na srbska, bosanska ali Crnogo*"«!, trdimo pa, da j taka množica tujih imen na vrhovih komu-; nist čne revolucije onemogoča da bi komunisti, tudi če bi" hoteli, mogli dojeti naše | pravo narodno bistvo in bit' resnični zago-1 vorniki naših narodnih koristi, branitelji našega narodnega zročila. Oni so se ogreli za internationalistično koncepcijo in so danes predstavniki internacionaiizma, ne pa bore za naše narodne koristi, ki so bile in bodo vedno v opreki z Internacionalnim komunizmom. Roosevelt v Jalti zopet kapitulirala pred Stalinom ter spreejla njegove zahteve in ' ukaze. Komunike iz Jalte je dokumentacija bol iS viških tendenc, izropati vso evropsko celino ter jo vreči v najglobljo bedo, kaos in sužn:st. Amsterdam, 15. febr. Kakor ^rijaagen- ^^ ^^ ^J^ ^ • i cija Reuter, je izjav 1 ministrski pr poljske Jiegunske vlade v Londonu Arcis-zewski, da je bil sklep konference v Jalti glede Poljske težak udarec zn poljske nacionaliste »Niadar se ne bomo podvrgli suženjstvu ter priznali nevo delitev Poljske kot so to p klen 1 i naši zavezniki.« Pripomnil ja. da po njegovem mnenju ne bi noben Poljak, ki Zivi v Londonu, stopil v vlado, kl Iii jo ustanovili lui un^ki Poljaki v Var-šuvi. Nato «o ga zastopniki časopisja vprašali ali namerava londonska begunska vlada storiti kai več kot d» ac-dl v Londonu in govori. Odvrnil je, da smatrajo morda mnogi Izjave begunske viade za nepotrebne, toda he sme pozab ti, da poveljuje ta vlada precejšnjim silam, ki se borijo na zemlji, v zraku in na morju in to je več kot prazno govoričenje. Atrerišld cinizem Stockholm, 17 febr. šef amenšKe^a urada sa vojne mob ljzacijo James Byrnee, « je spremljal Rrosevelta v JaPio, je zavrni* vsa vpraša ga in pomisleke čas o pisni n zaW'jpnikov e'ede po-«Skega 4 kratko ta hladno z btsed unJ. da so Sov-iet« »osvob-dili« Poljake. Vsi©* tega ücaio tu. d- pravico, da odločajo c njih usodi Churchill in Foo?e elf sta spet kw'tuürala Berlin, 16 febr. časopisje sovražnih ter nfm poslušnih deže4 naravno pcadravlja ln prijateljsko kom an tira komunike iz JaL te. Vendar so se pojavili tudi v britanskem in severnoameriškem tisku kritični glasovi. ki hočejo dodati gotovim točkam ko-munikeja iz Jalte Se kakšno (Močilo ali pa pogrešajo jasnosti v gotevih problemih. Navlušenje sovjetskega časopisja pa potrjuje, da se je vrnil Stalin kot zmagovalec lz Jalte, potem ko ao morali Anglo-amerčanl sprejeti vse njegove zahteve ter i se pod vreč' njegovi volji. Berlin, 16 febr. Številni kritični Klasovi v nevtralnem časopisju ln eelo nekateri angleški in severnoameriški Usti ao potrdili nemško mnenje» 4» «U Churchill ia rialist'cne poitike Lizbona 16. febr. Pri parlamentarni debat, je izjavil Rene Chabouit, da je neod-via ost Kanade edin: odg-ver na aagieški imperializem, ki je vzrok vsega zla Seuaj pa so aogodki pokazali, da gre le za obrambo britanskih interesov. Zato pač ne preseneča, ako je dobJa Moskva p: lev co Poljske ter je požrla tr; baltske države. Toua dejstvo, da sta postala tvorca atlantske Listine s svojim molkom pomočnika pri tem prdJem in resramnem p .stopanju, fltavlja vojne dije aa-veznjkov v kaj čuckoo luč. Inst'n&tiven zbsr psdljn^i Madr.d, 17. febr 3 ozirom na poroči!« sira Walterja Citri na na mednarodnem kongresu delavskih zdi už uj v Londonu piše fist ?Pueblo«: >Sedaj je bilo že dovolj povedanega o defetlsoč žrtvah ELASa in sedaj je čas, da izvajajo iz tega konsekvence. M't v Evropi ni mogo<* tako dolgo, dokler obstoja nevarnost, da ee lahko v vsakem kotu evropske ceJlue nenadoma pojavi kakšen ELAS. To tj' kakšna stranka, marveč instinktivni zbor poriljudi. za katere veljalo vedno le kriminalni zakon . Te pojava, ki lahko vellajo samo s zoološkega stališča kot ljudje. s»o naj naiholjš: poti, da si podvržejo vsak zdi av človeški razum.« Tudi New York večno t»lj občuti vcjtfto ženeva, 17. febr. Sedaj tudi v New ku bolj občutijo vojno, piše d^pisn k »Da.iy Maila« Sedaj Imajo na teden tri popolnoma brezmea e dni, ostale dni pa je na razpolago nekoliko svinjskega mesa. ki je tabo trdo, da bi s človek polom i vse z be. Cigaret skoraj m. kar pa jih je na razpo. lago. so Uko slabe vrste, kakor da bi b'l» is žaganja Kvaliteta blaga se je v trgovina« zelo poslabšala ks postrežba je siata ln aesramna Mesto Je prenapo*-jeno, slabo kurjeno tn «večer mzemo razs^/etlieno Na cestah se kopičijo gore povsem zamazanega snega tn človeku se zdi, kakor oa bi vetgal duh razkrajanja. iz Jalte so si postavili simM N;ih ietaiski gangsterji so uničili tudi slovito Goethejevo hišo Wžimarju, Schier jevo pa poškodovali Weimar, 17. febr. irije svetovni ziočinci so v ouevih, ko so v Jalti uničevalni načrt nau evropsko civ iizaujo dokončno odobrili, podčrtali svoj nezasi.šani uapad s simboličnih dejanjem, bombe njihovih letečih umče-valu h kolon so razdejale v Weimar ju hiSo, kjer je stanoval in umri Goethe in ki so jo Nemci čuvan Kot Goetnejev narodni muzej. Hiša je biia last vsega Kulturnega človeštva. Ko se je Goethe leta 1776.' vselil v to hišo, je bil že slavljen avtor del »Götz vom Borlichingen* in >Werther«, in ko se je z te hiše izselil (vojvoda Karel Avgust je dal pozneje to nišo prenovit in mu jo je pokionil), je bil oni duh. v katerem so se vse veličine zapadnega mišljenja, vsa polnost poezije, človeškega dostojanstva in najplemenitejša harinon ja strnile do največje pesniške in miselne osebnosti. Potem ko se je že spremenila Goetheje-va rojstna hiša ob frankfurtskem Hirschgrabau v prah m pepel, je doletela ista usoda tudi njegovo h šo v Weimar ju, kjer je umrl. Kar pa leži med tem, ta neizmerna polnost življenja, ki prehaja preko sveta kot neuničljiva luč ter bo končno zažgala one, ki so jo hoteli uničiti. Med v Weimarju uničenimi kulturnimi zgradbami moramo med drugim omeniti tudi izgubo cerkve, zgrajene v letih 1726 do 1735.. v kateri ie pesnikov grob !n znana oltarna slika Luka-aa Cranaeha st., dalie narodno gledališče, kl je bilo leta 1807. zgrajeno v klasičnem slogu, daijr palača Wittum, k: Jo je leta 1767. dala '^.aditi kncglnja Ana Amalija, in v srednj.;.. veku zgrajeni rotovž. Poškodovana, čeprav nc popolnoma uničena je bila tudi Sehillerjeva h ša. Berti«, 17 febr. Angioamerišta letalski teror piot; odprtim neiiiškim mestom se je v posia-tijih di evih sonet oja&l. Ti napad, spominjajo aa --»a,hujši nasjja v let h 1943 u 1944 V Saški s; napaali ui .az-rušil; sovražni letalci vrsto mest, med njimi Dresda. n Chemnitz. Kakor javlja bil-tansk; komunike, so odvrgli na Dresden 650.000 -n nn Cii&mxi.tz 750 003 zažtgainih bomb. V br;tanskj radijski oddaj so motivirali napaj & Dresden z nujnostjo, da je treba razrušiti tamkajšnje oskrbovalno središče za šlezijsko b' jišče. Dresden 'ia je piometno središče prvega reda ter vsi tri tega zredno važno za presit: bo nemške armade v šleziji. V ist; britanski aiciaii pa si iizrecno p ii znali da Tvoustrije v in izven Dresdena niso vojne industrije- »Razvaline bcHo oriče bsjbsrske- ga divjanj !« Stockholm, 17 feb. »Helsingborga Dag-b atlet« obsoja ob prihfei bombardiranja Dresdena zavezniški bombni ter» Scvdtfci list opozarja med drugim, da Nemčija v času, ko je imeia tehnično premoč, slednje n. izkoriščala za terorstiena bombardiranja ko so pričeli zavezniki z nočmmt bombardiranji, jc odgovorila Nemčija e svojo b' uibno osen živo na London. Pa naj bo vpra arje krivde, kakršno ie hoče namernega uničevanja nemških kulturnih vrednot ki sc innego šla rej se kot narodni socalizem, n: mogoče opravičil. »Razvtaaine bodo priče barbarskega dbv-jan a« Načrt za cbai Aftf« J WS*A. Berlin, 15. febr. Vse nemško časopisje je z v;;oai poudarkom in z vso jasnostjo ožigosalo kom take iz Jalte kot dokument, ki hoče napraviti boljševizem, čigar horde so vdrie z umorom, ropom in posilstvom v srce Evrope, za zaščitn ka miru in nosilca kuiture. V komunikeju iz Jalte je najti v ojaeeni obliki vse izraze srda, ki jih poznamo od ameriškega žida Morgentiiaosa, an-gieškega fanatika Vansittarta ter boljševi-škega agitacijskega žida Elirenburga. V meicJi, ki so jih v Jalti namenili Nemčiji, je obsežen ves načrt za iztrebljenje, ki ga zagovarja Morgenthau in Id ga je sprejel Roosevelt kot svoj glavni vojni cilj. Toda tudi ostali evropski narodi, kakor Francija in Bonomijeva Italija, ki se smatrajo za zaveznike Angloamerikancev m Sovjetov, nikakor ne bi bili na boljšem od Nemčije. Italija je zgleden primer za to, da tudi izdaja ni mogla doseči kakšnih pred-pravic za južno Italijo. Angloamer čani in Sovjeti si pridržujejo v vseh državah pravico vmešavanja tako v vojaškem kakor v političnem oziru, prav po zgledu iz baltskih držav v let'h 1940-41. Stalin si je že v Dumbarton Oaksu izgovoril pravico vmešavanja v notranjepolitične zadeve drugih držav. On niti ne misli na to, da bi odstop'1 od tega, da se povsod po lastni volji vme-S&va ter izsiljuje svoje zahteve. Da pa so izdali ta sklep, skl cujoč se na atlantsko list.no, je najhujše zasramovanje tega zlaga-nega dokumenta. Nasprotno pa si je Stalin, Iii je dosegel premestitev tako zvane »repa- ÜLa» ^i" f^* racijske komisije« v Moskvo, zagotovil izvedbo »miru«, kakršnega hoče dati boljševizem Nei-očiji in vsej evropski celini. V glavnem je treba vedno znova ugotoviti, da so bila vsa aktualna poetična vprašanja med UciiH sovražnimi silami rešena v Stalinovem smisiu ali pa so ostala nerešena. Tako kot predpisuje Kremelj Poljakom način življenja, dela to tudi na Finskem, v Ruutuniji, Boigariji In Titovi Srbiji. Pj svoji volji postavlja in odstavlja vlade ter nalaga državam svoje zahteve po mili volji. Ce londonska poljska vlada ni bila omenjena. pVav tako kot ne baltske države ali jugovzhodne evropske dežele, potem je to jasen znak, da se Stalin sploh ni hotel spuščati v razgovore o teh ozemljih, ki jih je že zasedel. Bonomijeva klika se čuti užaljeno Stockholm, 15. febr. Prva reakcija Bono-mijeve Italije na krimski komunike se je pokazala predvsem v odločnem nezadovoljstvu, zlasti še, ker Italija v komunikeju sploh ni bila omenjena V Rimu so upali, da bo končno odločena usoda južne Italije. Politični krogi poudarjajo, da bi Italijo v komunikeju lahko vsaj imenovali. V Bonomijevi Italiji si očividno še vedno utvarjajo, da imajo pravico do lepšega postopanja, čeprav niso Američani n kdar šte-dili z brcami svojih petoliznikov. Izdajalci bedo še rlolgo zaman čakali, da se bo zanje sploh kdo zanimal. Totalna podvodna vejna Poschs!? naprave omogočajo nem škim podmornicam operacije v neposredni bližini sovražnih obal Berlin. 