LADO JUTRO
št. 21. V Ljubljani, dne 26. maja 1940 Leto XL
Barils Debeli" užene gusarje
mo več mirno trpeti in da bomo sami izvršili vse ukrepe, da bo tako lahkomiselno početje primerno nagrajeno. Spravili vas bomo takoj sem gori na jaso in se tukaj z vami pobližje pomenili.« Pri tem se je obrnil k svojim spremljevalcem in jim dal znak z roko.
»Kaj neki falotje nameravajo?« je zašepetal Marko svojim tovarišem; toda odgovor je imel brž pri roki. Po zraku je zašumelo in štiri dolge vrvi z zankami so se ovile našim presenečenim prijateljem okoli prsi ir udov s
Mrki obrazi gusarske petorice gori na jasi zares niso mogli nikogar navdušiti. Toda časa za premišljevanje ni bilo več, poglavar Gusaije.v je že stopil dva koraka pred ostale in zaklical kopajoči se četvorici: »No prijateljčki! Sedaj ste v naši oblasti! Mar vam ni znano, da je kopanje v jezeru v tem času še prepovedano? Ker se na ta način krši zavodni red in obvezna poslušnost, smo mi Gusarji sklenili, da zaradi ugleda našega doma tega ne more-
tako dovršenostjo, kakršno bi nedvomno pohvalili najboljši strokovnjaki te prerijske umetnosti. Gusarski poglavar je svoje zadovoljstvo nad izurjenostjo svojih tovarišev izrazil z zatrk-ljivim jedkim posmehom in bodliivo pripombo namenjeno »Neustrašni četvorici«: »Tako smo vam menda do!-a-zali, da nismo pozabili, čeprav smo po stali Gusarji, naših nekdanjih sposobnosti, nad katerimi so se nekateri tako omalovažujoče zmrdovali.
Po teh besedah se je obrnil zopet k svojim tovarišem in jim velel- »Poteg
nite jih na obalo!« V izpolnjevanju povelja so Gusarji pokazali toliko odločnosti in moči, da se jim »Neustrašna četvorica« nikakor ni mog'a upreti. Ni minila minuta in naši junaki so ležali kakor slaniki na obali strokovnjaško zvezani. Nato so jih Gusaiji spravili vsakega posebej proč od obale v visoko travo. »Tako, tu lahko nekaj časa ležite in premišljujete, ali je pametno omalovaževati stare običaje častitljivega dijaškega doma. Medtem se bomo mi malo pozanimali za vsebino vaše košare. Menda vas ne bo jezilo, če vam za danes prihranimo trud, ki bi ga morali prestati, da bi junaško po-
spravili svoje malice?« »Neustrašna četvorica« je seveda molčala, še manj se je pa kdo mogel upreti, saj so bili podobni štirim dobro zvezanim paketom. Ker so imeli na sebi le tanke kopalne obleke, jih je še pošteno zeblo. Priznati jim moramo, da niso bili v zavidljivem položaju. A na svetu je mnogokrat tako, da pride nepričakovana pomoč, ko je sila na višku! Ta sreča se je nasmejala tudi našim junakom, ko jim je njih »neustrašno« srce že zdavnaj zlezlo v hlače. Zgodilo se je nekaj, kar je v hipu popolnoma spremenilo njih obupni položaj.
(Dalje prihodnjič)
Požrelna rastlina
Da so rastline živa bitja, vemo vsi, s tem pa še ni rečeno, da bi morali misliti o vsaki rastlini, da je tako živa, kakor je n. pr ta, o kateri je govora. Spada med mesojede rastline in latinsko jo imenujemo: Dionaea. Je zalo gibljiva, posebno njeni listi, ki se kakor past oklenejo neprevidne žuželke, ki se znajde v njih dosegu. Pa čeprav živalca v zadnjem trenutku zaslu-
ti nevarnost, ji skoro ne more uiti, ker je notranja stran listov prevlečena z lepljivo plastjo. Naše slike nam kažejo zanimiv poskus s tako rastlino. Na prvi sliki je upodobljen list, ki se ga dotakne slamnata bilka. V hipu učinkuje dražljaj in na drugi sliki vidimo že, kako se list počasi zvija in zapira. Tretja slika kaže že popolnoma zvit list, iz katerega je bila potegnjena slamnata bilka. Občudovanja vredno je pri tem, kako trdno se zaprejo robovi, pri čemer opravijo najvažnejšo nalogo majhne kljukce, ki se nahajajo na robu lista. Ujeta žival je tako kaj hitro brez obrambe in ostri sokovi, ki jih rastlina izloča, razkrojijo najprej vse mehke dele žuželke, zatem pa počasi tudi vse ostale. Razkrojene snovi rastlina po večini vsesa v svoj organizem. (zg)
Ka-Ma dijak:
Pomlad je tu. Že sonce sije; podi oblake veter, meglo pije; prepeva kos že sladke melodije. Poganja teloh že med travo, že dvignil zvonček trudno glavo, zazvonil je pomladi čez dobravo.
