Posamezna številka velja 6 v.	Posamezna	številka velja 6 v.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. — Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-•tirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Dpravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 7.	V	Ljubljani,	dne	13.	februarja	1915.	Leto	III.
Ljudska hrana v vojnih časih.
(Izdalo c. kr. ministrstvo za notranje stvari v januarja 1915.1.)
Naši sovražniki nas hočejo izstradati. Iz neštevnih pojavov sovražnega inozemstva se jasno vidi ta 'lamera. Kar se jim ni posrečilo s pozivom njihovih bilijonskih vojsk, hočejo doseči s tem, da nam za-branjujejo dovoz živil in da izpostavljajo naše prebi-valstvo nevarnosti lakote. .
Toda tudi ta naklep se jim ne posreči, ako si vsak izmed nas vzame za najstrožjo dolžnost in za godilo za svoje življenje, da bode varčno gospodaril z živili, kolikor jih je.
Vsak posameznik je poklican sodelovati, da se Ugotovi ljudska hrana v sedanjem vojnem času, vsak Posameznik pa tudi more sodelovati, ako način svo-lega življenja prilagodi zahtevam skupnega blagra.
Vsakdo naj pomisli, da naj služijo njegovi obroki v to, da se nasiti in hrani, ne pa poželenju po naslad-^°sti in potrati. Ogibajte se torej nezmernosti v jedi
Podlistek.
Na pokopališču.
Povest. — Iz slovaščine prevel Podravski.
(Konec.)
^ Po očetovi smrti je postala Marinka še bolj °toŽna. Ljudje so govorili, da je zmerom pričakovala ^nitve Ivubinskega. Ko se pa ta čez več let ni vrnil >6r o njem ni bilo več duha ne sluha, je zbolela vnovič. * te bolezni ni več vstala. Da pa zagleda Kubin-^ga še poprej nego umre, tej nadeji nikakor ni ho-dati slovo. In slutnja jo ni prekanila. Kubinski j6 prišel, ne sicer nalašč, marveč po naredbi božji se v zgodilo, da je zablodil v metelici in iskal zavetja ^meškalovi hiši. Tu sta se sešla z mojim drugim ^ °Zem, kakor vam je to pred nedavnim pripovedoval, 0 smo bili na pokopališču.
K njegovemu pripovedovanju morem vam samo e«aj dodati, dasiravno se vam bo nemara zdelo ^ešrio . . .“
£ »čemu se bi mi moralo zdeti smešno?" vpraša al°stin, ko je mlada gospa Leščanka umolknila.
in pijači, odrecite se temu, da bi slavnostne povode praznovali s pojedinami in popivanjem.
Pa tudi v nasprotno napaka se ne sme zabresti in nikdo naj se izbojazni ne odloči nakupiti si nepotrebne zaloge. S tem bi si le zase in za druge podražili cene. Vsi, zlasti pa tisti, ki so si že nabavili take zaloge, naj bodo kar najodločneje posvarjeni in opozorjeni, da se živila, zlasti moka, ako se hranijo na nepripravnih krajih, izpridijo in da postanejo neporabna za uživanje ljudem.
Za vse razmere se ne morejo postaviti enakomerna vodila o ljudski hrani v vojnih časih. Zato se naj nudijo le nekateri nasveti, kojih vpoštevanje je v nujnem interesu vsakega posameznika in skupnosti.
Meso.
Hrana z obilnim mesom se često precenjuje. Potrebno ni jesti meso vsak dan ali večkrat na dan. Ob mnogih obrokih, zlasti pri večerji, se lahko nadomesti meso z drugimi redilnimi in tečnimi jedili (mleko, sir, mlečne in močnate jedi).
Mlada gospa je nekoliko pomislila, ali naj govori dalje.
„Nu, ker si začela, moraš tudi končati,“ ji reče Leščan.
„Nu, pa bodi,“ reče Gusta ter nadaljuje pripovedovanje. „ Snidenje Kubinskega in Marice v oni usodepolni noči, katerega je bil, kakor sem rekla, priča moj možiček, je bilo snidenje slovesa. Bolnica je še enkrat poprosila Kubinskega, naj jo za slovo poljubi."
„In da je Kubinski to storil, to se razume samo ob sebi,“ odvrne Žalostin.
„Da!“ pritrdi gospa Leščanka, „samo da je ta poljub postal zanj usodepoln. In radi tega sem vam rekla, da se ne bi igrali s poljubci."
„A čemu bi uprav dotika ustnic morala postati usodepolna za Kubinskega, ali zame?“ vpraša Žalostin.
„V tem tiči nekaj več, gospod Žalostin, kakor si nemara vi to predstavljate. Jaz si ne drznem izreči o tem svoje sodbe. Govorim samo to, kar se je zgodilo takrat med Kubinskim in Zmeškalovo, ki mu je dejala: ,Moj Ivan! Bil je to prvi in poslednji poljub, usodepoln zame in zate. Pred nekoliko časa bi me bil dvignil k življenju in k blaženstvu, sedaj pa me polaga v rakev. A vendar sem srečna, ker umrem kot
Klanje mladih živinčet ni gospodarsko. Teletina je tudi manj redilna. Narod sam dobro ve, da teletina ni krepka hrana.
Za govedino in svinjino je ovčje in koštrunovo meso popolno nadomestilo, pravtako divjačina in ribe.
Ostanki in odpadki mesa se dado v gospodinjstvu porabljati za pripravljanje raznih jedi (juh, omak, mesnatih močnatih jedi itd.).
Mleko, sir.
Mleko in sir sta najvažnejša in razmeroma najcenejša hrana z beljakovino in ob bistveno manjšem potrošku nudita lahko dobro nadomestilo za meso in jajca.
Mleko in sir, zlasti cenejše mleko brez smetane (posneto mleko), nadalje zmetki in kislo mleko, sirotka, sir brez smetane in skuta naj bi se v večji meri porabljali zase in za pripravljanje jedi.
Mast.
Poraba masti se more omejiti mnogokrat brez škode.
V	gospodinjstvu, zlasti pri kuhanju jedi, je treba varčnosti s tem razmeroma dragim živilom, ki se da lahko nadomestiti kakor redilna snov. Najboljše nadomestilo za mast je cuker; namesto da se namaže kruh z mastjo (kruh z maslom), se lahko često pridene sadje, čežana, marmelada, med in drugo.
Moka, kruh.