17. febr. Dne 14. februarja je Javilo vojno poročilo da so dosegle nemške podmornice nove uspehe. S tem so potopile podmornice od pr četka decembra 1944 do srede februarja 1945 skupno 45 ladij s 322 tisoč 900 brt, 1 križarko ter 32 rušilcev ln zaščitnih vozil. Nadalje so torpedirale še 17 nadaljnjih vojn'h in trgovskih ladij. Računati je tudi s potopitvijo dela teh ladij. Omembe vredno na teh uspehih je že ponovno omenjeno dejstvo, da so bili doseženi v poslednjih mesech v vodovju v bližini sovražnikovih obal. To je, kakor je to vojno poročilo nadalje javilo, omogočeno s pomočjo neke vrste zračnega jambora, tehnične novosti za dovedbo zraka podmornici, ki je pod vodo. Od tega izboljšanja samega, čeprav je zredno pomembno za sedanjo podvodno vojno, pa še ni mogoče pričakovati Izrednih podrnorniških uspehov. Uspehe v poslednjem času so dosegle one podmornice, ki so v letih 1941 do 1943 napadale ladijske spremljave. Takrat j'm je sovražno letalstvo otežkočalo njih delovanje. Sedaj na so lahko s pomočjo tega tako zvanega zračnega jamborja premestile svoje operacije v poslednjih dveh in pol meseca neposredno na sovražnikovo obalo ter se borijo tako v Rokavskem prelivu, v Irskem morju, v Severnem morju, pred Murman-Bkcm in Haüfaxom, kakor pred Reykjaw kom ln Gibraltarjem, torej ravno tam, kjer vozi največ sovražnikovih ladij ln so lzgle- i dl za potopitev največji. To je brezdvomno : najlažje doseči v bližini luk, ker na prostem Atlantiku imajo ladje možnost, da se izognejo. Sedanja faza vojne nujno zahte-j va, da se napade nasprotnik povsod tam, kjer se lahko zagrabi. Vsled tega je treba računati tudi na trše bojne pogoje in večje lastne izgube, ki pa predstavljajo samo odstotek tega, kar izgubi pri tem nasprotnik. Z izdelavo tega zračnega jambora so pokazale nemška oboroževalna industrija m ladjedeln ce, kaj zmorejo. Veliko zaslugo pa imajo pri teh potopitvenih uspehih stari pieizkušeni podmorničarji, ki so v svoj h ozkih ladjah deset in še več tednov pod vodo, ne da bi v tem dolgem času vsaj enkrat izpluli nad vodno gladino. S tem je postala totalna podvodna vojna resn čnost. Od podrnorniških posadk zahteva ogromnih fizičnih naporov, ki jih lahko ti možje premagajo samo vsled svojega nezlomljivega boj-j nega duha, odličnega izšolanja ter vzgledne oskrbe. že mesece se pritožuje sovražnik nad naraščajočim delovanjem nemških podmornic. Agitacijska poročila kot »v Atlantiku mrgoli nemškh podmornic« zasledujejo naravno samo namen opozoriti angloameriško javnost na nevarnosti zopetnega oživljenja podmorniške vojne, ki se odigrava sedaj že neposredno pred njihovimi »vrati«. Kas2so spregledanje v Angliji Mno?o strahu — poroča »Adria-Zeitung« — povzročaj-o Angliji vel;ki ameriški načrti a področju civilnega letalskega prometa Ogromna" akcijska družba, k' jo "na. mernva ustanoviti Wash!ngton ln ki naj b: poji kontrolo vlade predstavljala osrednjo točko bodočega svetovnega zračnega prometa. sicer še rd nič gotovega, vendar oa Je vzbudila v pristojnih zračn h orcmetn.n krogh Velike Britanije veliko razburjene. Tako ugotavlja »Dajly Express«: »Angleška letalska industrija ni danes nit kva litativno riti kvantitativno v stanju, da bi se resno merila s severnoameriško Angl'ja je izgubila v tei vcini svoj poležaj na morju kakor tudi v zra.ku. Onaža se tudi nezadovoljnost raznih ap-glešVh krogov z vojaškim razvojem Angleški časopis «Daily Mail« objavlja neke indiskrecjje z zadnjega zasedanja ameriškega kongresa Gre za z Ja ve genera'a Marshalla m admirala Kinera. ki so dosle' bile še tajnost Oba poveljnika sta zahte vala pred ameriškim kongresom, naj takoj pre eha angleška kritika vojaškega voistva USA Tuij iz krogov anglikanske cerkve si širno ponovno zaskrbljene glasove Gouche. gterski škof je. kakor porrča Reuter, na zDorovanju anglikanske cerkve v Londonu ostro krit ziral sovietsko postopanje na Litavskem jn Estonskem Sk-«f ie izjavti med drugim »Lahko bi dal nasvet tistim ki so preskrbeb dobro ime Rusiii. ia bi >o- Žasnil: tej deželi. koVkr ie škedovala io->remu imenu zavejTititov, ko je poeku^aU uničit; narode tn cerkve — kajti to se t» zares erodilo Na Švedskem je od 30.000 ubež ilrov. ki so zbežali pred Rus- ve^k-e število duhovnikov Vsi sc orez sre-st^v Prijatelj: v Anglin 8o tim zbral' v podporo 500 funtov šterl ngcv Ang'e^ka bau fca pa ne dovoli, da bi jim ta znesek poslali« Chichesterski dekan Duncan Je d«iar »Tudi s Fi ßko so 1 1939 trd- ravna!i ln njene cerkve so mnoeo pretrpele« Vs,- ti glasov iz Anglije prihajale neko Bfco pozno. Velika Britanija je stisnjena mei oba svoja zavez-nilta ln po soglasnem prepričanju dobro orientiran h krogov vsega sveta bo izšla [2 te vojne xot drugorazredna sila. „V§e za kolektiv, vsi tovariši!" »Pri nas smo vsi enaki, vsi za kolektiv, vsd tovariši«, tako pravijo komunisti. Ta enakost je seveda samo v besedah. Naslednja primer iz komtinist:čnega ž vl-e- ja pa nam nazorno kaže. kakšna sta enakost in tovarištvo v resnici. Štajerski mobiliziranec je vzel s seboj v gozdove 15 klobas tobaka za čikanje Seveda ga je tudi pri komunistih kadil Rad je z njim postregel tovarišem in dvakrat celo politkomisarjem in poveljn kom Ko je štab njecov 'obiik zavohal, je pota! un č"valeč n ed vrati niegovesra nrlš^metra m',cAa. tak^.o mora'o \r. tnko ?a,-ri.Ten st'i'riwm, kot je to napravil nemški, čuti podzavestno da ni premagan«. »Völkischer Beobncher« n-avi ob koncu: »Tftko vi'Mmo kot blanco teh ttylnov da niš-- rc I - II panike, temveč prav obratno Pos*a,V so nomenibna v°ia ra ementua.'^o veliko silo. Prine«1! n4°o zioirta temveč po podž^aM moči. ker BS 3'**»■-. «5 I -'o?«» «.-.-ur.. »Jifi-» S*^ekho!m, 17 febr Ob prirki bližnje 30-let-i ce si'vjtega ft-e^skeern roz'^o* ?.l. ca Sve- He^ina prinaša Nvn^lpr« s ni'm intervjy, pri k"terem ^e g^veril Sven Hen'm razen o svojem znanstvenem delovanju tudi o sedanjem vCsJSkem 'r> pol.UČ-riem ^'lofahi Ce onazuiemo načrte, k; so jih se^av'li na konferenci na Krimu, toka ie Iz'avil Sven He^ir., drl ma brez nadalj-nieke bojne skupine iz področja '»»'oi .nuitta do ozei.uja sev^rnovzjiotir.o od Mehlsacka, so premagali vidiocinopruski greaadirji z udainim prot -napadom, s katerim so zaprli vrzel ter od-rezah velike dele sovjetskih napadalnih oddelkov. Vsi ostali aovjitski napadi so se končali z neuspehom. Južno od Zintena so razbile nemške čete mocnc sovjetske bojne skupine ter obkolile na področju kolodvora v Zintenu z.lavo se braneče boijševiška oporišča. Severno od Zintena je sovjetsiti pritisk p-vuaUl. Preu Köaigobeigom zbirajo boljševiKl večje oddelke. V litiiiw-idji so p .d vzele nemške čete vzhodno od Liepaje in eiativo tei* zavzele naz-j p it šli j i dan i^g^üijeuo ozemlje. Skoro i>ovsod so dosegle in zajedle staro glavno oojrto črto. Na bojišču ob Odri na obeh stranen iTrankfuiia je ne:.i2.io topništvo močno obsti eljevalo sovjeista mosL.šča ter jih v kljub žilavemu sovjetskemu odporu uida-Ije iiižiio. Tud severnozapadno od Kustrina so pomaknile nemške črte sveje posi.o;::uike r.aprej. Jugovzhodno od Stettina. kjer je bojno delovanje oživelo, je vzpostavila neka nemška bojna skupina zvezo s posaoito Arnsvvalda. Na Tucheier Heide so boljševiki s.cer napredovali, vendar niso niogi: razbititi zveze nen.šk-ga bojišta. Po izredno krvavih bojih iz bližine 60 nemške čete v varstvu noči izpraznile mesto Tuchel ter v gozdovih severnovzhcdno od mesta od.>.le /.a. njim. pritukajoče sovjetske edinice. Na zapadnem obiužju Virle so bili brezuspešni vsi sovjetski stinki tik severno od Swieea. V notranjost' mesta Poznanja so divjali siloviti hišni boji, med katerimi je posadka zajezila neki globlji boljše-viški vdor. ftlerlijsko boji? če: Med rapad- nirni Be^kich in gornješlczijskim Industrijski mpodročjem ao Sovjeti po uovedbi oja. čtiij s krajevno (.aie-ao-o-eu.i.u saajni ia s pcdpo.o oklopaiitov .ah svoje pioo-jiie poizKuse. Utipeii 30 v-sOKe kiva-ve izgube ter s-- se mo^aJ vzlioiuo od čay-buüciia unuiitniti v neic..u. Nu ozKern vuor. n^ni p vii-oc j u med iJiei:t.:Oiii in ucav/arz-vvaseijem je neniš.io topni-itvo moocc ob-stre.jevaio s-ivje^ke .ekrbovaine kojorie. IttoCuiiio so mcsjjie ntr.u.