Na trati pokraj gozda pa veselje mladih src — prostosti, igre želje in krik in vik. To je življenje. »Mladost, mladost!« odmeva od gora preliva se po poljih, dviga do neba. Budi k življenju se narava vsa.
Prebudi duša se še ti, iz teme vstani
in dvigni se, pokaži, zgani!
Na delo z upom, z nado novo plani!
Tercelj Matija, dijak:
I.
Kmet Tur je sušil seno v mali dolini. Truden je Se bil. Ko je zazvonilo poldne, se je vlegel pod staro lipo, ki je siala na koncu doline. Naenkrat zasliši v bližnjem gozdu pasti nekaj težkega na tla, Gre gledat kaj bi to bilo, pa najde težko in čudno stvar, ki je imela obliko rakete. Pobere jo ter jo nese domov Doma se zapre v svojo sobo, zakrije vsa okna ter odpre raketo. Ven pade velika množina cekinov. Ker je bil Tur zelo reven, se je silno razveselil, saj ie bil sedaj silno bogat.
Nazadnje pade še nekaj čudnega. Imelo ie obliko nekakšnega tovornega pv'omob'la Ko si je Tur vse to ogledal, pokliče ga žena in glej čudo, mali strojček je dvakrat ponovil njen klic: »Tur, Tur!« Tur je ves iznenaden spravil mali strojček nazaj v raketo, to pa je spravil v omaro med obleko z namenom. da bo vse to nesel iutri na občino. Zaradi cekinov je sklenil molčati. dokler mu ne potrdijo, da je vse to njegovo. Že preti večeru je šel k svojim sorodnikom na obisk, kajti sedaj mu ne bo treba več delati, ko je postal naenkrat tako bogat.
II.
Ponoči prideta k Turovi hiši dva roparja. Ta dva udereta v Turovo hišo. V omari za obleko najdeta raketo in z njo nieno ču J .o vsebino. Pobašeta jo v vrečo in odideta v svojo duplino v gozdu. Nista si upala blaga razdeliti, ker ni bilo poglavarja. Brez njega bi se stepla in pobila. Morala sta čakati drugega dne, da bi prišel poglavar in razdelil naropano blago. Ponoči, ko je Kir trdno spal, je Ur vzel vrečo z raketo ter odšel brez slovesa od Kira.
Toda ni imel sreče. Ko je bil že daleč od gozda in Kira, je zagledal Tura, ki se ie vračal od sorodnikov. Bila sta še precej narazen, ko se je iz vreče naenkrat zaslišalo klicanje: »Tur, Tur!« (Strojček je imel namreč to lastnost, da si je besede, ki jih je kdo izpregovo-ril, zapomnil). Tur je takoj vedel, da je v Urovi vreči njegov strojček. Pograbil je Ura in mu hotel vzeti vrečo, Toda ta se mu je zoperstavil in tako sta se ruvala, premetavala in vpila, da
z Harsa
bi ju morali ljudje uro daleč slišati. In če bi bila vas blizu, gotovo bi ju slišali. A na Turovo nesrečo je bila vas daleč, a onadva pa v bližini reke, S svojim ruvanjem in premetavanjem sta prišla do brega reke in sta oba gtrbunknila vanjo. Ker je Ur še vedno držal vrečo v roki, je ta padla z njim v reko.