Z oblastvenimi predpisi se je že naložila dolžnost, da se mora pri pripravljanju kruha, da se varujejo zaloge krušnega žita (pšenica in rž), mešati moka z drugimi vrstami (n. pr. z ječmenovo moko, koruzno moko, krompirjevimi izdelki).
Nikdo naj se ne spotika, ako se nekoliko izpre-meni okus.
Tudi v gospodinjstvu naj se ne porablja neme-šana pšenična in ržena moka.
Predsodek zoper temne vrste moke je neosnovan, zakaj te vrste so tečne in okusne.
Prav posebno naj se varčno gospodari s kruhom; kruha naj se ne odreže več, nego se ga poje. Tudi
tvoja zaročnica. Ta poljub je naju združil in naju zopet razdružuje. Dobro se imej, moj dragi!1
Nato se je obrnila bolnica še k svoji materi in rekla: .Predraga moja mati, bili ste priča moje za-ročitve. Sam Bog je hotel tako imeti, torej vdajmo se v Njegovo voljo! Sedaj lahko gremo spat. Vi sto trudni, a tudi jaz potrebujem počitka. Lahko se vležete, Ivanu pa dajte pripraviti sobo. Sedaj že lahko ugasnete, lahko noč!1
Dva dni potem je Marinka umrla. Kubinski si je njeno smrt tako vzel k srcu, da ga odslej ničesar več ne veseli. Zblaznel je. Preselil se je v Gornji Kubin, kjer tiči po cele dneve zaprt doma ter ne zahaja v nobeno družbo. Ljudje pravijo, da zahaja vsako noč na pokopališče, da ondi joče ter kliče svojo Marico, naj pride k njemu, ker je prišel po njo. Radi tega vam tudi svetujem," je končala gospa Leščanka svoje pripovedovanje, obrnivši se k Žalostinu, „vi ste še mlad človek, da se čuvate, da se vam ne pripeti kaj podobnega, ker poljubci so nevarni."
Žalostin in Leščan pogledata drug drugega. Razumela sta se; obema je prišel v spomin oni čudni dogodek pri vrnitvi iz Hoč na Leštinjskem pokopališču.
„Nu, ali pa veš,“ reče LešČan svoji ženi, objemŠi jo z rokami in poljubivši jo na čelo, „da bi imel oni
ostanki kruha in žemelj se lahko porabljajo za pripravljanje redilnih in tečnih jedi (krušne juhe, cmoki, praženi žganci iz žemelj, močnik iz žemelj itd.). Opušča naj se zaradi slastnosti uživati samo svež kruh; star kruh ni nič manj redilen.
Ječmen in oves, kaša in riževo pšeno so pripravni za razne močnate in mlečne jedi in torej lahko nudijo nadomestilo za običajna živila. Isto velja zlasti tudi o koruznem zdrobu, ki je za pripravljanje polente bolj pripraven nego koruzna moka.
Iz ječmena narejena kaša (ječmenček), ovseno pšeno, ovseni kosmi, kaše, močnate in mlečne juhe vseh vrst lahko podajajo redilne jedi.
Sočivje.
Tudi sočivje (fižol, leča, grah) zasluži zaradi svoje porabnosti za tečna in redilna jedila posebnega ozira-
Krompir.
Z redilno vrednostjo in mnogovrstno porabnostjo nudi krompir pripravno in ceno nadomestilo za razna živila.
Da se varčno gospodari s krompirjem, naj se kuha v olupih in naj se šele potem olupi; sicer se izgubi mnogo redilnih snovi.
Prikuhe.
Prikuhe so posebno važne zaradi svoje lastnosti, da prinašajo v hrano izpremembo in slastnost, da lahko nasitijo in prihranijo druga živila.
Kdor razpolaga z nezazidanim zemljiščem ali na primer vrtom-cvetnjakom, naj nasadi zgodnji krompir zelenjavo, salato i. dr. Za svoje gospodinjstvo in često tudi za druge lahko dobiva dragocene prispevke z* obroke.
Cuker, sadje.
Po krivici se često pravi, da je cuker samo naslado, v resnici pa je cuker izredno važno živilo i® naj bi se torej, kolikor mogoče, izdatno porabljal-Kakor še omenjeno, more cuker v hrani nadomeščat' mast; z obilnim uživanjem cukra — zlasti ker ga j0
usodepolni poljub Kubinskega postati usoden tudi naju, ko sva se vračala iz Hoč, toda hvala Bogu, da ni bil poslednji."
In tu je jel praviti, kaj se jima je pripetilo 118 pokopališču. Kakšen strah se ju je polastil, kakšn* groza ju obšla, ko sta čula tarnenje in potem videl* postavo, ki je korakala za njima . . .
„Da, čula sem. Ljudje so mi pravili, da so vaj11 mrtvi podili, kakor tudi to, da sta po njih streljal9’ radi česar pa je vama baje slabo predlo. Rešilo vajtt je baje samo to, da so petelini jeli peti in so se morali vrniti na svoja mesta, sicer bi bilo slabo."
„To so torej govorili o nama ljudje? A ti na®* nisi ničesar povedala?"
„Nu, Čemu vama to omenjati? Vedela sem, ^ bi bilo vaju to neprijetno dirnilo. Bila sem vesela, ® sta se tako kmalu otresla strahu."
„Ti si vendar-le pametna žena," poboža Le§^9® svojo Gusto po licu in, obrnivši se k Žalostinu, re^e'
„Želim ti, brate, da tudi ti dobiš čim poprej e®0 takšno, da boš mogel reči o njej, da ni le zgolj marveč da je tudi pametna in vrla ženska."
„Naj vzame gospod Žalostin vrlo in dobro $1® venko," reče Gusta, „pa bo imel vrlo in dobro ž0D°'
dosti v zalogi — bi se moglo odpomoči pomanjkanju m draženju masti.
V istem zmislu se priporoča tudi uživanje sladkih jedi, sadja v vsaki obliki, zlasti kompota (ukuha-nega sadja) in marmelad, ter medu. Pripravno je, da se sadje pravočasno obvaruje pokvare in da se primerno izrablja (suši, ukuhava).
Pijače.
Voda gasi žejo najbolje; mleko je najredilnejša pijača.
Z denarjem, ki se često čez mero porabi za opojne pijače, se lahko bolje nabavijo potrebna živila. Za na-rejanje opojnih pijač potrebne sirovine (žito, krompir, sadje itd.) služijo lahko pripravneje za porabljanje za živila.