--te vo„ne skupi, ne večkrat prek.in.le oskrbovalne zveze. Južno od Schwarzwaofierja k^er so hoceh Sovjeti razo emen-ti a<.K. obkoljeno sku-I p-no, so jih tiei.iixe č- i.e n :patue tei po večini un.fr.ie. Na spocirješiezijSkem ooji-šču izgleria, da je sovjetsko voostvo o.ločeno z vseh strani prjčcti z napadoan na skiajni obrambni pos "vratisave. S te vi mi auni'i z vzi^ocia in zapada so tvorili uvod v bližnjo b.tko za šlezijako glavno mesto. Na zapadu varnostnega podr «jja so vdrle močne sovjetske oklopnišKe sile po s.lnean bobnečern ognju v Kletten'.orf. Južno-vziicdno cd Liegnitza se je izjalovil silovit sovražn kov piotxjjni poizkus zaradi ne-ustra=noeti nenišk.h grenadirjev. Najprej so pustili ok!o;*iiške oddelke ndjno, uničili nato- sp emijiječo sovjetsko pehoto, nikar so se šele podali na lov na prodrle ok cp. nike ki niso mogh prodreti nemškega protitankovskega zapaha Nemški grenadirji uničili 31 oklopnikov, nakar se je posied-•iih 13 sovražnikovih bojnih voz umaknilo. MeJ B inzlauom in Sasranom »o tipali Sovjeti samo z izvidniškird silami. Sevetno '-d Soi-aua se je posreiiio boljševikom z močnimi oklopniškimi silami projreti nemške zaporne postojanke ter prehodno vzpo-"-tavi'a zvezo z dalje prot: zapadu p;^o-segli vmes rerenmi edde'ki, 90 nemške čete zopet zaprle o-iJti liiak. Obkoljene so. Vj8tske sile so bile na.to naoadene s severa ter pregnane iz Somrne^felua ter Nau-enburga ob Bobru, ft bkejše sov ^etirfce akcije pri Glogau so bile brezuspešne Slovaška: Na obeh straneh ceste L-uČenec—Zvolen so močne sovjetske pehotne sile zopet napadle nem?k"e-madžar-ske višin-ske postojanlie in dolinske zapore. Nemške čete so s tak šniim pretisun. kom zopet odbile virle sovjetske dale. I^o trdem boju so opustili nemški oddelki >Jve oporišči. : VI, sftnSsjsf&tl k Misožestvene smrtne obsodbe v Bulgarifi Stockholm, 17. febr. »United Preas« jav. lia iz Carigrada na podlagi informacij iz Sofije, da so iziekli v sredo v Bolgariji skupno 379 obsodb. Samo v mestu Pleven so. izrekli 32 smrtnih obsodb ter jih takoj izvršili Berlin, 17. febr. Po ameriških vesteh tz Sofije so izvedli bol iševik; v vseh bolgarskih mestih in krajih morilske procese. Vsak1.o Izmed bolgarskega prebivalstva si je na jasnem, da se bodo ti procesi zaključili z običajno smrtno obsodbo in s strelom v tilnik. Stalinovi agenti Izločajo s temi procesd vse narodne ln narodnozaved. ne kroge v Bolgariji, ki ae nikoli ne bi sporazumeli z zasužnjen jem Bolgarije po boljševizmu. Bolgarija pa Je po Rumunlji spričo tamkaj izvedenega napredovanja boljše viziran j a ustrahujoč primer za vse one narode, ki se raje odločijo za strahopeten samomor kakor za odločen boj pioti baljševiški svetovni kugi Zaplemba imovine upornike* »Službeni Ust« z dne 17. t. m. objavlja oUiofibl g. prezldenta o zaplembi Imovine naslednjih upornikov: čevljarja Franca Novaka, gospodinje Julije Lazar, akademskega slikarja Nikolaja Pir-nata, upravitelja državne protezne delavnice Antona Tominca, njegove žene Marije, hčerke Marije ml. In sina Antona ml. ter branjevca Žarka Gvozdenoviča, vol nazadnje stanujoči v LJubljani. Obvestila Slov. Rdečega križa Zahvala. Slovenskemu Rdečemu trlžu ao darovali g ualv. prof. Kopylov Aleksij nameeto venca na grob pok. g. dr. Otona Fettlciia 200 lir, g. Kli-nar Peter, direktor, v Isti namen 300 lir. Hipotekama banka Jugoslovanih hranilnic v počastitev dolgoletnega predsednika pok. di Otona Fet-tlcha 1000 lir, v Isti namen uradmStvo H;potekajne banke 320 lir. — Prisrčna hvala 1 ladia Ljsi&lfane Prvo polovico VI. simf. koncerta Izpolnjujejo slovenske skladbe. Uvodoma zaz\eni škerjančeva »Dramatčna predigra«, ki korenini globoko v tragiki današnjega dogajanja. Z melodramom »Lepa Vida«, ki ga bo v besedi predvajala članica drž. gledmišča, gospa Mihaela £ar čeva, se oddolžujemo sedemdesetletniku prof. Karlu Jeraju, ki kot nestor slovenskih glasbenikov obhaja letos že 50. jubilej svojega plodonosnega glasbenega udejstvovanja. Naslednja točk3 Intermezzo iz »Ksenije« naj na skromen način spominja na letos že 20 let r.irtvga skladatelja Viktorja Parmo, ki je 01 al ledino slovenske opere tn operete in ki mu dolguje slovenski narod mnogo več pozornosti in hvaležnosti, nege- je je bil doslej deležen. Kakor si Je pokojni Parma sam želel, da mu ob rakvl zaigrajo njegov Intermezzo. tako mu bo naš simfonični orkester ob 20 letnici smrti zaigral njegovo najljubšo skladbo: Intermezzo lz Ksenije«. — Prvi del spo:eda zaključuje Bravničarjeva »Belokranjska rapsodija«, ki temelji vsa na pristni narodni folklori. Sklaiba je posvečena Otonu ZupanCiču. Smetanova »Vit J» v a«« je najznamenitejša skladba ciklusa »Moja domovina« in ena B-ajprljubljenejših dinfoničnih pesnitev. — VItava izvira iz dveh vrelcev (prvega nam slika flavta, drugega klarinet), ki se kmalu združita v eni strugi, živahno žubori med kamenjem, svetlika se v soncu, Šri se. Ko teče med češko zemljo, srečuje ob svojih bregovih vesel lov, kasneje podeželski ples. — Mesečina, rajanje vodnih vil-rusalk, iz globin vstajajo pravljična vitezi v srebrnih oklepih. — Polagoma prihaja Vltava lo Svetojanskh brzac, valevi se peneče razbijajo ob skalah. Od tod poteka veselo in mogr:<čno proti Pragi, kjer pozdravlja starosLavni VySegrad na ponosnih skalah. Tukaj pesnik zapusti tok Vlta-ve ter }o zasleduje le še z očesom v daljine, kjer se voda polagoma pretopi v modro nebo. Musorgskega skladba »Noč na Golem brdu«, opisuje vse to. kar naš narod baja o leža čarovnic na Klek. Skladatelj sam označuje vsebino te simfonične pesnitve v kratkih besedah takole: Zam-o-lklo poltal-no bobnenje in vriščanje. — Prikazni duhov temine, ki jim sledi sam Satan. — Poveličevanje Saitana in »Črna maša« — Čarovnice in druge prikazni se zavrtinčijo v divje rajanje »Sabbath«. — Ob višku orgij zazveni lz daljave zvon vaške cerkvice. ki razprši duhove temine. — Zora; pastirček oznanja s piščalko mladi dan; v raztrganih oblekah se nam Se pošastno prikazujejo odlaljujoče se vešče, dokler sonce ne prežene sleherni mrak. Zmaga luč; nad temino! Lisztovi »Prčhides« nimajo prav nič skupnega s kakimi cerkvenimi preludiji, marveč pomenijo dobesedno »Piedigre, uvodi«. Llszt Je prikocnpon-ral te »Uvode« Lam a rtin es-o vi m pesmim tako da vsaka skia Iba uvaja v vsebino nasledujoče pesmi. Zaradi teea pa so tudi nastrojenja tako različna: filozofija o življenju in smrti, zmagoslavje večn-osti, hrepenenje, ljubezen, vihar, past orale, boj bolest in končno zmaeoslavie pravice ln resnice. Spominjajte se brezdomcev, darujte za Zimsko pomoč! i Z2t€E2ß*fc2v ta to^ea C-J dO Fis^ka psd bsljšcviškiin terarfem Kakor v Rumuniji, Bolgariji, Srbjj in zasedo ih delih Mauž rske, postaja tudi na Finskem sovjetski pritisk vedno težji. Po že znanem receptu se tudi na Finskem poslužujejo za dosego svojih namenov f-nskh opričnikov, katerim račeluje predsednik finske vlade Paasikivi. Ta je nedavno izja-v4 finskim novinarjem, da se boao morali v najkrajšem času umakniti iz javnega žv-ljet ja vsi starejši finski politični tjudjo Vlada bo poskrbela za to, da bo onemogočena tem ljudem kanddatura pri prihodnjih volitvah v f.nskj parlament. Paasikiv utemeljuje svej nastop proti starim politikom s potrebo čm tesnejših in intimiiwn zvez s sovjetsko unijo, kjer vl3da zaradi starih poilitikov še vedno veliko nezaupanje v finsk narod Daije je napovedal tuii ustairovitev posebne pre skoval ne komelje. ki bo pregledala ves razvoj finske zunanje politike od leta 1938. Napovedi Paasikivija so zelo razburile finske socialne dem ikrate Sprva so napovedoval-, da bedo vztrajali za vsako ceno na kandidaturi svojega voditelja Tan *>rja Pod pritiskom Moskve pa so moral, kmalu popustiti un tak< je 1avil pred nekaj dne v f nski raJio. da pr, prihodnjih skupščin skih volitvah ne bosta ka didtrala niti Tan-ner, niti bivši predsednik fnskega paria. menta Hakki'a Oba sta istrčasno odložila tudi vse politične funkc-je, ki sta jih do sedaj opravljala. Njunemu zgled« bodo sledile sigurtjo tudi vse ostale stranka, ki že iščejo novih kandidatov za bližnjo vol -tve v finski parlament namesto svoj h dosedanjih v bcldtih borbah preizkušen h za. stopaikov. V finskih političnih krogih tu± napovedujejo- skorajšnji odstop maršala Manner-heima kot predsednika finske repu olike. Maršal Mannerheim je baje zelo nezadovoljen z razvojem :J'-tiaJijepjlitičnh prilik m bi se rad umaknil v zasebno življenje. Za. to nj izključene, da bo izzval prej ali slej kaik spor s Paasikivijem, da bi potem iah-ko p.cel ostavko na predsedniški po ožaj Zaenkrat se Je zadov ljil s tem, da je javno jzrazll svoje rezadovoljstvo s predlogom zakofia o nov agruan, reformi, ki ^a je iadelaia Paasiikivijeva vlada V siufraju lavke mariala Mannerhetma bo prevzel ->• hl ke na brže san Paaslkivl, ker ao vsi ostali vidnejši fin- pram politik slepe pokorščine do ukazov Moökve, kako j jo se - Jj- > Vsekakor i<» tr'f^ d« lelm n«1 bo več doteo o«t«l n« »vo-i^m m<-stu Prvi korak k um'ku v zat*eb"o žlvlj« < r. Bnskrg--. tet«! Ito je odVžil vrh.vno poveljstvo fin»:-* vojake. GOSPODARSTVO Najvišje cct?e na Ijnbjjsnskeai živilskem t gu šef pokrajinske uprave Je 16. t. m. določil » tržr.o blago v LJubljani naslednja najvlSje cena, ki veljajo od ponedoljl.a 19. fr-nru-jja t. 1. zjutraj dalje do objave no-e-a cer.i a: k;rlo zelje C.83, kisla repa 6.30, repa 3.—, rrteis zeije 4.—, zelje v gla.ah 3.—, zelje r.a debelo 2—, ohrov 6.—, čr a redkev 5—, rdeča peča 8.—, rume._a koleraba 8.—, krompir 4.50, otreblier.i motovileč 30.—. navadni radič 15.—. gojeni rad:č 30—, S.-in-ča 1".—, 6'vek mešane zelenjave za Juho 1—, rdeče korenje 10.— rumeno korenje 8.—, peteržiij 10—, zelena 14—, por 15.—, osns-ženl hren 16—, čebula 21.— lir. Kjer nI posebej naveden liter, veljajo ene rs. kilogram. OpozarJarr.-j. da vse te naivii'e cene veljajo samo za bla?o. pridelano v Ljubljanski pokrajini. Za blago, uvoženo h drugih pokrajin, veljajo cene, ki Jih vialto poJUjko poKebeJ odobri fee? pohrallnske uprave. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih ln jih sodaj ni v ceniku, ie mara prodajati po prejšnjih cenah k'ikcr ob isti letu: d M lanskega leta, če ni bila za tli-co b.a.70 b j*>-»ebno odločbo teta. pok r» J in.«, k e uprsve odob^n« ttru.ir«u^r,a rena. Prodajalci na drotno imajo doLS-nost, na bla-go postaviti listič z eiiotno ceno in e ka'vovo^tjo bla^a. Kržltelil preilpiscv terra cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarla 1542. čt. 8, in e dne 25. novembra 1942, št. 214. ter po naredbl z dne 12. marca 1341, M. s. št. GosTK>darske vesti — Rekorden prirartek hranilhih vlo? v Ncmčfjl. V najnovejšem zvezku revije »B&nkwii ttc : a.