Ur in Tur sta se vsak na enem bregu izkobacala iz vode. Nato sta šla vsa premočena domov. Ur je postal zopet ropar in je ropal ljudi naprej, Tur pa dninar. — Umotvor z Marsa pa je izginil v penečih se valovih reke,
Lidija G rilec:
Šmarnke
Šmarnica bela, se je razcvela, šopek ubrani oltarček krasi. Gori iz line vernike vabi, v cerkev k molitvi zvonec zvoni.
Orgle iz kora nežno ubrano spremljajo tihi pobožni glas, v srcih udanih med množico zbrano odjekuje: »Prosi za nas«.
Nolimal Viktor, dijak:
№alska
Rože brstijo,
Pridne čebele, poganjajo v cvet, na plan so vzletele, nabirajo med.
Dekleta na travi se s cvetjem igrajo, ga zlagajo v šopke in pletejo kite,
Majski kraljici v dar jih podajo.
Sveïoslav Minlcovî
Srebrni vrelec žive vode je žuborel med kamenjem in svetil v temi liki mesečina. Kovačev sin se nagne nadenj, vzame vrč, ki je stal tam na kamenu, ga potopi v vodo in je zajame. Potem stopi ven in se spusti navzdol po planini.
Bilo je toplo sončno jutro, ko se je junak povrnil v vrt deklice iz sladkorja. Položil je pred njo vrč žive vode in rekel:
»Ubil sem krilatega zmaja in ti prinesel žive vode.«
Deklica pa je vstala s klopi, po obleki so se ji razgrnile ko kristalna paj-čevina tanke čipke, ki jih je plela dolga leta.
»Pelji me, kamor hočeš«, je rekla tiho lepa deklica. »Od danes sem tvoja žena.«
Po teh besedah je poklicala ptičke in metuljčke in jim dala piti žive vode. In vsi metulji in vse ptičke so posedle na vrč in v tistem hipu so postale srebrne. Ptičke so zažvrgolele ko čarobna godba, metulji pa so posedli na grede s sladkornim cvetjem in so za-svirali kakor bi zvonili srebrni kragulj-čki.
Deklica na ie vzela vrč in poškropila z živo vodo drevje in cvetice. Ves vrt je zablestel v soncu, zakai najmanjša vejica in najdrobnejša trava vse se je izpremenilo v čisto srebro.
»Čemu tudi ti ne pokusiš žive vode?« Ali nočeš postati tui ti nesmrtna?« je vprašal mladenič.
»Jaz sem pila živo vodo tvoje ljubezni in sem že nesmrtna,« se mu je nasmehnila deklica. »Zdaj pa pojdiva!«
In deklica in mladenič sta si podala roke in se napotila v daljno deželo, kjer je stala majhna kovačnica. Srebrni metuljčki in ptičke pa so se strnili v jato in liki ogromen oblak poleteli nad nujnima glavama. Spremili so ju tja do meja čarobnega kraljestva, nato pa so se vrnili v svoj vrt.
Ko sta mladenič in deklica prišla do kovačnice, jima nihče ni orišel naproti. Stari kovač in njegova žena sta bila umrla in koča je zlezla v visoko travo. Okoli nje so žvrgolele majcene siničke in iz trave so dvigale glave dišeče vijolice, ki jih je božal veter.
»Kako lepo je tu!« je veselo zaklicala deklica in oči so se ji zablestele od sreče.
Mladenič je požel travo, pustil je Ie dišeče vijolice, odpjjj vrata kovačnice in popeljal mlado ženo v izbo. In spet je zagorel ugasli ogenj in v mali kovač-nici je sredi tišine znova veselo zado-nelo kladivo.
Pretekla so leta in besede starega kovača so se uresničile. Deklica iz sladkorja je postala enaka drugim ljudem,
njena lepota se je izgubila, svetlo lice ji je potemnelo in uvelo od skrbi.
Mladenič pa jo je še vedno ljubil in je z enako močjo, kakor je nekoč ubil krilatega zmaja, zdaj dvigal kladivo,
kajti srce njegove žene se ni izpreme-
nilo, temveč je ostalo isto srce iz sladkorja, posvečeno s čudežno živo vodo večne ljubezni.
(Dalje prihodnjič)
Koliko otrok se igra?