Tudi kava in čaj dobita redilno vrednost šele s pridatkom cukra in mleka. Namesto teh čezmorskih Užitnih reči, ki so torej le v omejenih množinah na razpolaganje, lahko bolje stopijo mleko ali redilne mlečne juhe, močnate juhe, kaša itd.
Za otroke so opojne pijače vsekakor škodljive, kava in čaj vsaj nepotrebna.
* *
*
Vobče je treba gledati na to, da se ne kuha več, ttego se navadno poje, in paziti je treba, da se morejo tudi ostanki in odpadki zopet izkoristiti. Kuhinjski odpadki so često pripravni za klajo živini.
Z okusnim pripravljanjem mešane hrane, z razumnim menjavanjem in kolikor možnim ogibanjem enostranskega hranjenja se tudi pri najpreprostejših jedeh zadosti teku.
Kadar se pripravljajo jedila, igra pravilno izrabljanje goriva bistveno vlogo.
Varčno porabljanje goriva, zlasti premoga, je v sedanjem času sploh posebno velikega pomena.
Zato se podaja tukaj še nekaj migljajev za pravdno izrabljanje premoga pri kuhanju in kurjenju.
V naših ognjiščih in pečeh se v resnici izrablja večinoma le deseti, često celo le dvajseti del toplote, ki '}i se mogla dobivati iz premoga in drv.
Zakaj ? Ker se nepravilno kuri.
VI.
črez nekoliko dni po tem razgovoru pri Leščanih 3e Zalostin zapustil Oravo. Ni pa še preteklo leto, 1,1 že je bil zopet v Oravi, a to pot ne na obisku, Marveč stalno naseljen.
. Pri Leščanih so pripravljali svatbo. Leščan bi imel ?'ti starešina in njegova gospa starešinka na svatbi ^alostina z Zofko Kubinsko. Ko bi imel biti prvi oklic, Pa se je vršil pogreb Zalostina. Umrl je nagloma za bolero in pokopali so ga na Žaškovskem pokopališču.
Toda na Leštinjskem pokopališču štrli pri grobu ^arienke Zmeškalove kvišku nov grob. To je grob
*vana Kubinskega. Bila je to njegova poslednja želja,
ga ondi pokopljejo. Ako so tudi druge želje in težnje ostale za vedno le težnje, so je izpolnila vsaj Jj® poslednja, da more počivati poleg onega, ki mu je 1)11 ljub v življenju, pri Marienki in Kubinskem.
Mir njunemu prahu!
LeŠčana sta radi vzgoje svojih otrok kmalu na to ^Pustila Leštinje. Bog jima pomagaj, da vzgojita iz QJU vrla sinova naroda!
Nekaj načel za pravilno kurjenje.
Pri kuhinjskih pečeh in pečeh s pečnicami (glinastih pečeh) naj se ne vloži preveč premoga istočasno. Čim nižje je goreča plast, tem bolje se izrablja gorivo.
Kadar se začne kuriti, morajo biti kurilna vratca (gornja vratca) zaprta in vratca za pepel (pod rešetko)^ odprta.
Cim se je premog dodobra vžgal, se lahko gornja vratca deloma odpro, da jih ne poškoduje živahni ogenj. Spodnja vratca je pripreti, tako da ostane le majhna špranja.
Ako je v peči le še žrjavica brez plamena, naj se zapro obojna vratca, da plin počasneje prepihava in in da se peč tako krepko pregreje. Ker se vratca na pečeh nikoli ne zapirajo popolnoma neprodušno, prihaja tudi, če so vratca zaprta, večinoma dosti zgoril-nega zraka. Nikakor pa naj ne bode spodnja vratca več nego za prst široko odprta.
Pri železnih pečeh je odpirati kurilna vratca le, kadar se dolaga kurivo. Dovajanje zgorilnega zraka je uravnati s tem, da se premikajo vratca za pepel ali da se primerno vstavi zapora z vijakom, ki je nameščena na teh vratcih.
Polnilne peči jo napolniti z gorivom do vratec za ogenj.
Sodržavljani in žene!
Na Vas se obrača ta oklic, da bi izpolnjevali svojo dolžnost nasproti skupnosti in s tem tudi nasproti samim sebe.
Živeti ne smemo brezskrbno brez glave, temveč vsakdo naj se postavi v službo občemu blagru. Nikdo naj ne misli, da se njega ne tiče. Le mnogo kapljic izvotka kamen!
Vaši očetje, bratje in možje so v vojni. Oni zastavljajo svojo kri za našo zmago. Žrtvujte se tudi Vi za domovino, za katero jemljejo naši junaški vojaki nase vsak dan tako velike žrtve.
Vsakdo deluj za varčnost z zalogami naših živil in si tako prizadevaj, da se izkaže vrednega velike dobe.
Cesarjeva zahvala svojim zvestim narodom.
Njega c. in kr. opostolsko veličanstvo je milostno izdalo naslednje najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi grof Sturgkh ! Oziraje se nazaj na čas pol leta, ko stojimo v boju, ki so nam ga vsilili sovražni nameni naših nasprotnikov, se hvaležnega srca spominjamo požrtvovalnosti, ki jo v teh težkih časih po-svedočujejo Moji narodi.
Navdani dostojanstvenega resnega zaupanja, so se izkazali dorasle velikim zahtevam časa in s plemenito pripravljenostjo, poslati svoje sinove pod zastave, z uvidevnim prilagodenjem na zahteve vojnega časa in z vdano skrbjo za žrtve boja novic sijajno izkazali svoj veliki patrijotizem in svoje staroznane državljanske kreposti.
To dobrodejno spoznanje krepi Moje zanašanje, ki je trdno utemeljeno o zaupanju na novič z junaškimi dejauji posvedočene vrline Moje armade.
Pod vodstvom Moje vlade, ki je edina z Mojo ogrsko vlado, postaviti vse moči v službo nam vsem
skupnega namena, bo prebivalstvo še nadalje z imetjem in s krvjo trdno stalo ob strani ljubljene domovine. Prepričan sem, da mu bo ob koncu vojne, čije bremena se je radostno odločilo nositi do kraja, z mirom, pridobljenim s pomočjo Najvišjega, dodeljeno plačilo za ves trud, vse trpljenje in vse nevarnosti zvesto in vztrajno izvojevanega boja.