*t« navaja dr. Kaiser, da so se v lanskem leta hranilne vloge pri nemških denarnih zavodih povečale v obsegu, ki še nikoli n: bi' zaS-e ežer: Medtem ko je znašal v letih li'42 in 1943 prirastek 15 Ve odnoeno 20 %, so se hranilne vloge v lanskem letu pri velebankah pc>rečale kar za 30 % ln tudi pri regionalnih bankah odstotetek ne bo mnogo manjši. Pri hranilnicah so se vloge avig-nCe za 21 %, namreč za 14 na 81 milijard rraik. Tudi kontofecrenrne vloge to se pri veleb&r.kah povečale za 30 <%>. Povpraševanje po kredi.ih je vidno nazadovalo. Podjetja uporabljajo pritekajoča denarna -rodstva za odplačila. Oblina razpoložljiv» sredstva nalagajo denarni zavedi predvsem v državne menice ln zakladne bone. = Organizacija central za zamenjave v Nemčiji. Po nalogu nemškega gospodarskega ministra 6O bili te dni izdani enotni organizacijski predpisi za razne sisteme central za zamenjavo že rabljenih predmetov. Po enotnih predpl-ih ni mogoč« sprejemati v zamenjavo živil, kuriva, ž.vlh živali Itd., nadalje uniform za vojsko, umetnin ln knjig. Centrale za zamen'avo lahiio ponudcnl predmet odklonijo. Kdor prepusti centrali pre-dmet z namenom, da ga zamenja za drug predmet, dobi n« pod.agi cenllne vrednosti poseben bon ali več bonov. Na poclagl bona si potem lahko v okviru vrednoGtl bora iz'o?re drug predmet, ki Je v centrali na razpoiajro. Bon se mera izkoristiti v tastih mesecih. Ob prevzemu nabavljenega predmeta Je treba v gotavini plačati le pristojbino ▼ višini do 15 % cenilne vrednosti. — Prometne težave v Franciji. Parlfiki list »Combat« Je te dni prinesel odkritosrčno kritiko prometnih težav, ki so Jih povzročili zavezniki. List zatrjuje, da sedanjih skoraj nepremagljivih težav ni zakrivila francoska železniška uprava, tudi francoske vlade ne zadene krivda, temveč Izključno zaveznike, £1 uporabljajo za svoje prevoze 60 % vsega voznega parka francoskih železnic. — Gradnja trgovinskih ladij t Am.Tikl. V W&- shlngtonu so objavili podatke o lanskem poslovanju ladjedelnic, lz kater.h Je razvidno, da bo ladjedelnice v Zedlnjemh državah lani zgradile le 1577 trgovinskih ladij (prejšnje lef 18961. pri čemer je tonaža novih trgovinskih ladij padla na 16.4 milijona bruto-reglstrsklh ton (prejšnje leto 19.21. Nazadovanje za 35 ^ utemeljujejo > tem. da so v preteklem letu pra-Ui boljše lr> sposobnejše ladje, katerih gradnja zahteva več čara. Potreba ladijske tonaže Je v zadnjem času še nadalje narasla, kar Je deloma pripisati okolnosti, da Je znaten del razpoložlMvih ladli zaposlen T Pacifiku zo oskrbo amer *xe :nvaz jr.ke vo-ske na Filipinih, deloma pa tud: okolnoetl, da so v zadnjih mesecih Izgube občutno narasle, ker Je priznal fudl Churchill v svojem zadnjem govoru v spoinn zbornici, ko Je govoril o zopetnem o življenju podmorniške vojne. Ualčerle ftgsEfsjt^e^a trgpvl^skefa pr«rgleški ,etai-ci. k. sa preletel' severnovzhocin? Titct, je tam nelca «-ora kt je za lOOn a.p IjOO m vSSmi» gr Is« p: d«.slej zabcležeoa še na nobenem zemlje v.o. u.. »JUTRO« St. S9 3 T*ede!1a, 18. H. 1W5. Velik p^žar v L|iiM|aoI Pogorelo je Favnlkarjevo podjetje za Bežigradom — V ognjn je našel smrt delevec Alojzij Diiviee Ljubi jima, 17. februarja. Davi ob 3.54 so bili ljubljanski gasilci in reševalci obveščeni od lastnika ve ike žage za Bežigralc gpsilci osredotočili svoj tru; in se •im je P «reč lo rešiti preeej zalog lesa kako* tudi oisarno ni pa bilo rešitve za glavno poelöpje žage in za s+rcie v njem. Ljubljanskim gasilcem so prihiteli na po- moč že prostovoljni gasMci .zza B-žfgrada. , Crcifli sz skupno do pol 8 . nakar so se lhJbHariski led lahko z dvema vozoma vrnil v mesto, poslednji voz pa se je vrnil šc-le cb 11. dopoldne, ko je bila odstranjena vsrka nemarnost nadaljnjega požara. i Veliki p-'žar je sevela vzbudil mnogo i preplaha v vsej bežigrajski okolici, zahte-Va" oa ie bil tudi tem, ko so p: bili obveščeni, üoali štirje del a v eden pa je ostal v pcd'treäni s bici. Dva gasüca sta se odpravila reševat posrre-šanca vendar rešitev ni bdia več mogoča, šele pozneje, ko je bil požrr naokoli poga-šen, so izv'ekli s pogcr'^ea popolnoma i zelenelo truolo delavca Alojza D i m c a škola po požaru le milijonrka. če bi bil požar takoj v začetku opažen, bi se bilo i morda dalo kal več rešiti Baje so nekateri delavci s kolodvora že ob 3. ztvtraj videli , v tej smeri p.ecej močan rdeč sij, "vendar j nikdo ni aiutil, cla se tu razmahuje požar, kakršnih v Ljubljani že dolgo ni bilo. Zatemnitev Zatamn-tveni ča« za teden, ki . ne da© 19. februarja lCii ia teče do vst®t®ga 25. februarja 1»1>, je OD 18.2a DO 8.40 URE. —a—— m mm ..... ...... 1 ' ————— memba regniacij~keai načrta glede zv*i«ne . cesto rnea Jenkovo m Bohoričevo unčo odobxuje. V smislu giadOviPega zakona je ta odločba s sp.cmcui/sninii načrti ponovno na vpogiad'na mesenem tehničnem oddelku za uoix> 20 dni. p.-ičoaši s 16. dnem po objavi v »Službenem listu« (z 2. marcem) in ima zopei -o cdlcčbo vsak inte-... _ .. j- _ 25 . V ' sSfl - i r S ž •;. V- * I'mrl je »°če živali«. V Stol' ngenu pr je uraii Heinrich Hagenbeck, Hai:iburgu n— SndKrVa in vrtnarska podružnica Ljtife-Ija-ia X "oo tudi letos skušala priskrbeti sv. jim t.a.jjm tauao drevje z» pomladansko .saditev. Interesen, i na: se- oglasijo pr, pot-ruiničnem predsedniku v poslopju Kmetijske družbe na Norem trs"u 3. pritličje, levo, rr.ed 10. in 11. uro najka.»-lasta-k pu vsem svetu znanega živalskega ^25. t m. Zelen.'adna semena bodo dobili v:ta i..veia ga j, baD.nHenrich Hagen- ^.Jf -f"stvu v FraaclBkÄas,ü 111101 «' kadar l^O^til^sS6 nri fL35£5? " so: Za Socialno pome« drvšini tn U» i- ..i s.o. 11 z. /JuSn. Wt. pri HasabUiCU. Dcm-'-nx m Petek iz LJ ubija..e. Linfcartova ulica. P * -" Je je svojevrsuna ustanova Po ,no lir ramöSto venca na grob pok. se. Ivanke očetovem zgledu se je tudi sedaj umrli Ha. Kritr-anove. Iskrena hvala! Za siare m onemogle Gr, posvetil proučevanju spoznavanju v mestnem savetlšču je darovalo Društvo za In negovanju živali La i so pcvzročiH te- zgr&cbo dclavskUi bis 1000 lir namesto venca na ro^-'SC čr let«'c v H^enbeckovem žival- g>ob umrlemu «anu Josipu Lnckmaimu. rodbin» »i. ZZl T-li, ».J I . i ~ 7T Josipa šab--:rta v počastitev spomina pok.Terezije ske.-fi vrtu veliko škodo. OdvrgL so ni ži- glb(;v2C ?00 llr £^^ Benaš 200 lir na- vaiSrti vrt v Ste!: ngenu več zazrgain n :n mevto renr-a na grob B*ty JuvančlC-OraSmove; ekspiozivnih. bomb ter urtčil. več naprav. Podpornemu društvu za gluhonemo m'adtno sa- akia.iišč. pa tu-Jj arhiv I lagen beeKo veg"i Jon >l-.iira«-üratiiik 100 Ur v po-iaati;«v ep^mlna »•-voda Ob tei pri'oinosti je bilo Utitm . po'-, ge. C-rebenc in Ferdinand P&iovee 300 lir ».. . * v ij: I v počastitev fprmina dr. Otora Fcttlclia: za Dem - 1 T , , 1 slepih liž. France Doh-Jča? 100 Ur v p^artitev * Svežega kruha v Nemčiji ni dovolje- sp-mtn«, pok. dr. Otona Fettlcha. ao prodaja«. Nemšk minister za prehrano u_ Je ^nga »v službi domovine«. Zelo je • ai odredbo, ki pravi, da smejo peia zanimiv». £.;ane 10 Ur. Dobi ee v knjigarnah pr >::ajati potrošnikom samo uležar kruh. u_ h ženska rea!r.a giK!nazija ^ Smela T C» d-ija sveže pečenega Kruha je prepove- src,do 2i. t. m. šolo tudi dopoldne po razperedu, dana.. ki. je objavljen r.a raaßlasni deski v Lichtenuir- * Milijonska tatvina v Par;zu. Iz PariSH | novem aa-.'Cdu. Učenke I. do III. razreda naj pripor -v-v. da je 12 masKirandh zlcčincev j dejo »Jtiefljivo v Solo cb 7. (sedmih) zjutraj. Za 2~'-di oe'e^a dne v srecUšču Pariza napat.no » te razrede bo red-ii eol?ki pouk popoldne, dopol-avtO iiOOir uplenilo 12 milijonov frankov ^ ^ ' g)avnem »Pranje. - Ravnateljstvo. Z Vrlusike Vrhniški u.ir jt yr.redü 11. t. m. veseloigro gospod ief«. it>ra nima tehU-C vsebine, komičnih aojarij je maio, umen sta šla na rnču^ be-.ein'h l^rc. .i. gcot posamc-n u ig.aicev. Viiuaioko oočin^tvo je prccej raz\aj«>uo, so pred vojno na njenin odr-h pilkasov&ii miiojo močiicjst u,re to dob. o b: oilo, oe b. kio-žtk uasiudirai m igral P-vtas^veno le d.mue stvari, bilo re^ne ali aabavne. IfeuUcl so se ;>o- trudi i. _ Dvorana je l>ua raaprodaua. ka_" n- čudno," ."aj VrhniKa pcleg kina nimi zübov, zato je p. avl uo^ode^, čt> ig.aisia tuauci prireue Str o. Močnemu, z vero prežek'niu ln na frtev pripravij.j!ie«iiu bo pr« tožita d.Uh v Ti. tu dobijo Februar posobui dictatek v teži I gotovine, nato pa izg-niJo biez sieau. IS LJUSLJAI u— N jd za eiek- ; tr ioio ccstno železnico r.e bo stvar Drez , koristi. i ul- Marljive dijaške reke pridno rifiti-jo krampe in lopate v Fiorjanski ulic:. Do- j slej so očisti! predel od šentjakobskega tr. J ga"do starinske cerkvice sv. Ftorijana, upa- | m: pa, da se bo delo nadaljevalo čamprej i tud; do karlovskega mosU dalje proti Rakovniku. u— Poljsko delo se pričenja. V ljubljanskih predmestjih je sneg že toliko skoonel, da nekateri km-tov al ci vozijo na njive gnoj za pomladno oranje. V splošnem kmetje hitijo s tem delom zdaj, ko je vreme ugodno ln so cesoe še dovolj trdne za prevoze. u— O S veta ik dr. Alojsij Voriič sporočam, da sem preselil svojo odvetulAko pl-arno v Ljubljano aa. Miklošičevo cesto št. 17/1 m sem hkrati določen sa Eftčasnega prev»mn;ka pi-ame svojega pokojnega brr.ta g. dr. Josipa Voršlča. n— Ki Sni žo!*ki pouk u£r»šno EadomeJča.1 o Specialne instrjikcije, Kongrübiii trg 2/II, u— Sic-injašclcem (-kam) priporočamo nčerje strojepisja. Novi tetaji IS., 20., 21. februarja. TJ;-« dogovorno, informacije: »Christofov trgovski učni zaveti«, Poniobransk» ceste 15. u— Novi ciio-, dto-, trimesečni strojepisni te-črji ?e pričenjajo 19., 20., 21. februarja. Praktično ! znanje, korl -no vsakomur r.sdaj ln v boä .4c. Ure . dogovorno. Fpisovsjaje, informacije: > Christof «v i trgovski upni zavod«, Domobranska et»ia 15. u— Uprava Cri. gledališča kupi klavirekl te-vlečok Veidijsve »Aide« a nemškim besedilom. Pon.idbe na vpravo drž. gledališča, Ulica 3. m»,a et. 11, pritličja, CidBüO. Sprememba re^o'acllske^a načrta Mestno županstvo v Ljubijam objavlja v »Službenem listu« razglas, iz kate-ega je razvidno, da namerava mastna obema iz lati reguiacij-aivi načrt za ael» ItalcovnikA, to je ozemlja na južnem pobočju Golovca, vzicdno od posestva saie-Zijancev in severovzhodno td javne poti, ki poteka od goetirne Baus (b.vži Platika.) po Dolenjski cesti preti Golovcu. Na osnovi gradbenega zukona daje mestn:> županstvo ta regulaci jski načrt z uredbo za njegovo izvajanje in z gracb':oi;m pravii-mkom na vpogled na tehničnem odlclku, Nabrežje 20. septembra 2 (Kiesija), drugo nedštr., soba 41, :n sicer za (k .bo treh rneeccev, pričonši s 16. dnem po objavi v Službenem listu (t • je z 2. marcem). Interesenti imajo v tem času. najdsdje pa v 15 dneh po preteku roka p aviuo, vložiti pripombe zoper načrt in urfd;x>, in sicer av*- 1 le glede kršenja zakonskih prelpisov o postopanju ji glede ogiažanja javnih koristi po občini Istočasno objavlja mestno županstvo od-ločtK) o &4»ie na pare. št. 51/13 k. o. Sv. Ppfc&r, II. del, tako da bo- v tem delu vzivocina regulacijska čria zvezne ulica p avokoteo priključena na regulac:ja.ko črto. Bonor.