Oglejte si našo sliko natančno in ugotovite, koliko otrok se na njej igra. Toda brž jih naštejte, še predno pogledate rešitev.
Ali naj vam verjamem, da ste uganili, da jih je 12? Kdor pa se je zmotil, naj šteje še enkrat z menoj, pa mi bo pritrdil, da se prvi igra prav spredaj s peskom, drugi vleče lesenega konjička,
tretji strelja z lokom, četrti lovi ribe, peti se igra z žogo, šesti vleče zmaja, sedmi spušča jadrnico, osmi čolniček prav na levem robu slike, deveti poganja obroč, deseti vrtavko, deklica v sredini se kot enajsta igra z vrvico m dvanajsti je pa... da, kje pa je dvanajsti, ali smo se zmotili? Ne ne, le napnite oči in na levi strani drevesa na veji zgoraj boste zagledali del dečkove noge. (zg)
A. Francevič:
Zalček
Zamišljen grem, oči vpiraje k tlom, v nedeljo jasno preko Večne poti. Tedaj prisope lovec mi naproti, čez pot pa zajec njemu za hrbtom.
Ubožec pač pete unese psom. A zdajci, kdo ve kteri bes me zmoti, da prst iztegnem proti tej siroti. Tu puška poči, zajček pade hrom.
Zakaj nagona nisem se obranil, ko krvoločen se je,v meni zganfl, da strelu sem izdal nesrečno žrtev!
Že dolgo v večnem je lovišču mrie»*. Le v moji cnisli se bori z obupom med laježem m zmagovitim hrupom.
JUTROVé&î
• • •
Dragi stric Matic! Silno rada bi bila tudi jaz enkrat nagrajena z lepo knjigo. Zato sem se po dolgem času odločila, da Ti napišem pet pregovorov, Glasijo se: Minuta, ki je minila, ne bo se več vrnila, kar časa zamudiš, ga za vekomaj zgubiš! Vrana vrani oči ne iz-kljuje! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška in prazen bokal! Kdor dolgo leži, kosilo od njega beži! Po slabi družbi rada glava boli! Te pozdravlja
Vera Pernuš, dijakinja 2. razr. drž. gim v Mariboru.
Dragi stric Matic! Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku. Zelo se veselim vsako nedeljo »Mladega Jutra«. Pišem Ti pet slovenskih pregovorov Pijanec se takrat spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Dokler lipa cveti, ji ne manjka čebel. V koprivo ne trešči. Kdor ne hrani dinarjev, ne šteje zlatnikov. Oj zlata mati — domovina. Prav lepo Te pozdravlja
Picek Franc uč. 5. razr. ljudske šole, Ribnica na Dol.
Dragi stric Matic. Danes se Ti drugič oglašam v Tvojem kotičku. Napisati Ti hočem pet slovenskih pregovorov in sicer: Bolezni sto imamo s zdravje eno samo. Večkrat so iz šale nesreče že nastale. Bolje je zdravemu ubožcu, kot bogatemu brez-nožcu. Mož ni človek dokler ga žena ne krsti. Priden človek ima kruha, glad mori samo ilenuha.
Zdravo!
Murko KoSček, uč lil rezi. Vižmarje 88 pošta Št. Vid nad Ljubljano
Dragi »trie Matic! Ker hodim v hrvaške šole, znam več hrvaških pregovorov in Ti jih v prilogi pošljem. Tudi hrvaški pregovori so lepi in bodo morda zanimali Jutrovčke.
Ako je ko lud ne budi mu drug. Jezik može gorje posječi nego mač. Vino čini dobru volju al ne čini pamet bolju. Bog vidi opačinu kroz debeli] oblačinu. Smrt ne štedi ni Btarca ni mladiča. — Pozdravlja Te Tvoja	,
Marica Bačun, učenka lil. razr., Pleternica (Hrv.).
Dragi stric Matic ! Danes se prvič oglašam v »Mladem Jutru«. Napisala sem Ti
nekaj pregovorov, ki me jih je naučila
stava mamica.
Ptič se s ptičem druži, žaba z ža'oo v luži. Na med se muhe love, na sladke besede ljudje. Neareča gleda skozi line, ko more, v hišo Sine. Ko lonec se zdrobi, te jeza ohladi. Ko nesreče val ti gre do puaft, misli, vse trpi le nekaj časa.