Naročam Vam, da to z izrazom mojega najtoplejšega priznanja in moje zahvale naznanite prebivalstvu.
Dunaj, dne 4. februarja 1915.
Franc Jožef 1. r., Stiirgkh 1. r.
Svetovna vojna.
Z avstrijsko-ruskega bojišča.
Boji v Beskidih. — Zavezniške Sete so ujele 1000 Basov.
Uradno razglašajo dne 3. februarja: V vzhodnih Beskidih smo zopet odbili nove, zelo srdite napade, ki so trajali tudi ponoči, s težkimi izgubami za Ruse.
Boji v srednjem lesnem pogorju se ugodno razvijajo.
Zavezniške čete, ki so včeraj zavzele višinske pozicije, katere je sovražnik branil z vso trdovratnostjo, so ujele 1000 mož in uplenile več strojnih pušk.
V	Poljski in zapadni Galiciji je situacija neiz-premenjena. Večinoma vlada mir.
Na Poljskem In v Galiciji 'nobene izpremembe. — v Karpatih ljatl boji.
Uradno se razglaša dne 4. februarja opoldne. Na Poljskem in v zapadni Galiciji nobenih posebnih dogodkov. Boji v Karpatih trajajo z' nezmanjšano silo. Na zahodnem delu fronte smo odbili več sovražnih napadov. V srednjem gozdnem gorovju prodirajočim lastnim kolonam se je posrečilo tudi včeraj zopet pridobiti prostora in ujeti nekaj sto sovražnikov.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, feld-maršallajtnant.
Uspehi v Karpatih. — Naše čete so zavzele Izvor, Moldavo ln Breazo v Bukovini.
Uradno razglašajo dne 5. februarja opoldne :
V Poljski in zapadni Galiciji je položaj neiz-premenjen.
Napadi, ki jih ponavljajo Rusi mestoma vsak dan v Karpatih, se razbijajo z najtežjimi izgubami.
V lesnem pogorju napredujejo naši napadi.
Ruska ofenziva v Bukovini je do srede januarja
dospela v zgornjo dolino reke Moldave.
Nadaljnjo prodiranje tukaj operirajočih močnejših sovražnih čet preko Karpat so najprvo ustavile naše pozicije pri Jakobenyju in Kirlibabi.
V večdnevnih napadih je sovražnik okrog 20. januarja poskusil, da zlomi odpor onih skupin, ki so krile glavne gorske prelaze. Ker so se vsi poskusi, v naskoku zavzeti naše višinske pozicije, ponesrečili in ker so nekatere izmed naših čet same prešle v ofenzivo ter dne 22. januarja zavzele Kirlibabo, se je sovražnik v naslednjih dneh umaknil s svojimi glavnimi silami v smeri na Kimpolung in Moldavo, kjer je ostal.
V	zadnjih dnevih pa so se pričeli novi boji. Naše čete, ki so se tudi tu izredno odlikovale s tem, da so pre-
magale po terenu in vremenu povzročene velike tež-koče, so vdrle v dolino reke Moldave, so potisnile tamkaj se nahajajočega sovražnika ter osvojile Izvor, vas Moldavo in Breazo.
Število v karpatskih bojih zajetih ujetnikov se je povišalo za nadaljnjih 4000 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Boji v Karpatih. — Odbit rnski napad pri Lopusznu.
Uradno razglašajo dne 6. februarja:
Na celi karpatski fronti in v Bukovini se še vrše boji.
Situacija v Poljski in v zapadni Galiciji je ne-izpremenjen.
Ruski nočni napad pri Lopusznu smo odbili.
Na južnem bojišču se v zadnjem času ni prigo-dilo ničesar. bistvenega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, f eld maršallaj tnant.
Srditi boji v Karpatih. — V Bukovini se Basi mul' kajo. — Naši so zavzeli Kimpolung. — Akcije našega zračnega brodovja v Adrijl.
Uradno razglašajo dne 7. februarja:
Položaj v ruski Poljski in zapadni Galiciji je ne-izpremenjen.
Ob karpatski fronti se vrše srditi boji.
V južni Bukovini prodirajo naše čete uspešno, dočim se Rusi na vsi črti umikajo.
Včeraj se je poročalo o 1200 ujetnikih. Uplenili smo številen vojni materijah Popoldne so med velikim navdušenjem prebivalstva vkorakale naše čete v Kimpolung.
Na južnem bojišču ni nobene izpremembe.
V Adriji je imel zračni napad naših vrlih letalcev na francoske transporte dober uspeh.
Več bomb je dobro zadelo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Učinkovitost naše artilerije. — Boji v Karpatih. — Naše čete v Bukovini so prodrle v dolino Snosawe<
Uradno razglašajo dne 8. februarja:
Na splošni situaciji v ruski Poljski in v zapadm Galiciji se ni ničesar izpremenilo. Naša težka artilerija ob Dunajcu je obstreljevala ob ugodnih razglednih razmerah z uspehom prostor pri Tarnowu in je dosegla tudi proti živim ciljem vidno dober učinek.
V Karpatih so se tudi včeraj povsodi vršili boji-
V nadaljnjem prodiranju v Bukovini so dosegle naše kolone gorenjo dolino reke Suczawe ter ujele 400 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer-feldmaršallajtnant.
Zavezniške čete so zavzele kraj, severno od VO' lovoa, ujele mnogo sovražnikov in napravile bčg** plen. — Osvojitev Wame v Bukovini.
Uradno razglašajo dne 9. februarja opoldne:
V Poljski in zapadni Galiciji ni nobene izpremembe. Topovski boj.
V lesnem pogorju Karpatov se je včeraj zavezniškim četam posrečilo, zavzeti po večdnevnih bojm kraj, severno od gorskega prelaza Volov ca, ki so ga Rusi trdovratno branili. Ujeli smo mnogo sovražnikom ter uplenili mnogo municije in vojnega materijala.
Na ostali karpatski fronti srditi boji.
V	zapadnem odseku se je ponesrečilo več ruskih napadov, pri čemer smo ujeli 340 mož in uplenili 3 strojne puške.
Prodiranje v Bukovini napreduje.
Osvojili smo Wamo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, f eldm aršallaj tnant.
Z nemško-ruskega in nemško-francoskega bojišča.
Razpršena raška konjenica. — Nemoi ao zavzeli Hamln ln njeli 4000 Rusov.