če-w u'ice. Na omc prtoravi'a močne in Nom- ei^D. bo dosr-gla pod vodstvom Füirerja zasluzeno Kmaf^o. Gaulei-'ler ra K^roSko dr Rainer jo obiska' n-a dan obletnice smrt! grob pokojnega Gaideitetja Huberta Kiousner.ta ter pokžil na gomilo zaslužnega borca za iio-ale nar. soc'?li.'mia lep venec. K oreški Rftdontestnl Gaule'tT Thlmel je te dni priredi zbtrovanie v St, VMu ob Gi;ni. Govoril je v rekem obratu, kjer je poslušalcem tolmačil vojaški in p>l tični položaj. V ^mohoihi so otv^riT- tabor o :e p"-ir^frac« pri hišnih :elih. V taborišču je tečaj, katerega se uocležuje 75 žensk Voditelj ti^l^or-lžča B?.chman je takoj ob et'-o. riiv ustRziove predaval dekletom o dolž-pett-h Ncancev v šestem letu v^jne. Nato es je z-^čei praktičen p°uk v Svanju i-- krpanju. D?-k'cta s- vežbajo tudi v drug:h delih, ki ao teano povedna ? kmečkim go-ajxv^arstvom ic gospt'dnjstvom. V Trjra na K&rcä-cem so imeli nedavno službeni pom-r-nek o gradnji pomožnih domov. S.?«tanekojeni po&tn ur-idnk Franc Pači rrk. 40-letni avto-TD-obilaki v^zač Alojz Z!sinski, 38-ietna prodajalka Ai)t'P-':a Peganova in 79-letni France Grebe šek. ki n.« "»čci v Graben. 82-'etnl Jož:f Ge lhofer \z Gradca se je navzlic ara. rfu obesi na stop 4co pr«i«/nolnenega tram v a) i, katerega ga je vrgel snET»k mcii vožn-o Mož je dnbtl pr; p»'dcu tako hude p^štiCK-be, da je kmalu umrl v grafeki bnlničnici. ?<'e»reča p*d tovornim avtomobgom. 14- ietni Hassan Kl;fcbcnst=in je piaiel v Maribora na Tegetthofovem trgu v bi ž.m p:-cka na nepojasnjen račin pod tcvornj avt«nobil. Vozilo je poškodovalo d-»čka na ^rlav; tako hudo ce. je umrl. KüeLenatein je biJ eden natvnetejfih pripaxi ' kov neza-äke r'ladine v Mariboru. Obsojena tatinska druSčina. 32->etm Marcel Schwab in 53-letni Johac Smo; ni k sta bile v službi pri - ekern fced terni v Celovcu. Po nekem letalskem napaiu na mesto ta vdrla v skladišče ter tcin?^la iz njega revaie predmete v skupnj vrednost: nad 500 mark. Scnv/ab ,®e ni «amoval ukrasti poleg tega še 20 kg sladic Tja la 10 kg r?2». 90 kg piemoga n 120 ovitkov Rot va Oba tatova sta odneala svoj plen k 2i-letnl pomožni delavfci Karolin-; PnU lipovi ias Ceiovca. Čeprav Je ženska vedela, da svira blago la tarvisKh podvigov, ga j« vseeno sLrw.iila. So- ače je p.«valo trovco Ha odgovor ter otÄ"d3o Schwaba na"dve leti k. p i, Smounka na dve leti, PhiLtpovo pa na p^jruffo ioU> ječe fc Trt^a TržiUTk« poveljstva ' (I latrtommandan- tur) objavlja, cia bo preklustiie vse puwUucd, izdani v teku leta 1943 ,n 1944, lei so ln.ali pnfombo »Vrtjavni do prekd-cn«. Takšre p- opn^rdce je treba izročiti trlpški Platzkomrr.i" nrianturi najpozneje do 20. februarja v uradnin prcÄonh Duca d'Aoata št. 8. „ Neve ft-nc sa vIm ▼ Trstu. Pristojne obi«st; v Trstu so odobrite novi cenik z* v,n. Po levn, ceniku stane liter vina v nadrebn prodaj'. 48 iT, na d-belo pa 4V ur. TočJmce L. rcst'vreclje imajo po **.eg6-r' j :-ix pravi oo čo 10 odatotnega po. c&nja cen. D^«avci za mesec februar poaobui 50 r>ksr testenin. MU-ko za otroke od 1. do 3. leta razdeljuje jo te dni v Trstu. Ker n ro naravnega mleka, b.do prejeli .troci vspk arueri dan p" pol kilograma Korvien-ziiT' <>r— rt w«. M-eko se bo odda;ak> proti živcem -»^kaznicam tt dojeok« i» otn«-dr- 3 leta. ^Delitev i - Potrošniki v Trstu nrejme- io w fe'- v- rsko živikko ra>a«uco cd 14 t. m. ga.je po eno jajce. Cena jajcu je 15 lir Po 1 >rowp;ri". ns «wbo po- tro&iikoni r-" po!r «č.ki trSaSke me^ne ob. č'- r od 1* ^-.-i^r-ia d^Jje proti ccvzssnu odrezka št 47. Zadnji dan de»ttve je 23. februar. V rr-.^bai prodaji je kror.\4r po 8 Hr kilojBrar'»- DeUtev V te<>nii od 12 4» 18. fe-Hruorja prejali tržaAkl kadila po 20 gramov toforka na oar-bo. " Rsw**avo oU ^^h lsr»č w> o^prH ▼ soboto 10. februarja v pcrwtorih r? fc» je Rasrrtxva priknrre ar, namenisni vo^n m ärotam in otrokom br.tevr ikov na V i izäl ern g«eot-e(iu sedaj Paccinijova »Tosca* s ?era-fiao Di Loo v naslovni vl:gi ter s teroristom Voyerom v vlogi Csvaradosija. dirigent je kapeintk De Vecchi. V Tr»tu je n?Tr> 7. februarja v 58 letu proje dobe' Kata: ina Jališič, vdova Mato-ž č J Trfetikl traw.v-ai St. 9 vozi zopet do Marsovih po^an. Premet na tej progi je od 6. do i. öd od 15. do 20. ure. 10 ur bo ukraiii nemiri tatovi nekemu ur ar ju v tržaški ulici Ginnajtica. Tauovi s , \tili šipo izložbenega okxi» trr odnesli 10 u', ki niso bile niti urarjeva Kar jih jo dobii ui-ar samo v popravoie. Is Gör'ce po-tw> v goriški Äolnid sv. Ignac ja se vrSx>o vcr.k pe-.ek ob 18. Pri-inia v«akokiat g. M^rko Muzora, po p^tlgfth pa je rožni venec z blagoslovom. O dr. An. oku M-*im čn je predaval v sredo 14. februarja ob 18. na gor ški ljua-ski unive.zi m^anik »Goriškega usta« dr. Milan Komar. Pred&vinje je bilo «twiliio zsduintca za pokojnim ir»t. Mirkom Simčičem je bela v četrtek lo. februarja co i v Storni cerkvi av. Ignacija r Gorici. OBVESTILA „PREVODA" OPOZORILO TRGOVCEM IN POTROŠNIKOM Opozarjamo vse trgovce in potrotolke, da Je tm nakup 1 del olj» a mer« februar določenih ski:pno 6 »tevilčnto odreakov od Feb. 1 do Fab. « in botuo prt »bračunavanju prldaU samo te OO-r«Bke. BELE2NICA KOLEDAR H. februarja: Simeon. Ponedeljek, 13. februarja: Konrad. DEŽURNE LEKARN* _ Nedelja: Ur. PtccoU. Dunajska cesta 6; Hočete», Celovfcka ceete «2; Oartus, Moste. Zalo«» cee. 47. Ponedeljek: Dr. Kmet, C!ril-Metodova 43; Tm-kocrv ded., M??tni trg 4; Uetar. äelenburgov» 7. NedeMske d^iurno zdravniško službe ima mestni edravnik dr. Vinko igUčar, Trnaška eeets 14. Tel. 2U-30. Zatemnitev od 11.15 do U» DRŽAVNO GLEDALIŠČE O FKK A. Nedelja, 18. februarja ob 18. operna predstav»: Taaniiäuser. Irren. Gostovanje komornega pevca tenorista ar. Julija Pöitzerja to beeisiA Antona, Orla. _ Ponedeljek, 19. februar's ob 16.30 opern» predstava: Stara pe-.*em. Izven. 20. obletnica smrti V. Parme. Cene od 80 lir navzdol. Torek, 26. februarja ob 16.i0 dramska predstav»: PoeUdnJl mož. Red D. • Ob 2«. obletnici smrti skladatelja Viktorja Parme jutri v ponedeljek 19. t. m. bodo izvajali: 1.) V. Parma: Medlgr» lz opere .Ksenija«. IzvaJ» operni orkester. Dirigent A. Kef.'at. — 2.) Spominski govor, govori ravnatelj Opere V. Ukm»r. — 3.) V. Parmo ve pe-ml, izvajata V. Heybalova in J. Llpui^ek. a) Z» poj mi, ptič.oe ... b) Poslecinja rtoč i pesnitev A. Aškerc»), c) Dvospev iz operete »Nečak«. Pri klavirju S. II u Lad. — V. Parma: • S*»ra pcierr.«. Dramatična roii.ar.ca v enem dejanju (3 slikah). — Oobe: »tn.:; — Janko. Kraljica — Bukovčeva, Paž — Čuden, Glas za ocir m — Bakovec. Dirigent A. Heffat. Režiser in l.oreo-grnf P Oolovin. Scena: inž. E. Prana. Kostumi: J. Vilfanova. — Cs^.: orednji vek. Kraj: Kraljevski grad. OddafcrfKka nknn»r»n -PriwM»rje RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 18. FEBHÜAHJA 7.0©--7.10: Poročila v nemščini. 7.10—8.00: Veseli mv:»p: aa ncde'jsSo ,'Jtro. 8.00--8.30: Orgelska g'as. b*. 8.JJ--8.5). V-.rsko preda/anje. 5 50—Ö.OO: Pcro-člia v sloven. 9.00—10. W: O red. nem. spored. 10.00: do 10.35: Poročila v nemi. inl. 10.15—11.00: Domača Sf.kiadn.ca. 11.30—11.30: Osrednji nemški spored (pienosi. 11.30—12.00: Slover.ska ljudska oddaja. 12.00—li.30: Nepi-vecl sp-reda, nato opo'd3tn-kl koncert. 12.30—12.40: Poro.lla v nemščini in elo-ven«činl. 12.4»—K.CO: Ntmäki ljudski koncert. 14.C4—14.10 . Poročila v neinicinl. 14.10—15 00: Po-B--2rR.fi ix domovine. Raaljsia c-rke- ter vodi D. M. tljancc, sodeluje komorni zbor. 15.00—15.45: Domači koncert. lEvaja.jo: Duiea Pertot — bariton; violinist Miran Viher, kitarist Stanke Prek m pianist Marjtn L po riet. 15.46—1G.60: 15 minut aa podettlje. In». »Uaončič Primež: Kaže naj-vaansjie pOijske kultura. 1S.0C—18.«: Koncert za vojake. Vmes od 17.00—11.15 poročita v nemičtoi in slovenščini. 13.SO—:9.00: NetmiDna glasba nemških skladateljev. I9.t>ü—lSt^č: Mail koncert. Sodelujeta «oor»n!«tka Drt.;lc-a Sokova ln Marjan Lipoviek (pri klavirju), lri.50—20.00: Kaj pnnr.ša pr-.hodnU teden. 20.00—20.15: Pc.ročila v nem-ičinl. 20.15—22.00: Osrednji nen^žki -pnred ipre-nca). 22.00—22.15: Porc/ila v nemščini. 22.IS do 22.00: Plesni orkwer, vedi Mar. Vodoplvec. 23.00 de S4.00: Glasbe, pi-od polnočjo (prenos). Iz HPV Nove pristojbine v zdravstveni stroki. S 1 j an j ari »m so b le na Hpvatakem povišane prizt jjbine v zdravstveni stro.d. Za iz-vrdevanje Makse morajo zdravniki plačati v mestih, ki imajo rr.d 20.000 prebivalcev, 20 00-0 kun, v mestih z 10.000 preb valci 10 000 kun, v ostalih krajih pa 5.000 kun. Za dovoljenje nove lekarne ali drogenje se niaöa v mestih z nad 20 000 prebivalci 30 fi30č kun pristojbine, nad 10.000 prebivalci 20 000 kun in v krajih, ki imajo preko 5000 prebivalcev, 15.000 kun. Babice plačajo za izvrčevanje prakse 1000 kun pristojbine. Zdravila so se podražila. Ministrstvo za zdravstvo je odločilo, da se cene zdravil in cene zavoj nega blaga v lekarnah od 1. januarja povišajo za ±00 %. To povišanje pa ne izkjlčuje redne spremembe cen za posamezna zdravila. Skrb za dnliovnilkl naraščaj. Hrvatski listi pišejo, da je vpraJanje duhovniškega noražčaja za hrvatski narod zelo važno. Zato je bil v okviru Katoliške akcije usta-novlian poseben edbor, ki ima nalogo propagirati duhovniški poklic ln skrbeti za mladi svečeniški naraščaj. 