Piav lepo Te pozdravlja
i Jožica Setina, učenka IV. razr,, Sevnica ob Savi.
Dragi stric Matic! OdKa.r sem začela hoditi v šolo, zvesto prebiram »Mlado Jutro« in čakam težko vsako nedeljo nanj. Tukaj Tj pošljem pregovore: Mlado drevo se da prepogniti, staro ne. Če pred sv. Jurijem grmi, se zima rada ponovi, Roka roko umije, o'oo pa. obras. Vsak na drugem nap?.ko vidi, na sebi pa ne. Tiha voda bregove dere. — Lepo Te pozdravlja
Poglajen Ivan, učenec 111. b razr., TrbsvljerVodo.
Dragi stric Matic! Tu Ti pošljem slovenske pregovore v nadi, da jih ne zavižeš: Skriti sovražnik je hujši kakor sto odkritih. Zapri eno oko in spi, z drugim pa čuvaj in glej. Kar Beg stori, vse prav stari. Lepšega na svetu ni, če na sreči dom sloni Stori le, kar te pamet. uči. Te pozdravlja
Mitni Mulejevft, učenka? razr.
Mengeš 52
Zdravo, ljubi stric Matiček !
tu v Poljanah živi ptiček, ki za pametnice ve, dovoli, da Ti jih pove: Alkohol pogubi јШ več, kakor kuga, lakota in meč. Kdor zdravje ima, ga ceniti ne zna. Kdor ne dela, naj na je. Kar se Janezek nauči, to Janez zna, Boljši je vrabec v roki, ka^or pa golob na strehi. Lepo Te pozdravlja
Drago Oblak, učpnec- IV. rzzr. v Poljanah nad Škof jo Loko
Dragi stric Matic! Živim v Zagrebu, vendar zelo rad prebiram »Mlado Jutro«. Pošljem Ti slovenske pregovore, mislim, r!a teh doslej še nisi objavil, če hočeš, da Ti Bog pomaga, ne goni reveža od praga. Kdor dolgo spi, se malo nauči, če pade kruhek Ti na tla, poberi ln poljubi ga. Kdor molči, se dovstim odgovori. Bodi človek, bodi lonec vsakega je enkrat konec, Prav leno Te pozdravlja Tvoj
Tomislav Jerala, uč. П. razr. v Zagrebu, DrašUovičeva 23
Dragi striç Matic! Ko sem bral tvoj novi natečaj, sem so takoj odločil, da Ti pošljem pet lepih slovenskih pregovorov. Dolgo sem moral premišljevati, dokler sem lih dobil. Prosim Te, ne zavrzi skromnih vrstic in ne vrzi dopisnice v požrešni koš. Namenil sem Ti te pregovore: Nazadnje
bomo vendar rekli, najboljši kruli so mati pekli. Boljša je gruča domače zemlje, kakor na tujem so zlate gore. Povsod je dobro, doma najbolje. Prebrisana glava in pridne roke je boljše blago ko zlate gore. Kadar stari govore, naj mladi molče. Te lepo pozdravlja Tvoj zvesti čitatelj »Mla dega Jutra«
Norbert Žitnik, dijak II.-c klasične gimn.
Stari slovenski pregovori: če hočeš, da te Bog ljubi, ljubi ti njoga. Ilomur vinarja ni mar, ne bo kronce gospodar. Devali so v nogavice denar, ker jim ni bilo svile mar. Zemlja pravi: deri ti mene, drugače bom jaz tebe. Dober učitelj je boljši kot slab oče. Te pozdravlja
Povirk Anton, dijak I. razr. mešč. šole Kotredež v Zagorju ob Savi
Dragi stric Matic! Kdor noče spoznati brata za brata, bo moral spoznati tujca za gospodarja. Pijanec se takrat spreobrne, ko se v jamo zvrne. Ne hvali dneva pred nočjo. Laž ima kratke noge. Kdor ne štedi tujega imetja ni vreden svojega. V nadi, da kmalu objaviš moje pregovore Te pozdravlja zvesti bralec »Mladega Jutra«
Višnar Borivoj, dijak II. a razr. mešč. šole v Celju
Dragi stric Matic! Danes se prvič oglasim v Tvojem kotičku. Tukaj Ti pošljem pet slovenskih pregovorov in upam, da jih ne boš zavrgel. Kdor redno dela in vselej trezen, si zdravje na dolgo življenje pri-veže. Laž ima kratke noge. Nikoli duša plemenita, dobrot storjenih ne očita, če drug pred tabo v ogenj skoči ga ne posnemaj. Besede modrih mož so čaj zdravilnih rož. Zdravo!