Veliki glavni stan, dne 3. februarja:
Vzhodno bojišče. Z vzhodno-pruske meje ničesar novega. V Poljski, severno od Visle, so se konjeniški boji končali s tem, da smo Ruse potisnili nazaj.
Južno od Visle je imel naš napad, vzhodno od Bolimowa, to posledico, da smo zavzeli vas Humin; za Wolo Szidlovviecko se vrše še boji.
Od 1. februarja smo tu ujeli 4000 mož in uplenili 6 strojnih pušk.
Ruske nočne napade proti našim pozicijam ob reki Bzuri smo zavrnili.
Vrhovno armadno vodstvo.
Na Poljskem bojišču so Nemci odbili vse ruske napade. — V Karpatih se uspešno bore ob strani naše armade.
Veliki glavni stan, dne 4. februarja.
Vzhodno bojišče. V vzhodni Prusiji smo odbili slabejše ruske napade južno od Memela.
V Poljski severno od Visle so se v zvezi z že javljenimi konjeniškimi boji vršili spopadi manjših mešanih armadnih oddelkov.
Ob Bzuri južno od Sochaczewa se je ruski nočni napad razbil z močnimi izgubami za sovražnika.
Naš napad vzhodno od Bolimowa je napredoval vkljub ljutim sovražnikovim protisunkom.
Število ujetnikov narašča.
V Karpatih se že nekaj dni sem bore nemške ^te ramo ob rami z avstro-ogrskimi armadami. Zavezniške čete so izvojevale v snežnem in zasneženem pogorju celo vrsto lepih uspehov.
Vrhovno armadno vodstvo.
®>uskl napadi ob Uemelu in pri Bolimovu odbiti. — Kemci so njeli od 1. februarja do včeraj 6000 Rusov.
Veliki glavni stan, dne 5. februarja:
Vzhodno bojišče. Na vzhodno-pruski meji smo odbili ponovljene ruske napade južno od Memela. Takisto se je ponesrečil močan ruski napad proti naši, banovo pridobljeni poziciji, vzhodno od Bolimowa.
Število tamkaj ujetih sovražnikov znaša od 1. februarja sem v celem 26 častnikov in približno 6000 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
®«mol >0 odbili ruske napade na fronti Humin-Bzura.
Veliki glavni stan, dne 6. februarja.
Vzhodno bojišče. Rusi so izvršili včeraj navzhodno-P*oski meji, kakor tudi južno od Visle, napad proti Kaši fronti Humin-Bzura odsek. Vsi napadi so bili 0(*biti. Ujeli smo 1000 mož in uplenili 6 strojnih pušk.
V	prvi vrsti z angleške, pa tudi s francoske strani se neprestano ponavlja trditev, da so Nemci takorekoč v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja uprizorili sunke v velikem stilu, ki so se vsi končali s težkimi reakcijami za nas. Da je ta trditev z zahrbtnim namenom enostavno izmišljena, dokazujejo naša uradna poročila o dogodkih v dotičnih dneh. Takšno vojevanje se naravno tudi ne more tikati vladarjeve osebe. Nemško armadno vodstvo pa neče opustiti prilike, da bi takega vojevanja ne postavilo v vsi njegovi nizkoti pred vsem svetom na sramoten oder.
Vrhovno armadno vodstvo.
Neznatni spopadi v vzhodni Prusiji ln v Poljski, desno od Visle.
Veliki glavni stan, dne 8. februarja.
Vzhodno bojišče. Na vzhodnopruski meji jugovzhodno od jezerske planote in v Poljski na desno od Visle se je vršilo nekaj manjših, za nas uspešnih spopadov krajevnega pomena.
Sicer nimamo z vzhoda ničesar poročati.
Vrhovno armadno vodstvo.
Brezpomembni boji na Poljskem.
Veliki glavni stan, dne 9. februarja.
Vzhodno bojišče. Na vzhodnopruski meji smo dosegli zopet nekaj manjših krajevnih uspehov. Sicer je položaj neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo.
V	vzhodni Prusiji operaoije večjega obsega. — V Poljski ni izprememb.
Veliki glavni stan, dne 10. februarja.
Vzhodno bojišče. Posamni boji na vzhodnopruski meji so se tu in tam razvili v vojne operacije večjega pomena, ki potekajo povsodi normalno.
V	Poljski na desnem in na levem bregu Visle niso nastale nobene izpremembe.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruska ofenziva pri Dukll Izjalovljena.
Dunaj, 11. februarja. Vojni poročevalci javljajo : Ruska ofenziva v prelazu Dukle je s težkimi izgubami zlomljena. Rusi so pri FelsovizhOsu izgubili več tisoč mrtvih, ranjenih in ujetnikov. Pri odbitem napadu na ■Lipno dne 28. januarja so pustili 1500 mrtvili in ranjenih ter 1600 ujetnikov, med njimi dva podpolkovnika. Pri odbitem naskoku na višino Kartelik 3. in 4. t. m. so imeli Rusi 1500 mrtvih in ranjenih. Naše čete so pri tem ujele 1009 Rusov. Vsled tega je ruska črta potisnjena do gališke meje, samo pri duklanskem prelazu sega še nekoliko na ogrsko stran.
Naše čete vkorakale v Suczawo. — Ruski generalni štab že Izven Bukovine.
Budimpešta, 10. februarja. „Pester Lloyd“ poroča iz Burdujenija: Včeraj dopoldne ob 11. uri so naše čete vkorakale v Suczawo med nepopisnim veseljem prebivalstva, ki se je po cestah objemalo in poljubovalo. Rusi so se popolnoma umaknili proti čr-novicam in so pustili v Radavcu 200 mohamedanskih vojakov. Iz črnovic poročajo, da je ruski generalni štab preložen v rusko Nowosielico.
Stran 54.
DOMAČIN.
Letnik III.
Štev. 7.
Odbit francoski napad pri Perthesu.
Veliki glavni stan, dne 3. februarja.
Zapadno bojišče. Francoske napade proti našim pozicijam pri Perthesu smo odbili.
Na ostali fronti so se vršili samo artilerijski boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemci so zavzeli 3 francoske okope, ujeli 600 mož ' in uplenili 9 topov.
Veliki glavni stan, dne 4. februarja.
Zapadno bojišče. Na fronti med Severnim morjem in Reimsom so se vršili samo .artilerijski boji. Ponovne francoske napade pri Perthesu smo odbili z izgubami za sovražnika.