70.000 gystov v Uidžak. Lani je po poročilu »Hrvatskega Naroda« obiskalo zdravilišče llidže 75.000 goetov. Med te so šteti samo oni, ki ao se v zdravilišču kopali. Dohodki zdravilišča so bili preračunani na milijon kun, v rasnici pa so znašali nad 4 milijone. Velikega v©»fc» je u-trelfl gozdar Rasim Hihovac iz Stamt-olč ča pri Sarajevu. Volk je Dil težak 47 kg in star 12 let Koža z repom je merila 2.20 metra. Rasaovan objesten gostilničar. Sarajevska policija je kaznovala gostilničarja Ibra-liima Bešagiča s 50.000 kun globe in 10 dnevi zapora, k-»r je nedavno v svoji gostll-n javno raitrgal dva bankovca po 6000 kun. Socialna pomoč stalno kopa;2 oblačilne predmete v svoji nakunovalnici v Ljubijam. Gradišče št. 4. Razen tam bo nakupovala take predmete tudi pri zasebnih »j-anfcah na stajiovi>njlh, kjer se bodo v to svrho zgia-slli njeni odposlanci. P: osimo, da preiščete omare, skrinje tn predale ter nam prodate take stvari, ki jih lahko pogrešate. Plačamo vam jih po dnevn-'h cenaii. Pomagajte nam obleči na»-še sorojalce, ki so zaradi vernih razmer zašli v bedo in stisko. j ji'. JT____i-1, -i.. Ludovlka Modica v spomin Premagal si življenja vse viharje. Sveta s kiparjem sicer ni.'i vg-.etal, vendar v ožilje si njegovo vpletal v hčeraii in vnuckth novih dni klicarje. Vse svoje dni si želel lepSe zarje, kjer cvet bi lcp^a življenja vzevotal, Tvoj duh nemir., c k sreči j:- poletai, sa drage je v temi iskal cltarje. Dopolnjena vsa romanja so Tvoja, adaj večni mir bo di;so npoKojil, ne bo več čsia trudni pot ozi.oj3. Pozdravi tamkaj zmagovalce boja z življenje», cist nrsl j;m pozdrave, ki »e i%z aemske romamo doVrave. Btiažbj- Konrad. ! Cb svežem grobu Francita Anžiča Komaj 25 pomladi Je štelo Tvoje mlado življenje. Vojni čas, ki zanje mladino ko neudužijlv» črna bolezen, Je ugrabila tud. Tebe, ki si se izmotal iz mnogih življenjskih nevarnosti doma ln v tujini, kamor Te Je za nekaj časa zanesla sila r&amer. Omahniti si mor ti smrti v naročje zaradi komta nebrzdanega konja- Pred poldrugim mesecem si «premije! kot zastopnik tvrdke Pancov pokojnega Lojzeta Meaer-ka k večnemu počitku. TTsoda je hotela, da Bi ugaenll v isti boäniÄki eobi, na irti postelji tn nepričakovano kakor on. Sel si Isto pot, ki Je vsem neizbežna, čeprav mnogo prezgodaj. Tolažb» aa vse užaloščene pa a»; bo zavest, da si «e izognil tegobam življenja Naj ti bo lahna domač» aemlja m sladak počitek ob strani biagopokoj-nega očeta! 9» 'S! rCs-v Mladinsk. urad Pokrajinske upräve v Lju^ijaa; je začel izdajat; mesečnik »Naš list«, name. jen iorašcajoči miaini od 10. do 14. leta Ilu&tr rani čaaonis bo ne> me. stii vrzel v našem mladinskem slovstvu in sra bodj ctr-ci nedvomno z veseljem sprejeli »Naš Ust« urejuje mladinska pisateljica Kristin^ Hafnerjeva, za aga pa Poki j. ji i. 'ka šolska zai°žba v Ljubljani. Januarsk zvezek, ie izšel z na3lovra uvod v zu-niv- igro .ik» ževna četvorka Slovenski pe« ki« za kater so na ovitku -et-anjene karte s p^' -;>' in tekstom Val Vod'tka S tam pes-ik#n seznanja mlade ora:ce po. seben čia-iek L aiskc rszpolcženje izražata dve lustr'rani stran s nesmimi Ale«»»--drova in V - J^raieve Poučne vesb'ne sta članka »?-«:č-o.ca« (dr p Tprn->k) tn »Forehodi med zvt^^tu (F Kur «ver Ob koncu -- neka' gradiva za ori-^ne roke ir, cek"i:kc drobiža, na ovojnem Kstu pa ao ugarjke. »Naš Yst« stane jrcno SO lir «--a ieto. No. vj mladtnsld časopis naj vzbudi široko zanimanje med s'io\-ev-«to m-adno ter to elu-je pri" njene n i.fJrv «r--» i*' nra - razvoju v lč.r-et vsega našega nar d^.! na V.or f-iči se švicamloo _ nemška psr.teijica Katiln Hal lan do v a je v n: sem prcvcci ein slovstvu novo ime. Njeno d03i-?j na.tpo-membnejše delo, roman »Cai-oUs* loire-sani«, ki ga je pravkar -zdfcla taji- ga«, je izšlo majic- pred izbruhom secanje vaji e Vojne razmere nikakor n;»o na'kl--njpne širjenju novih leixjslovn h knj g onkraj meja njdicve domovine. Romana »Car-octta Torresas. 4« pa niti v-j-oa ni mogia ovirati, da bi ne postal eden najbolj čitan a novih romanov, .knjiga, ki si je zmagovito pridobila širše č tateijake kroge enake, kot zahtevnejše bralce. Ce p:vpre£ncga čita-telja predvsem zagiübi prpovödi t moöao razgibana vsebina, s« občuti j. ve jo- bralec pc^obi ne le v nekatere nevsilj vo prikazane ciušeslovne pojrobn<.«ti, marveč ucii v celotno pr'-blemati-ko zan;iniveoa in svojevrstnega za a čaja glavne junaknje tega romana. »Carlotta Torresanl« se dogaja ▼ itaM- tansk poki a*ji i, nekje v obn-očju mogočnega Monte Rosa, kjer se razprostira Lag'' di Orta z nevelikim otokem, na katerem stoji grad grofov Torrcsanijev. Grad na oteku. majhno, znečii o itahjan.it sjiiso-» ob jezeru, bližna Švice {n ne p^ebno velika oddaljenost velemesta — Mlsma — to tvor/zemljepisno podlago (flcge.ja a. ki se mahoma razvije ored bralcem ia ga takoj potegne za seboj. Grofu Torresp.niju, potomcu starega, pcascsnega r > 'n ^ nač no i «v'j?nja naz-m- • i ok v r»- e« Tor;v*.n-jev a-- i p\te si '"T"' grofa k' 1c v z?, hčer. > p> Soriiv^st, v kup- . i čiiake za; prvi. še rahli krog njeede častitljiva rodbina pred padcem v utooitvo. Kcmtesa je že zrno, ntel-g^ntro in vendar svojevrstne dekle, k- vr.buja več kakor samo prijateljsko zaaiman.e priletnega milanskega odvetnika M al äse ene. To«, svojo prv« ljubezen doživi ««le v Švici, kjer prea,muje r prikupni rodbini Suterjevih Vi apozna zdravo meščansko ije. ki je v živem nasprotju z njenim v tradicionalizmu oKor®-lim domom. Ljubezen do Suterjevega sma, letalca Martina, se konča katastre*ai. o: na izletu z letalom n»atane po Carlott ni krivdi nesreča, ona se redi s padalom, Martin pa trešči nekje v gorati na tla. To je za mlaio dekle pretrealjjvo lo grozno doi'vet-je Le tindoma p rebri j to skušnjo. Pozneje fo hočejo otnoCti z odi čnim ženinom, ki ga je '«bral oče. toda svoj »glava le kakor mlade tič odloča» Carfctta odKloiu »rubca »n osramoti očeta, ki jo na to tako pret^e. da jo malone pobija, niega samega pa v tej straša. togotj zadene kap. K-:. Carlotta okreva, spoena. ja Ji j» od vsega premoženja ootaT kaj malo Wv raz-rs ena konteaa še kma'u znajde v bedi, « katere jo izorv» rešu. e uživaški Ma#eH!eoa. nadejajoč se. da » jo pr -dobi. Ta poff'avja romana »o na*>o in ječmen. Zakaj te m druge rastline pred vremenskimi preobrat» zapirajo svoje cvete, še ni natanko dogna-no. Nekateri raziskovalci menijo da je iskati vzrokov v spremembah temperature, drugi navajajo spremembo zračne vlage, tretji pa zlasti spremembo svetlobe. Natančnega opazovanja v tem pogledu ni bilo mnogo. Ranninger si hoče pomagati na ta način, da bo letos omenjene rastline gojil na posebnih gredah, tako da bo lahko stalno zasledoval, kako ae vedejo v zvezi z vremenskimi spremembami. Kei pa vaeh omenjenih rastlin n: dobiti v njegovem ožjem delovnem področju in tudi m gotovo, da bi se od drugod presajene rastline ravnale tako kakor v svojem naravnem življenjskem prostvoru, poziva prijatelje narave, popotnike in yse. ki se zanimajo za opazovanje narave, naj bi na svojih pot°h zasledovali zadržanje poed nih cvetlic Pri tem ni potrebno, da bi opazovali vse zgoraj navedene ali celo Se druge rastline; bolje je, da si izberejo ie oekatere. pač pa naj bi potem te skrbne je opazovali, da li se popolnoma zapirajo in kdaj in da li 9e to dogaja v zvezi s spremembami svetlooe vlage :n temperature. Ce se zapirajo v zvezi s spremembo zračne vlage, je skoraj gotovo računati s tem, da se bo vreme poslabšalo. Važno je nadalje točno dognati, kako dolgo cvetejo poedine vrste v raznih krajih. ker si je mogoče potem za posamezne kraje sestaviti nepretrgano vrsto rastlin, ki cvetejo zaporedno od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Samo ob sebi je umevno, da je treba opazovati večje število rastlin iste vrste. Pr ječmenu seveda ne gre toliko za odpiranje in zapiranje cvetov, kolikor za sukalna gibanje res, ki so jih ugotovili že dolgo tega, a jim pravega vzroka oziroma zveze z vremenskimi čimtelji še n so dognali. Vsakdo, k! se zanima za dogodke v naravi, zlasti pa če sam kmetuje in vrtnari, utegne s takšnim opazovanjem v teku enega leta nabrati mnogo koristnega gradiva, tudi če n po poklicu znanstven.k. Potrebno bi le bilo, da bi se opazovanje gojilo metodično in da bi se uspehi nekje zbirali, ker le tako bi prihajali splošnosti v korisL Kakšm §3 efrcd Sp'oSno naztranje j«, da je potomstvo ostarelih očetov skoraj vedno bo j aM manj izro eno. To naziranje izvra še iz ča. ov, ko so imeli ljudje zelo pogrošne pojme o spočetju n podedovan ju. Moioče je seveda. da temeiji o na dolgem suča nein r>na70\-ar ju n akuSnjah. toda met ični •>. znanstvenih raziskav je Mo do L j v tm področju prav malo. vsaj kar se t če t'o- Sk bokrvnost je pos'ed'ca pomanjkanja železa v te!esu Clo\ eško te o vs baje pri Važno 3 g železa To gotovo nj n<>vo dognanje, t J.a doslej vendarle nismo do ps.tankoe i vedeli ra katere organe se je ta kočč a vse del;.« in ka'Sne so bis njere nfifio..e. Mlad raziskova ec. d;. H i-bart Al je sedaj ugotovil, da je dob..i üelezo v človeškem organizmu v treh rudčnrh ob' -fcah: prvič kot re ervo v «okrvci. d u i: kot funkcionalno železo v vs.'k» živi s a-rica kjer «nde'uie pr izme javi proto;.-'«-zme. in tret;<č kol aktivno ž z'» pri tvorbi rdečih krvnih telesc. Alber* ie ugotovil Se-droge zanimivost«. Ce -e nak e v t lesu rapruvi n. or. vnetje. pret !e Je 'zna r_* zerva lz sokrvce naglo v vrani.eo m poms-z organa v torbi pr>tj i"f krVji. Ce z operacij!» odstranimo ogr j vnetj i, .