Beline Ivan, dijak v Ljubljani Jegličeva ul. 10
Dragi stric Matic! Dovoli, da se tudi jaz udeležim Tvojega novega natečaja. Pošljem TI pet starih slovenskih pregovorov: Povrnil mi bo, kot vrabec proso. Krivično blago teknilo ne bo. Veliko že imajo ljudje, le zadosti nikoli. Trezni imajo na srcu, pijani pa na jeziku. Molk je zlata vreden. Prisrčno Te pozdravlja
Vlasta Lenasi, dijakinja Trebnje na Dolenjskem
Dragi stric Matic! Po dolgem času se zopet oglašam v Tvojem kotičku. Pošiljam Ti pet slovenskih pregovorov. Kakršna ptica taka pesem. Od dobrih besedi se nihče ne zredi. Da se resnica prav spozna, je treba Čuti dva zvona. Kdor pod orehovo senco leži, oreha ne dobi. Brez muke ni moke.
Potnik Bogdan, dijak I. razr. drž. mešč, šole v Žalcu
Dragi stric Matic! »Lenoba vseh grdob
grdoba«, sem rekel tudi jaz; in kar sram me je, da se Ti prvič oglašam v »Mladem Jutru«. Evo Ti nekaj lepih pregovorov: Ura zamujena, ne vrne se nobena. Trpljenje, železne duri prebije. Takrat je dobra pšenica, kadar se ji klanja žanjica. En cvet ne naredi pomladi. Kdor zgodaj na delo hiti in dela do trde noči, zaspi brez vseh skrbi. Lepo Te pozdravlja
Kot Stanko, dijak Breg 83, p. Borovnica
Dragi stric Matic! Tudi jaz se hočem udeležiti natečaja in Ti napisati pet lepih slovenskih pregovorov: Sloga jači, nesloga tlači. Iskren in raven pogled čisla celi svet. Pamet je boljša kot žamet. Dobrota je sirota. Ljubo doma, kdor ga ima.
Boris Ceh, uč. V. razr.
Mala nedelja
Dragi stric Matic! Drugič se oglašam Tvojemu natečaju. Napišem Ti pet pregovorov. Pusti česar ne poznaš, če nečeš, da se svojih prstov ne opečeš! Večkrat so iz šale nesreče že nastale. Ce kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Če ob sv. Jurju grmi, se zima ponovi. Kar te ne peče ne gasi. Prav lepo Te pozdravljam
Ivanka Hočevar, uč. III. razr.
Loka pri Zid. most«
Dragi stric Matic! Tudi jaz sem se enkrat odločil, da Ti odgovorim na Tvoj novi natečaj. Zbral sem si torej pet pregovorov, kateri so mi najbolj všeč:
Če drug pred teboj v ogenj skoči, nikar za njim se ne potoči. Kakor se drugim posojuje, tako se vedno nam vračuje. Naj človek pol sveta obteče .najboljši kruh doma se peče. Bolezni sto imamo, a zdravje eno samo. Danes meni jutri tebi.
Fister Marjan, učenec IV. razr.
Podnart
Golar Manko:
Plane zjutraj sonce skozi okno, in pozdravi: »Dobro jutro! Hej,
pokonci,
mar ne vidiš, da poljane prav že vse so z žarki posejane?
Mar ne slišiš, da so ptički vstali, da se v rosi je umila že gorica, in da zarja vsem je cvetkam pozlatila rožnata že lica?«
Sramežljivo sem pomel oči si. s postelje sem skočil, da umil bi se, o deca, v vodo prst sem le namoči!!