Severno in severnozapadno od Massiyesa (severno-zapadno od Saint Menhoulda) so naše čete včeraj izvršile napad, prodrle v naskoku 3 zaporedne sovražne okopne črte ter se utrdile v francoski glavni poziciji v širokosti 2 kilometrov.
Vse francoske protinapade, ki so se tudi ponoči nadaljevali, smo odbili.
Ujeli smo 7 častnikov, 601 moža ter uplenili 9 strojnih pušk, 9 topov manjšega kalibra in mnogo materij ala.
Sicer je samo omeniti, da se je v srednjih Vogezih za nas uspešno završil prvi boj naših smukačev proti francoskim lovcem. Vrhovno armadno vodstvo.
Brezuspešen francoski napad pri Perthesu.
Veliki glavni stan, dne 5. februarja.
Zapaduo bojišče. Na celi fronti samo artilerijski boji. Osamel francoski sunek na naše postojanke, severnozapadno od Perthesa, je ostal brez uspeha.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 6. februarja.
Zapadno bojišče. Ponovni francoski napadi proti pozicijam severno od Massiges, ki smo jih pridobili, so ostali brezuspešni. Takisto so se ponesrečili sovražni sunki v Argonih. Vrhovno armadno vodstvo.
Brezpomembni boji na vzhodu in zahodu.
Veliki glavni stan, dne 7. februarja.
Južnovzhodno od Vperna smo zavzeli francoski strelski jarek in smo pri tem uplenili dve angleški strojni puški. Južno od kanala pri La Basseju je vdrl sovražnik v enega izmed naših strelskih jarkov. Boj tamkaj se še vrši. Vobče ni na obeh bojiščih razen artilerijskih bojev bistvenih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Manjši boji na Francoskem.
Veliki glavni stan, dno 8. februarja.
Zapadno bojišče. Boj za našo postojanko južno od kanala, jugozapadno od La Bassee, še traja.
Del kratkega jarka, ki ga je zavzel sovražnik, smo zopet osvojili.
V	Argonih smo iztrgali nasprotniku dele njegovih utrdb. Sicer se ni prigodilo ničesar bistvenega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški uspehi na Francoskem.
Veliki glavni stan, dne 10. februarja.
‘ Zapadno bojišče. Ako izvzamemo manjše uspehe, ki so jih izvojevale naše čete v Argonih, na zapadnih obronkih Vogezov, pri Ban de Saptu in v Wurzbach-skem lesu, nimamo ničesar poročati.
Vrhovno armadno vodstvo.
Najvišje cene za nadrobno prodajo na Kranjskem in v mesta Ljubljani.
Deželna vlada določa do preklica za celo deželo Kranjsko, izvzemši stolno mesto Ljubljano, ki se glede njega obenem izdajo posebne odredbe, za nadrobno prodajo blaga, navedenega v naslednjem seznamku, iz seznamka samega razvidne najvišje cene.
V	kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite naj višje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah.
Kdor bi se ne držal teh predpisov, se bo kaznoval najstrožje po določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 kron ali z zaporom do treh mesecev.
Nastopne najvišje cene stopijo v veljavo z dnevom razglasitve.
Tukajšnji razglas z dne 6. oktobra 1914, št. 28976/B je razveljavljen.
Najvišje cene, katere so bile določene za veliko trgovino z žitom in moko s tukajšnim razglasom z dne 7. decembra 1914, dež. zak. št. 39, ostanejo seveda nedotaknjene.
Za drugo v naslednjem seznamku ne navedeno blago se ne določijo najvišje cene, vendar pa se opozarja, da sodnije zahtevanje pretiranih cen po § 7. cesarske naredbe z dne 1. avgusla 1914, drž. zak. št. 194, kot privijanje cen kaznujejo z zaporom do šest mesecev, odnosno do jednega leta, in z denarno globo do 2000, odnosno do 20.000 kron.
Predmet	Enota	Najvišja cena katera so sme zahtevati	
		k 1	Ji	
Goveje meso, I. vrsta	kg	i	78
Goveje meso, II. vrsta	kg	l	54
Ovčje meso	kg	i	48
j Svinjsko meso	kg	2	—
Telečje meso	kg	2	—
Krompir, jedilni, izvzemši	kg		13
kifierček				.
Kava, valorizacijska, vrsta Rio	kg	3	10
Kava, valorizacijska, vrsta Santos	kg	3	30
Kava, valorizacijska, praž.	kg	4	—
Letnik III. — Štev. 7.	DOMAČIN.	Stran	55.
Za mesto Ljubljano:
Predmet	Enota	Najvišja cena katera se sme zahtevati	
		K	h I
Goveje meso s priklado, I. vrsta	kg	2	—
Goveje meso s priklado, II. vrsta	kg	1	76
Meso krav, bikov, mlade živine, I. vrsta	kg	1	70
Meso krav, bikov, mlade živine, II. vrsta	kg	1	46
Pljučna pečenka	kg	3	—
Goveja pečenka in bržol	kg	2	40
Ovčje meso	kg	1	50
Kozje meso	kg	1	50
Telečje meso s priklado	kg	2	40
Telečje meso brez priklade	kg	2	80
Svinjsko meso s priklado	kg	2	20
Svinjsko meso brez priklade	kg	2	40
Krompir, jedilni, izvzemši kiflerček	kg	-	13
Kava, valorizacijska, vrsta Rio	kg	3	10
Kava, valorizacijska, vrsta Santos	kg	3	30
Kava, valorizacijska, praž.	kg	4	—
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
Ljubljana, dne 27. prosinca 1915.
C. kr. deželni predsednik :
Baron Schvvarz s. r.
Tedenske novice.
(Doseženjevčrnovojniškem zakonu določenih starostnih mej med vojnim stanjem.) Povodom raznih pismenih vprašanj je c. kr. domobransko ministrstvo vsem političnim oblastim javilo, da je do-seženje v črnovojniških zakonih določenih zgornjih starostnih mej brez vpliva na nadaljno črnovojniško dolžnost med vojnim stanjem, da ostane temveč vsakateri ^no vojniški dolžnosti zavezan tudi nadalje do razpusta črne vojske po § 4 črnovojniškega zakona v istem nespremenjenem razmerju, v katerem je bil črnovoj-niški dolžnosti zavezan ob času Najvišjega vpoklica črne vojske.