«e K-'»yv;:,na žeeza v telesu m rm trzira ln vrne na *voje mesto V noseči ž msta l'k preo porodom nar*»e k^'i'i'a z c?a po-st"p".o za ok~>gllh 30 o-Votk iv če s^ r<>-sečnka hra: % NaK,«r tre'~a Na ta ie rrut-ri ?aložti novorojfica z za- dostno ki«ič»no ie p"vine, kj i > nato do-piVn uje še z dojenjem Krr.v e m! x.c j>3 vsebuje nsspeotnn premajhne k tföine &:• teza. da bi dojenčku zed^sto> al®, in t« e treu« u~oš:evt. k j i p ernio že e s v te* e u pome*;i s!aV>krrao§t in neoapo-nost * na ezfjivih bolezni. i**»: veica, dočin nam je na razpolago bog to opazovalno gradivo, kar se tiče živ^L in rast lin. Rastiinnka semena, kj "o prcs'a"a. '"zgu-be spodobnost rasti n so izp-.e.av jena sp;«membcm svojih lastnosti. Pus cd ca teh sna^memb je ta, da poženejo iz prastarega in prevc-č izsušenega semena slabotne al; kakor kolä r.epo;>olne r-.stiii.ne. Tudi opazovanja sadne muhe (rtrnic?) so p ikaz"i a. da fo 'ier^ke, k- imajo starejše samce za ölet-5, s'&botnc jie n&? 1 lici n e mlad h očetov. Bilo bi pa nap čno, če bi hotele ta dognanja iz rastlinskega n živalskega sve a p:enes!i brez pomislekov na č'o veka. Semenčice se nairieč '-u pre* rajajo ved"o na novo in pri človeku pri' mer i amo nl-d"-»«? '--h1'» z n ■•>'■- ničnimt bitji, ki se množe z d jtvro 'n zate oßkaii ne osiara.o — do im «i r s -Lnska sen:e a v ambah podrejena z..a-nim presnovnim dogajanjem. Večjo bi inefa v t"m rnf'f"u opn^o a" ja sadne muhe, a tu i tu ne s nemo pozabiti, da se pri omanje ^'h poskus h uporabili zelo stare samce, ki bi :h i-.'.'?, h ko piirr.er-jaii z našimi pred di Razen tega pas tuda zgcdjvi a v& da je imelo p vcejšni'- število slavrih eso.nooti pr-v -tere očete. S PO R T Smuke ni več! Malo zapoznel. iuua ueuovauuo Krepka Je bPa snežna odeja, ki Je letoä pokrila tudi na&e kraje, med Lijinu uit nianj izdatno tudi najožji okoli .juuijaiibitega mesta. Redice so blie v zadaj Ji dv h deteuejin zime v Ljubljani, ki bi Diie — kolJtor niso ie po tvoji naravi prinašale nevftečnega — do vrha zadovoljile prijatelje belega iporia ln zim ke Športnike sploli. Bilo Je že Kar v navadi, da önio vsak zimski čas na tem mesm tarnal* ln jadikovali, da Ljubljana pač s snegom in zimo nima sreče ln njeni zimski športu Lei ne bodo nikoli prlfill med na.bol.Se. Pa bo n&za «nje le. : sprav ne na domačih snežiičlh in dr.a'tSfilhl Letos to nI bilo tako .. Bes, da za praznike m.ru in dobre volje med ljudmi ter z nj mt združene pofiunlce o beli mani še nI bilo nobenega sledu, toda kmalu po Novem letu to se nebcökl vremenarji vrnili k svojim starim običajem ln naiuli tudi naSim smučarjem ln drugim naokr g visoko p ast naj Idealne jSega prSlča. Ce hočemo biti cdäcriti, moramo v "eni sapi priznati, da ga je- bilo celo nekoliko preveč, vsaj za mestne ul.ee in trge. kjer Se danes njfgovl ostanki v spotiko čed nohtnih m efris.no v nočejo sami izpod nog. Smučarski rod seveda ne hodi pc cestah ;n promenadah ln nJemu ga je bilo to pot za lep čaa dovolj prav pred domačim pragom. Ta iaredni snežni blagoslov je kakor med rmu-, čarji poživil delo tn življenje tudi v 'portnem referatu pokrajinske uprave. Na^lo kar se J« ! dalo, so ondl zbrali več skupin m aj?!h srednješolcev obojega spola, ki so v treh uspe ih tečajih j r>"d vodstvom pravih predvojnih smušklh učite-I ljev že pregrlzll prva poplav'a smučar kei?a zna-l nja ln se uvrstili v krog etarlh ali Izpolnili vrzetl nekdanjih mojstrov na belih poljanah Koll>o I Je bilo veseleja tn razigranosti! In potem je prl-l S'a še druga novica: zusebno smiičarstvo je po ! dveh letih prppovedl 4>
»a sploh ne zaznavajo več. Kaj pravi na to POTRATA? »Ha, ha ha. Že zopet moj dobiček in se ve'ikl Mestni vodovod ie u^o ovil. da samo v i/ran sč'h v Ljubljani izteče letno 1 m h-jon m3 vode preveč. Protivrednost zm.ša 1200MO lir. Živeli moji pod no. ttiki/m M: pa prav n a i-i ■ .'S A'J" leta 1941 osvojil nrmäko drsalno prvenstvo za mladino. Bereda o sodniku V vsaki spo, Uii panog, je bodn k vafna oseba. Od njega in njegovih oal"čitev je večkrat odvisen glaiek potek tekme posebno scveca v pr.meiih kjer so športni tekmeci izravna i med seboj in je za zrus go odločilna vsaka na^man.ša pre-iPost. Ugled športnega sodn ka je zelo od^ se-i od njegovega strokovnega znanja. 2e zaradi tega je samo po sebi umljivo, .1c se mora vsak tekmovalec pokoravati vsem a » cikovim odločitvam biez najmanjs.-ga ugovora. Le izredno sposob i sportn.kj lahko prevzamejo dolžnosti in n iloge sodr ka. Z« sodnika so pozvan sam. športniki kr pkin značajev; sab:čev, ki radi kolebajo v svo-j'h odločitvah, ne bi smelo b.ti med sodniki. Dalje mora biti sodnik dobro podk va-i v vseh strokovnih vprašanjih svoje stroke Poz at mora eo poJrob.iosti vsa p a vil a t čno razlikovati meje med dovo jenim in nedovoljenim ln pravočasno ocenitj ter v hipu posredovati s svojo odločitvijo. Tretji pogoj — razen značaja in strokovnega znarja — je za dobrega sodnika teles a kor.dic ja. k; je bai pri športih, ki jih goje na športnih igr ščih odločilnega pomena. Da lahko n. pr. nogometni sodnik brez odmora slei-i poteku nogometne tekme, ki traja 90 ali še več minut, mora biti tud. telesno dobro razpoložen. T&Jtšen torej naj b bil dober sod ik: športno streniran, odločnega nastopa, nedvomen v izražanju, siguren v presojanju dogodkov in nepopust jjv v zahtevi, da mora njegova beseda obveljati mej sport-riki, ki jih vodil pri športnih nrot pih. Bort Oehimann: S NE SAMO ZA ZLATO ttOUUUM V docela zmešanent stanju duha in težko ohromelega so ga bili pooiali v Geuovi, od koder ao ga potem na posreuovanje nem-šran konzuiatov sprav- pr«7-!le Zi vs-fco dr'O «prej t« o"djetjs N-!'1"» * Jutru 3583-1» KfroTjirn otroSko. k dve""' ot-<-knma Ui do-v-r "on pomo'vco tpr-irrsr boüS.-i druž n» teh od-Oih B rr--/ pr nja NiOor v int-u 3S*i®-1:l-D pr»T,rKTTn; v LJ"b'ln iš*s r,. OT deli. mir-Tjo In l-H7i*irn flr«'«'- v J'.?tru 3"93-li-D ppnnA.rai.KO z» evr-<5-* mo verz ■•Tii p-»-'T>->«t tfl»ro1 «TS'el-Blrm Nisiov v Jit«-u 3T0'-li n »b tte'o n-' vrtu m tr^oTiri' «nrelmcm tskot "-"'in P'»"*'» C -' T^t . 37CS 1» D POVe'NlfO in H bi an. t rr;»-- M 3767 •'i-T. >M.(TO rto1-'-«?! rip Pl-r-t-1 T>^niTdbt Ju-tfu pod «Stjln"» 375« Vi P pof>i-»io v r 1"b. 'J-.ni Po-vrfb' Jutru •>xi V-strn v • r« -■T"'--u opd »V»*— i » 37«t i- n nnhi-Kl -tflTOl mem M—v .T~».f r?'ii ee Lo^n-ksrjev^ 7 3777 1-. rir> *-»*n'cr Z' fra^'",! Ve .■TK«'"' — rfrsv - »titru !•> n WÜBR-:. COSPOD'fNA laobrnSe-na. z vet ko maturo išče pri-trni Z3po livV Poeudbe Jutru pot j .tTilieljiSiniCi». 3770-i-r ■?FNSKA MO1*. trtfov-fe nflobr žen-, zmoftna sa-mcwtojnr-s-i v^"Vtv; vsa-Kt'lip Obrt! «prelme krS-io koli zripo^l tcv fv moš^ert! s v o o«krbo Ponudbe Jutru prf p/> 4-i-E rnc"0« POMO^r* j c^J»na k-jH->. iiče s'u-; žbr> on <1-^ tiru-»;m r'on"dl"e Jutru p^-i »T*n. mo'n'ea«. 3510 1-L UČENKO sprejmern ti-ko) Nud:m hran" nov nje in pl.^.čc. V -'oi v Jutru 3748-4- VAJEN TE zn »p tni S. obrt. ipmm m Hubj.rt Jože. I»:iSk.i rl. 10. 3"08 4'-r VAJENC» za čev!)ar?kf ob"t sprrjm; Ps'1 n DuniJ^k« 53 3753-44 r VATFV* KO torOf-t ■ikega «prejme Foto-Grad. Mkložlč- 3755-44.r VVTFNTV SevÜ.i- 'skoj -p-e'm m Larrp'*. An-^ti čevljar. r*'t-»i le c 75. 3800-44-5t". v A 'FV'-' cryrjrr;» tekoi fr:» r«k Rakar p «■--rnov ul 7. 3222-14-1 j VAJFVA rp.-1-n« Mze Jož- Strga.- C 40 3S35 44-r KOI O mo*tti mt-konp «e novo z novimi b ez- hlbmm pi'-*ml d^na-in km *t"vre ^mr. n-'viam Popudbe Jntnt ood «Koledar« 35133 n«*T,Firo črno m^kr -ko-o novo 'z n»l»>oij.. p-edv--Jn?ga b'a^A r>r:*nemo H'di s prrrtr • jv<» r ft-nsk' komrr tvodam Ni'lov v ' i*, U ?733 S-7"» Drvar"© — delavca »sa lade1 avo drv sprejme sovdirsltl odsek tkiTa pokra.flnt.ke 'iprave v Ljubljani. Pucclnljeva all^a 9 i palača PokraJinLke hranltr.lce). Prav dober zaslužek v akordu Run« ugodno-«tf • dodatna karta m najteije delavoe. delna pla-«fio z drrm! itd. SEM£NA vrtna: njr vni poljska: žlt',1 Ce k.Orpir. fižo'. koru-\t& prrd wtvljo--a-ditv-Jo razkužujte. Rz kužili» R !"trolcovnlmi n« vodili prejmete p-i lr.ž Pre/.lju. »Voif^va ui S-I uradn« ure: fr-12 LIMONO v " »ka ul 1 3477-0 PREPROGE večje ln min]'!. dvs salon-ki garnituri m 1 tn»'J, prod m Ni og'ed v -t-o-ovinl »Umetnost« Kolodvor ka 30 3703-8 ^^N'O žrt.o zorvet do bit« pri tvrnk Pr. Bfh berger trgovina z a p com n kur vom v Ljub-!j nt Rožn» dol ms, cr-^ta Vil kt 15 Speje majo 'e naročilu n po mlsd. Količina omejena fožurite s naročil 2793-8 GRAMOFON KOVČEG v n jbo'j em star Ju. » ploščami, p'odim. Sv "'etra na'ip 71. p iti levo, 3 VT;ts. 3722-6 15.DEtFNA zi obkk-ce in dela-ke triko n svilsne htiöSe, prodam Naslov v Jutru. 3C93 8-1J NOrAVIčKE oWskt , h!-»č4-ja Ird 'Ji Gr-nd, E'-r Vnlns H chette 14 ner bi j en h poluinje zvezkov po okrog 27 t*k p-«!. Re-'ne dopise z niveribo r>-i -eme rv^nrdbe Jutru pod »Rar:te»s* 3505-8 O RT.ArO Zt iro'ko ob'e-ko ter »a «mn^-rlte h'"5e. ve predvojno, rgr^dro p-orf^m »I 71-mertjam C T 3"9S 6-D VT.A K otročki nov ve-Ajo g rrt'turo in rS-hu-ec« iiutombfček « p-e-»t'Vs-"i p-ol^m Celovita 28 ni. demo 35f5-8 D KOT1rO. SVtr.ko nl"mi- rtjW/> p pokrovorn. nrod-m nI- zameijrrt Gruden. Verstov^-of. i o. 37S4-6-D »rORNTE n-r-Tip. prav dobro ehra->tene. nroda» al- 7amenjwn N?*!ov v Jutru. 36.«-n irr AVTK m-mk-Orl"!n<»! *rn nov, prodam D p «• ■ J"t-u pod »Klavir 8t«ngi 3"81 8 D »rnv^FRVA-nn b-vnn'e "-dj^ in re'e-ni,ve r»-v-šek. Grndliče 7 3T98 8-D KP7VO olem»n to kom pletnc z» dim k» p'«-»če Ilalce n črn ^-»-»J*aer p-od-Hlafco Pr;v*»>r, trTOV Bi Ljubi J -<« Gri-7. rm-4-D i D1.AGC Zi pl 5V votne-! no. prrd m Rim.x al. i p-ttTienJam Našlo-- v Ju. ■ sn» 37S3 6-D ! SMUČI ribnike «anke ! r-d o p-r.ite h« m->n!kc | gre. rofone. z mske oble j ke in plnšče d.'m>k» po >e-1 .jo. petrolejke In e'fk-t ične ^vet Ike, p r. Inc i stroje d-m ki vrt nI Jo ! p;č. čajn in mooi, srr-| vi- nkto'-k». us-ie-ü; jo-pmdi Hinkc Pr k j g- 7 37'9 6 T> ŠKORNJE fcenrke št 37. rj-ve r»- -"i "'Oko PrlV-ščk, Grad'Äie 7. 3731-6 n fVO"N?E m^'-.f in trike čsvlje. pr^-' Hlnko P Iv ek Grad žč- 7 378? fi D PPPPROOS bo-nn ke •h ve k^t'. p-«~di . F;nvo Pr v tek G s-"-5' i st 7 3733-6 D i pr.'