Izumitelj parnega stroja
Naša slika nam kaže znani postopek, ki naj bi, kakor se običajno pripoveduje, pri-vedel mladega Škota Jamesa Watta, da je izumil parni stroj. Pravijo pa, da je to. kakor mnogo drugega v življenju, lepša povest kakor resnica. V knjigah si dovolimo marsikaj, samo da je zgodba čimbolj napetG opisana.
V resnici pa je že Hero Aleksandrijski, učsnjak, ki je živel 150 let pred Kr. roj., prišel do spoznanja, da bi se dala vodna ргга spremeniti v gibanje. Stari gospod je v teku mnogla stoletij našel številne na-
slednike, ki so se zanimali za parno s-ilo. Tako je na primer že pred rojstvom Jamesa Watta izumil francoski fizik Denis Papin po njem imenovani Papinov lonec in prav tako je Angiež Thomas Newcom-тгл zgradil enega prvih strojev na parni pogon. James Watt je bil prav za prav izdelovalec orodja, morda še bolje povedano mehanik in kot tak je moral nekoč popraviti tak Newcommenov stroj na parni pogon. Ti Newcommenovi stroji niso bili baš na koristneje zgrajeni in pri popravljanju je Wattu uspelo, naprav ; n?kaj izboljšav in koristnih izprememb. Tedaj se je lotil g r."litve stroja z ventili, kondenzatorjem in še z vsemi rečmi, ki jih lahko danes vidimo na parnem stroju, čeprav mnogokrat v spremenjeni obliki. S'-odbiea o mladem James" in njegovem, od irztere sposobnem kotlu za vodo, ki mu e moč pare d '""lila pe':rov, č^ ie zanv~*il l"rk, torej z^o'ovin^k^ ni resnična. Vzeti in smemo Je kot nr.uk da "more vr-k mladenič, ki Im dar cwovani- in pri tem nekaj soli v glavi, bit' s svojim delrm koristen član človeške družbe.	(zg)
Ustnica
D. G. d i j a k: Pesem, ki si nam jo posla, je prav uspela. Povedal si to, kar čutimo vsi, a na žalost so danes takšni časi, da ne smemo vsega povedati, kar mislimo, pričakujemo in upamo Naš list pošiljamo tudi v druge države — zato moramo biti previdni. Zdravo!
A n d r a: Pesmi »Cigani v majski noči«, »Sprehod v jesenski noči«.. »Hrepenenje« in »Zaman« niso primerne za mladinski list. Poizkusite svojo srečo pri kakšnem družinskem ali ženskem listu.
T. D. dijak in j a: Saj ni res! Štirinajstletna deklica vendar niso tako žalostne, Morda si bila sama tisti dan tako nesrečna, zdaj pa niti sama ne veš več, kaj Te je tako potrlo. Mnogo, mnogo lepega je v življenju, zato nikar ne obupuj!
Ba — IV. b: Pesem je prežalostna za tisk. V pesmi praviš: »O, da vem, kje je dežela, kjer mladost mi je cvetela.« To je pa res prežalostno, če kdo ne ve, kje je dežela, kjer je preživel mladost...
Urhi Bahovec:
Križanka
		5		8		
	1		6		11	
2						12
T				9		
	T~			10		
	m		□			
Vodoravno: 1. Mera za tekočine. 2. Domače ime za zobozdravnika, 3. Pogojni veznik, 4. Kemični znak, 9. Žensko krstno ime, 10. Nikalnica.
Navpično: 1. Škofja..., 2. Predlog, 5. Mr. Bahovčevo zdravilo proti rev-matizmu, 7. Prvi samoglasnik, 8. Iz medu, 11. Igra s kartami, 12 Egipčanski Eog.
Re8St®v križanke
Vo:loravnc: 1.	4. ave; 5. kap; 6.
.a-.a; 7. koza; 10. blck; 14. Ana; 15. ono; i", ono; 18. palec; 19. bokal; 21. krava; 2". nešec; 2G. nos- 28. ode. (»Navpično: 1. moka; 2. Ivan; 3. repa; 7. kan; 8. ono; 9. zal; 11. lok; 12. ona; 13. l-ol; 15. oc; 16. ob; 20. Naš Rod; 22. re; 23. ve; 24. oc; 26. no; 27. se.