(Brezplačno izročanje prtljage beguncev.) C. kr. železniško ministrstvo je pooblastilo ravnateljstva državnih železnic, da smejo revnim, tačas v državni oskrbi se nahajajočim beguncem iz Galicije in Bukovine prtljago, ki so jo izročili o priliki pobega železnici in katere še niso prevzeli, izročiti, ne da bi se zahtevale predpisane pristojbine, ki se radi oskrbe beguncev prevzamejo na račun ministrstva za notranje zadeve. — Prtljaga se izroči proti odvzetju lista o prtljagi in potrdila, katero izda politična okrajna oblast. — Za tozadevno postopanje velja sledeče:
1.	oni, v državni oskrbi se nahajajoči begunci, kojih prtljaga se nahaja že na železniški postaji njih sedanjega bivališča, se morajo najprvo obrniti na politično okrajno oblast, da jim izda omenjeno potrdilo. S tem potrdilom in z listino o prtljagi morajo potem prositi pri železniškem postajnem uradu za izročenje prtljage. 2. Ako je prtljaga ostala na kaki drugi, lastniku znani železniški postaji, si jo mora lastnik pustiti poslati proti povzetju pristojbin na kraj svojega bivališča ter mora, kadar prejme obvestilo, da je prtljaga v kraj njegovega bivališča dospela, posto-stopati kakor je zgoraj pod št. 1. povedano. 3. Ako je prtljaga zaostala na kaki neznani postaji, treba je najprvo potom železniškega postajnega urada poizvedeti, kje da se nahaja. Kadar se je našla, je postopati na pod št. 2 omenjeni način.
(Prebiranje črnovojnikov), rojenih 1. 1891., 1895. in 1896. in črnovojnikov v letih 1878. do 1887., ki so vstopili v črno vojsko s pridobitvijo avstrijskega državljanstva po 33. letu starosti. Prebiranje se izvede 10. in 11. februarja v Kočevju, za sodni okraj Kočevje, v Ribnici 13. in 14. februarja, za sodna okraja Velike Lašče in Ribnica, 16. in 17. februarja v Črnomlju, za sodna okraja Metlika in Črnomelj, 19. in 20. februarja v Novem mestu, za sodna okraja Novo mesto in Trebnje, 22. februarja v Žužemberku, za sodni okraj Žužemberk,
24., 25. in 26. februarja v Ljubljani, za ljubljansko okolico, 28. februarja na Vrhniki, za sodni okraj Vrhnika,
2., 3., 4., 5. in 6. marca v Kamniku, za sodna okraja Brdo in Kamnik; 8., 9. in 10. marca za ljubljansko okolico v Ljubljani; 12. marca na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika; 14. in 15. marca v Novem mestu, za sodna okraja Novo mesto in Trebnje; 17. marca v Žužemberku, za sodni okraj Žužemberk; 19. marca v Črnomlju, za sodna okraja Metlika in Črnomelj; 21. in 22. marca v Ribnici, za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; 24. marca v Kočevju za sodni okraj Kočevje. V Radovljici 10. in 11. februarja (I. turnus), 24. in 25. marca (II. turnus), za sodna okraja Kranjska gora in Radovljica; v Kranju 13. in 14. februarja (I. turnus), 21. in 22. marca (II. turnus); za sodna okraja Kranj in Tržič; v Škofji Loki 15. in 16. februarja (I. turnus), 20. marca (II. turnus), za sodni okraj Škofja Loka; mesto Ljubljana 18., 19. in 20. februarja (I. turnus), 17. in 18. marca (II. turnus); v Višnji gori 22. februarja (I. turnus), 15. marca (II. turnus), za sodni okraj Višnja gora; v Litiji 24. in 25. februarja (I. turnus), 12. in 13. marca (II. turnus), za sodni okraj Litija; v Krškem 27. in 28. februarja (I. turnus), 9. in 10. marca (II. turnus), za sodna okraja Krško in Radeče; v Kostanjevici 2. marca (I. turnus) in 7. marca (II turnus); v Mokronogu 4. marca (I. turnus) in 5. marca (II. turnus). — Okrajno glavarstvo Postojna: za okrajni sodišči Postojna in Ilirska Bistrica 25. februarja, za sodišči Senožeče in Vipavo 26. februarja, za vse v Postojni. Okrajno glavarstvo Logatec: za okrajna sodišča Lož, Logatec, Cirknica 28. februarja
v Gornjem Logatcu, za Idrijo 2. marca v Idriji. Za turnus II. se vrši pregledovanje : Okrajno glavarstvo Logatec: za Idrijo 3. marca v Idriji, za Lož, Logatec, Cirknico 5. marca v Gornjem Logatcu. Okrajno glavarstvo Postojna: za sodišči Postojna in Ilirska Bistrica 7. marca, za sodišči Senožeče in Vipava 8. marca v Postojni.
(Malo pecivo.) Glasom ukaza deželne vlade za Kranjsko mora se po § 5. min. naredbe z dne 30. januarja 1915, drž. zak. št. 24 dopustno malo pecivo izdelovati v obliki dvodelne žemlje (navadne žemlje) in s težo 45 gramov; kupna cena za to žemljo znaša 4 vinarje. Izdelovanje vsakovrstnega drugega malega peciva iz pšenične moke, kakor okroglih žemelj, rogljičkov, soljencev i. dr. je prepovedano.
(Brisalke so na Štajerskem prepovedane.) Štajersko namenstništvo je zaukazalo, da se smejo od 17. februarja v vseh gostilnah rabiti samo brisalke iz papirja in so dosedanje brisalke strogo prepovedane. Ta naredba velja za celo Štajersko. Povod tej naredbi je, da so ranjeni in bolni vojaki ter vojni vjetniki zanesli na Štajersko zelo nalezljive bolezni..