-T>-o ki'hnlnl'r na ' petro>J. prodi Hinkc j Pr všek. Gradišče 7 3735 8 D I StTVVTF ?."rr>-k- rr.oVt? j >n Kub-rtu n'iS^e n o i rti F'r.ko Prlv'ek Cn-i d S"e 7 3"fi4 fl-D Foto * PARAT znrm re 1 Coro pur« ^koro nov z vem or'b-ro-n an itnerriirle ln rnzvilrle prrd m Naslov v T"-m 330? 6 U roj"FR*E St 38 TM-o- dmr ali 7,mrtiH™i Re Cesti 800 let T.nib'jine. (pal č. Grafike) 381« 8-t» HAPMOVIKO Vt' aV rsko novo nn 72 bvov z re-e.;=troTi. utrodno p"via-ali 7,nmrn1 m zi nd'o-pirat Istot- m nipro di) mo'kf) kolo rovaml-Jko novo M «nko 7:ve- I rrn ul St 1 3839 S-D . VOZIČEK g'obok o*-o I ,'kl v dob-m rt-niu. | prodam Skofji ul 17. I pr t', desno 33M-6-r> BOO zelo leno It teo noi'o Drodrim 0™>d med 12 'n 14 uro Na slov v Jutru. 3,23-6-H ČFVJE Toftke. št 43 škoenj nove. prod .m Vldi^ar, Sv. Pe»-- n-f t> št 39 3"36-6 D RVDIO 5 cevni pr-dam Jfjvcrnlkova 3/'H de-no Ni prot. p vov.irno Unl on. 3838-6-D ČfcVLJE moSke štr?pa-m ugodno p-o dam. Naslov v J"tru 3928-6-1> PLATNO dom»če ne^ai metrov p- d-m O--1»' d t 10 dopoldne N Io v Jutru. 3329 6 OP.OO In tri; tr nsk vio'ino. prod im Po^n, dolina c. XV St 14 _ 3831-6 1) MjSUJIUjJM KAUC nov ali malo rabljen kup./®. Ntflrvv T Jutru. X701-T GALICO, Kupim vsnko, tudi majhno količino N «lov v Jtitru 3511-7 SNEŽKE otrožke z mzk:> peto St 35—37. kupim Ponudbe Jutru pod •Nizka peti« 3-100-7 M VST. tnitivo. svi-.J «ko čisto kupim Ni-«lov v Jutru. 3312-7 /..VAM K h posamezne bol že ali več ie p rt je kup m V prvi vrrtt C<> il Ponudbe na Jutro pod «Plačam akoj. 2463 1 KOLO moško ali žeu.-ko tudi v slabem staoj i, kupim. Ponudbe Jutru pod Si aro« .M.'tl SLOVENSKO in tule le po^lovje ter oet^ie izvir ne knj,ge n prevod» — kupuje Jinez Dolžan — knjtg>irn« Strlt.irleva u!ira «07 7 PI.Aro «tvo predvojno, l.-hko >• ptxi'o^o kupim Ponudbe Jutru pod »Predvojno«. s'29-7 D BLAGO zi hf iče. voine-r.o «vetlo Ivo kupim ali z menjam N.-uiov v Jutru. 3754-7 SLOV KNUCE dobre, kupim. Ponudbe Jutru p.)d iBlbl of11, 3606-7 ROCKt (kante) po1« vn-<^t kupuje »Petro ntft.i« A Hme'ak LJuoMana Olrll H »o--ll bo'in ko tu im Ponudbe Jutru pod »°lirrt«. »S51-7-D KUGV: »Avf dem Le-bftn eme- B-r- *«. le dibro ohr njeno ku-p'.m. Naslov v J"tru. 3601-7-D «'V»r,N' STRO-I ne nI' dob-o ohrrn'en kupm Pon»»dbe Jutru r>-d Dobro s va«. 3566 t-D KNMOF dobro oh-mle-ne ^loven-ke — tn samo novejše nrmške - ku yujt kn'l®.i»T»-i »užek. orehod nebotičnika .1 436 M 7 FOTOAPAPAT krp m \l; z menj-m ln dop'a*am Ponudbe Jutru pod »Boljši« 3730-7-D ZAPRAVL-nV^-EK dob-o ohranjen, kup m Ponu dbe Jutru pod nrav. IJ v*ek«. 3768-7-D BLAGO Zu 1 P°* vSn:k. trimo predvojno blago In b'ago »i 2 žlm"ici. kupim Naslov v Jutru 3509-7 D RJUHE, fcipne öl iztne brisače p1 'tnene n fro-t;rke kuh njs' e brišite n mizie p*te in ^ervlje te ku-> H nko Prlvšek. Gndi*če 7. J 87-7-D PRFPROGE reVače. pr^d-prižn:k kokos velour kupi "4'nkc PrivSek Ondišče 7 3788-7-D R.ru«r. kipne ln rtru*--OKUJno perilo »-p Hnko PTiviik, G" M, T. xm-i-o CESALN'K ta volno kupim ali dim v simrao protivrednost M«r Ja Vi-?in I.ukovica 4 poŠt, Breaovlca. 3764 7-D PISALNI STROJ nov ali dobro ohranjen, kupim Ponudbe Jutru pod »Po-tabi« 3612-7-D PREPROGO pirotsko «a-ra jevsko ali drugačno, kup m Ponndbe Jutru pod »Preproga« 3650-7-D MOTOR 5—7 KS 280C obr.. z mzklm ohišjem »n Cirkiilarko kupim Ter! ep Mut.ja Sv Jer neja 9. 3699 7-D KUP'M Volt Amper ' in Ohmmeter, d»!Je 1 sa-modelujoči regulitor zj e! k -ičn< sobne peč- do 100 C Ponudbe Jutru pod »Elcktromeril»«. 3714-7-D ELFKTRO-MOTOR pt> možnosti noveg • Jako«ti od 5"i—6"» KS. kup 7, br m zar. C°'t, na Brdo. 3792-1-D JEDTINE SERVISE. Je- d Ine p-ibore rjuhe. ka. pne in drugo po teljno pe-llo goj'e-ie deeo •Hantu« ? &lnS m»ert. -ocrea. 1JV. kup'm Ponudbe Jutru pod »Dob-o oh-a rim «t-ol« 38?7-7 D pApMdV'FO k'iv'r ko n, 48—80 bi o- 'n nir»o. kitpm. Ponudbe Jutru pod »Jasn «. 3821-7 D Trmo m o" ko d-lr-o ohranjen. kU";Tn Ro »n- <">'lni c XV i* pr'fc'iPje. 3rW-7 t» kN "IGE Modre n'ice ir Krmi k-iko- Mid ort« le «lo-"-n«k* kn' g» k-t pu'e Ak-do-#ka —lo^v* ^'on 3832-7-r | Zamen jam I SENO g«yveje. st-dko z-meoj'im sa »rnol Tur-M? Anton Kr ft-irri skg St. 14. 3773-8-D KOZO brejo prvorr-tno aamenjim ^ moSko kolo. Vodnikov^ M 3535 8-D ČEVT^IE d*T0ke St 38 z-d HKt K-oJaStv® T «Hin N«yv tr» 1 3<45-8-r .TAROT.KA 10 d^ 20 kg k-olm »l: »menl«m «i btego Ponudb- Jutru pod 'Malte srajce«. 3817-8-C OBLEKO moSko popol nrffii novo. temno Ivo (staro blago) z no tiivo 175 cm z menjam z-t dam'ko. novo prvovrtt-no kolo. Triašk ■ c 13-trgov na 3694-8-D POVRŠNIK ix »nsleSke-ga blaga za vsoko postavo atm.nj^m Po-nudoe Jutru pod »Pri n a bla?o« 3429-8 D ČEVLJE št. 43. n-zke lero urnj-no c g remo krabco (dooio) ln Sle-men«ov n imizni telefonski npint a-imenta ka-d len Na»lov v Jurru. 3791 -8-D CEVL-TE j-lon'ke. usnjene. črne št 39 p.-krat no'ene. zrm--jam zi »1 čnr (labko todl r1 *el št 40 N;viov v Jutru. 3S0- -8-D «rV/»»NT STR 01 S "ger zamenj m -1' prodor, Naslov v Jutru. 3796 R-D ČEVLJE nove. mo6k-St 42 atmen! "i gj protivr-dnrv-t. Rtiskn ta-ta 23 pri hi"r VU 3S"9 B D SOBO in kuhinjo, even-tuelno tudi sobo s šte-d.lnlkor, iSčtm Ponudbe Jutru pxl »Plač.m v natural Jah« 3559-23H-D SOBO t Stediln kom Zi go^p,dmJ«ko delo ali mesto hlSn-'-e. iSčem Ponudbe Jutru pod »V J.-na vsegi del». 3560-23»-D SOPO all k b.net ali prostor v sklad Sču »i «■hrambo *p^'nice. ISčem Ponudbe Jutru pod »Suh prostor« 3'32 23i-D SOBICO iS*e gr>-pi z» dročl n ko družino Pomagala b! p-1 no^ood-nt-srvu ve< dan ev rud «:imO"t Jno vod la eo-nod nj t o Ve<*j kt'he. Pom-dVe Jutru r~od .G.->. 3681-23-D Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja informacije ln posredovanja »S E K V i S BIRO«. Selenburgova ul 4 tel St 21-09 KINEMATOGRAFI KINO SLOGA. »Natakarica Ana.« Predstave ob 16. tn 18. uri. KINO UNION. .Dunja — poštarjeva hči.. Po Puškinovem romanu — Heinrich George Hilda K.ahl. Prrdstave ob 16. in 18 url. KINO MATICA. .La Habancra.« Zarah Leander Ferdinand Marian. Preditave ob 16. in 18 uri. KINO MOSTE. »Nedolžna ljubica.. WUlv Frltsch Camilla Horn. Predstave: delavnik ob 18 nedelja ob 14.. 16. in 18. url. JL Umrla ntm je na£a ljubljena teatra itd^ | go-podi4r.a ' H E C K I N G ANA Pokopali Jo bomo v nede jo. 18 lebruar'a cb četrt nu 10. z Zal, kapeie sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, 16. februarja 1345. Žalujoči ostali. -iu! SKLADIŠČE ograleno r veliko Supo. » Ted'n mesta oddat v n jem N--17 wsrmm RFALfTFTNA PSARNA Hafc'jn Muo. Cig ie-o-»a 1 p prod g več lepih *t'V»>nh parcel po zrlo ug- dm ceni Tel 36 91 Vm 20 7EMI.J'«CE irdust- J-ko prodnm Ponudbe Jutru pod »250 Ur kv m- 3735-20 D PARCELO m tnjšo v v bl-ku ali izven nfe-gi. kupm Ponudbe Ju tru z navedbo lege in cen« pod »I'aic-1" 2306-20-D r~ SO**0 opremljeno brez perila, odd ir: o^ebi ki bi mi pom gala v go-ipodln rtvu J'l.>i'S'*ovi 24 Tmovo 3771 23.D GARfON FRO rvp emlje no odd:un. N s'ov v Jutru 3816-23 D \DOVEC unolco'erec. brez ot.-ok. iei 3oarJa s 45—55 let st >ro go--p d čno ali vdovo. — Pridnost rm.Jo pose*t-nlce ali upokojenke Ponudbe Jutru pod n'tev«. 3803-25 VDOVI m'adl fimp ti-čnl. iS^eti dvi dobro *i-tu'rana lnt«.i;ger>rn- fro-spod» od 34—55 let v svho icmtve Ponudb» « sliko Jut'u pod »Nežen ln simpatičen«. 3670-35 t Umrl je nas nepozabni soprog la brat« gospod BEZLAJ PAVEL Pokopali ezr.o ga v Postojni 16. februarja 1945. 1 Ohranite mu btag spomini I Ljubljana. 17. fetrut^rja 1945. Žalujoča ter.a JELENA, roj. POLLAK * hčerko V.FSNO in ostalim sorodstvom f SOPO « soupombo ku hinje aH ločeno kuh nj-) . kaučem. pod te- lt»n skor® ves d'n n» delu Plačam delno s prld~'ki Ponudbe Jutru pod -KuhlnJ-a« 352^ 23 SOBO skromno, z možnostjo. da si ikuh-un hr no 1'čem. PlaCam delno v pr deik h Ponudbe Jutru p« d »K-om-p;r«. 3522-23a-D SOBO oprem1 J eno ali brez perila, ai 2 oseb', iSčet« novoporočenoa En takoj ali K 1. marc-m P..nurtb- Jutru n d N,.-vopo-očenc».. 3772 23a-D S0"0 op-»m'1eno z upor bo kuh nje iSče go.p b ez otrok No uk-nde-nl in ni« d^t^o osebo lzrolijo stražniku 3"24 -37 D KLAVIRJE -trokov-iji šk„ poprivlja m ugU $uJe Prv, knnj z de!ov?ln'Ca kltvlrjev t Jubllina Pri voz 10 — Te'»'on 33 40 » 402 37 IZGUBILA 'tm 15 t. m. na Ciril-Metodovi eert «Ivo to-b:co z dokrm ntl in drugml p-edmeti Najditelja naproti m naj polovico denar}» obdrži a>l pa naj. če Jf ž« porabil, vrne v»aj torbiry> z ost 'o r-eb no na na«'ov leg tlmadja aH na »trainr; St 9 3834-32-D t^aPFO"AM dr./nrf' te j Vzn;*»''a kat remn sera ' r-oči! dne 11 f"hru rj 194S ,ktovko « So1«v m 7?ro^ki v k* v* nI Vesel nai 1«to v 'zo-rlh ^.of-'e-dle,im č-mpre' -d~pod MIHAEL. PF.rK AJ Pokopali ga bomo 13. t. m. na Vrhniki. Vrhn ka. Ljnbljana, Zagreb, Litija, 18. februarja 1945. . , , , . „ ia'.njofa družina ter ostalo sorodstvo. T. Užaloščena sporo am. d8 je dne 16. febru- § ari a 1.1. dotrpeia moja draca gospa ' ANA HECKINQ Ohranila Jo bom v trajnem ln najlepiera spominu. Ljubljana, 18. februarja 1945. f MARICA BLINC. V STOjtm 8Ol letu nas Je dne 11. svečana t. J. a vedno zapustila naša ljubljena mama BARBARA BORŠTNIK roj. M a I i 6 vdova po nadučitelju t pok. Pokopana je bila dne 12. svečana na Dvoru pri Žužemberku. LJubljana, 18. svečana 1945. VIDA. ZORA. SLAVO. VLADO. BOŽO, MILICA, otroci, ter ostalo sorodstvo. 4» T PROŠNJE za potovanja, nabave oprostitve in druge vlo«re in informacile: Komerci-jalna pisarna ZAJC LOJZE — Gledališka ul. T Umrla nam Je naša ljubljena sestra, teta ln svakinja, gospodična PREBOVIČ ZORA Pogreb bo v ponedeljek, 19. t. m ob pol 9. un z žal. kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. LJubljana, 16. februarja 1945. Žalujoči: JANKO fn RUDOLF, brata DANICA MILOVANCMČ. sestra PAVLA, svakinja; SPASOJE. svak; nečaki in nečakinje. ZAHVALA. Vsem, ki ste kakor koli počastili spomin nafeea očet:a. gospoda M 6 DIC A LUDOVIRA »•illega sod::eff.i oficiala v pok. se iskreno a&hvaljujejo žalujoče hčere ln ostal» sorodstvo Ljubljana, 18. februarja 1945. Pui d'»- Sn«k Für de» H«r ■i' zeber aa izdajatelja: '-anko Virant PUr Narodna tiskarn« M v^n-Jno tlšk