(Vojne znamke in jubilejne dopisnicje.) Od dne 4. oktobra se dobe pri vseh c. kr. poštnih uradih, kakor tudi pri drugih prodajališčih poštnih vrednotnic nove pisemske znamke po 5 in 10 vinarjev (vojne znamke) po prodajni ceni 7, oziroma 12 vinarjev v drobni razprodaji ter 5 K 40 vin., oziroma 9 K 35 vin.' za cel list z 80 kosi. Enako so od dne
2.	decembra 1914 naprej pri vseh eraričnih in pri večjih neeraričnih poštnih uradih v razprodaji jubilejne dopisnice, izdane meseca avgusta 1908 in opremljene z novim natiskom po prodajni ceni 15 vinarjev pri podrobni prodaji ter 4 K 05 vin. za zavitek s 30 kosi. Jubilejne dopisnice si pa občinstvo lahko nabavi tudi pri ostalih poštnih jiradih. Čisti dohodek, ki izhaja iz poviška v ceni, se porabi za podporo vdov in sirot padlih vojakov. Vpričo dejstva, da so se te vrednotnice takoj sprva splošno priljubile in z ozirom na to, da ima njih razprodaja zelo človekoljuben namen, kakor je to ravno podpora itak težko prizadetih ubožnih vdov in sirot padlih vojakov, se priporoča občinstvu, da jih vporablja kolikor največ mogoče.
(Darujte vojakom gorske čevlje!) Sedanje zimsko vreme je vzrok, da naši vojaki na bojišču zelo hitro obrabijo obuvala, vsled česar je treba skrbeti za času primerno nadomestilo. Vsak vojak na bojišču bi se gotovo zelo razveselil gorskih čevljev, kakršne rabijo turisti. Taki gorski čevlji so zelo primerni za vojaške namene, zato se posamezne podružnice vojno-preskrbovalnega urada c. kr. vojnega ministrstva obračajo na lastnike gorskih čevljev z nujno prošnjo, naj jih darujejo omenjenemu uradu v vojaško svrho. Kdor daruje svoje čevlje, stori veliko, plemenito delo v korist naših hrabrih vojakov. Vojnopreskrbovalni urad je pripravljen plačati za čevlje tudi primerno odškodnino, ako se morebiti zahteva. Sprejme se vsakršna množina solidnih, dobro izdelanih gorskih čevljev, Pošljite torej nemudoma svoje gorske čevlje na zbiralnico c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
(Razlastitev žita in moke v Nemčiji.) Razlastilno postopanje za žito in moko je v Nemčiji v polnem teku. Skrivanje zalog se kaznuje z ostrimi zapori do 6 mesecev, oziroma z denarnimi globami do 1500 mark. V Monakovem*plačujejo oblasti zaseženo moko po naslednjih cenah : čisto pšenično po 48 pf
(58 v), pšenično krušno moko (zmešano s 30% ržene moke) 41 pf (49 v) in rženo moko po 36 pf (43 vin.) za kg. Obenem se uradno razglaša, da veljajo te cene le za prvih 14 dni in da se bodo po preteku te dobe še primerno znižale.
(Iz ju stične službe.) Avskultanti: Henrik Eder, Gustav Barle, dr. Ivan Hojnik, dr. Ivan Krašek, dr. Henrik Schreiner, dr. Ivan Močnik, Albreht Schwab, dr. Matija Zorjan, dr. Blaž Reichmann, dr. Jos. Pam-mer, dr. Henrik Poschacher, dr. Franc Ženko, dr. Alojzij Lešnik in dr. Armin Gubo so bili imenovani za sodnike za okoliš graškega nadsodišča.
(Iz državnoželezniške službe.) Ravnatelj ravnateljstva državnih železnic v Trstu, dvorni svetnik Aleksander Galambos, je bil na lastno prošnjo vpo-kojen. Tem povodom mu je cesar podelil komturni križ Franc Jožefovega reda. Za njegovega naslednika je bil imenovan dosedanji namestnik ravnatelja za administrativno službo državnoželezniškega ravnateljstva na Dunaju, dvorni svetnik dr. Rudolf Schmitz. — Adjunkt oddelka IV., Alojzij Mulley, je bil prestavljen k železniškoobratnemu uradu v Ljubljani.
Razne stvari po svetu.
(Lažnivi kljukec v strelskih jarkih.) Izkušnje na fronti, ki jih pripoveduje pariška „Liberte“ o nekem baronu M„ delajo vtisk, da se je v tem francoskem baronu zopet pojavil naš Lažnivi kljukec. Ta kljukec služi pri stotniji nekega poročnika, ki pripoveduje o njegovih junaštvih. „Med mojimi ljudmi,“ piše častnik, „je neki veliki plavolas mož, ki je v civilnem življenju večkraten milijonar ter je bil do/.daj obdan z naj bogatejšim luksusom. Mislil sem, da bo baron kmalu onemogel, toda zmotil sem se. Pogumno je korakal. Ko smo pa po težkem pohodu vsi utrujeni popadali na tla, je baron sezul čevlje, vrgel proč svilene nogavice, oziroma ostanke teh nogavic, ter poliral nohte na nogah. Seveda je stala kmalu vsa stotnija okolo njega. V strelskih jarkih je vporabljal baron, ki ne more spati brez blazine, trebuh nekega debelega teritorialnega vojaka v to svrho, za kar mu je dajal osem havan na dan. Nekega dne pa se je baron izkazal kot pravi junak. Stotnija naj bi zasedla neko vas, ki je bila v rokah Bavarcev. Stotnik je vedel, kako bo navdušil vojake, da bodo do skrajnosti pogumni. „Možje‘“ je rekel, „v vasi tam so postelje, in oni, ki pridejo prvi v vas, morejo spati v njih.“ Ne domišljujem si, da sem bil počasen,“ nadaljuje poročnik, „toda ko sem prišel v prvo hišo, sem našel mojega barona že v postelji, sladko spečega. Sredi noči smo se morali zopet umakniti, ker se je bilo bati napada večjih sovražnih čet. Zbudil sem svoje ljudi, toda baron ni hotel iti z nami. Dal sem niu takoj zaradi neposlušnosti osem dni zapora, toda navzlic temu je ostal v postelji. Tako sem ga prepustil njegovi usodi. Umaknili smo se na neki grič, kakih 1000 metrov za vasjo, da počakamo okrepitve. Ko se je jelo daniti, je rekel stotnik, ko je pogledal skozi daljnogled: „ čudno, Nemci še niso v vasi, vendar pa streljajo na hiše“. Pogledal sem tja ter videl pri oknu prve hiše neko postavo v jutranji obleki iz rožnate svile. Bil je moj baron, ki se je zbudil ter streljal na Nemce. Ravno v tem hipu smo dobili okrepitev ter zopet zasedli vas. Našel sem barona tam, kjer sem ga pustil, v postelji. Zopet je zaspal.11
Odgovorni urednik: Ernst Polil.
Natisnila in založila: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.