Stran 395.
Kmetijstvo.
Združena kmetija.
Kmalu po oprostitvi kmeta- tlačana, — že v letih okolo 1850, — je nemški veleposestnik Rodbert Jagetzow premišljeval o posledicah te oprostitve posebno z o^irom na to, da so oprostili kmeta zadolženega ter z raztrgano bajto in raztrganimi hlevi. Francozi so kmeta oprostili brez plačil odvezninskih obligacij grajščinam in cerkvi. — Prejšnje fevdalno gospodarstvo se ni menilo za to, da se morajo tudi o važni kmetiji nauki gojiti, ki iz kmeta boljšega delavca napravijo. Ti ljudje kmetovali so ekstenzivno in le v samostanskih vrtih intenzivno. Oprostitev kmeta od tlake napotila je tudi kmetijski nauk, kmetijske šole. Imena: Thaer, Thunen se izgovarjajo zraven velikega ekonomičnega misleca Rodberta Jagetzowa. Kmetija mora dobiti svoje pravo, kakor ga ima obrtnik, trgovec in vsa druga družba mora za važnega človeka kmeta z vso resnobo skrbeti, in ta kmet mora v gospodarstvu proste lastine v strokovne šole, tako da postane sam iz svoje  moči   čvrsta podlaga  gospodarstva.   — To
Stran 396.
so glavna načela, ki se kažejo v vsej doslej velikansko narasli agrarni literati. Fevdalci in osobito glavni steber fevdalitete, niso hoteli zapustiti svojih pozicij. Kolikor mogoče bojevali so se in se še bojujejo za to, da ostanejo tudi reditelji in voditelji kmetskega dela in gospo-darenja v gospodarstvu proste lastine. Ta fevdaliteta je doslej imela moči v vladah držav. Dasi je dosti gospodarskih moči zgubila, vedel je plemenitaže spraviti v višje uradništvo ter v vojaštvo. Izgojena za komandiranje, pridobila si je že v času pred razlastitvijo leta 1848, pod absolutističnimi vladami najvažnejše delokroge drž. oskrbništva ter prišla tako tudi do sala drž. kast v času proste lastine. Izigravali so se kot neobhodno potrebni stebri drž. gospodarstva. Iaoeli so vedno dobre diplomate v svoji sredi. Posebno na Nemškem, ki so tudi avstrijskim kazali kažipote.
Ti možje imajo vedno oči oprte na kmeta. Kakor je bil njih očakom kmet rednih in vojščak njihove slave, tako bi zamogel tudi biti v gospodarstvu proste lastine, ki se enkrat ne da iz sveta spraviti. Ti možje so se začeli tudi učiti, ali vsaj pridobili so dobra peresa iz srednjih stanov. V Avstriji je pruski baron Vogelsang v „VaterIanduu razvijal misli o tem, kako bi se kmetsko gospodarstvo na novi gospodarski podlagi dalo urediti; dr. Rudolf Mayer mu je pomagal. Posvetni fevdalci si nauke teh mož zapomnijo; v zvezi so tudi vedno z nemškimi fevdalci v rajbu. Njih zavezniki se za te nauke ne brigajo dosti. Politični liberalizem meščanstva jim je dal v teh časih po letu 1848. dosti opraviti. Šolo jim je vzel in po njegovi moči sega. Na Slovenskem se oglasi ptujski sodnik Miha Herman v smislu Vogelsanga, ali ta ne najde dosti posluha.
Tekom 50 let se je v Avstriji malo storilo za razvoj novega gospodarstva. Meščan se ni razvil do večjega indu8trielnega delavca, obrtnik rokodelec je po vefy"em delal po starem kopitu. Njegovo gospodarstvo ga ni bogatelo. Tako tudi ni srečno vplival na razvoj kmetije, velike in srednje. Kmet je svojo iz tlakarskih časov ostalo bajto krparil, šolal je sploh malo, najmanj pa strokovno. Avstrijci smo ostali nerazvita agrarna masa. K vsemu temu še pride, da je v Avstriji toliko narod-nostij. Nekatere teh so popolnoma zaostale v razvoju; v nekaterih avstrijskih deželah fideikomis, latifundij kmetu ne pusti priti do srednje kmetije, v drugih krajih vele-posestva še po starem kmetujejo. Gospodarstvo je celota. Če jedna gospodarska masa ni razvita, stagnirajo tudi druge. Velika industrija stvarja intenzivnega veleposestnika kmeta in druge.
V tem razmerju se godi dobro fevdalnim reakcionarnim ljudem in lahko lovijo svoje koristi. In oni vidijo, da se bo tudi v Avstriji enkrat gospodarstvo vzdignilo. Svetovno gospodarstvo sili ves svet v njegov krog. Tu se dolgo ne more kdo ustavljati. Narodi si bodo sami pomagali in vlade bodo morale za njimi; ali pa bodo izvan Avstrije stoječi činitelji tukaj red napravili. Za vsak slučaj je  tedaj  dobro,  si  mislijo  naši  fevdalci,  da  se
kmeta organizira. Ž njim v trdni roki se lahko gleda še tako temni bodočnosti v oči.
Že leta 1880. se je začelo v našem avstrijskem poljedelskem ministrstvu nekaj gibati glede organizacije avstrijske kmetije. Naši poljedelski ministri so vedno vzeti iz fevdalno reakcijonarne gospode. Leta 1891. se je že v prestolnem govoru neka organizacija kmeta omenila in leta 1894. je minister grof Falkenhayn parlamentu predložil načrt take postave. Dr. Moritz Ertl in Štefan Licht sta duševna faktota glede tega vprašanja v poljedelskem ministrstvu. V duhu fevdalne avstrijske aristokracije izdelujeta ta dva zakonske načrte glede organizacije kmeta. To je ista aristokracija, ki hoče na razvoj modernega gospodarstva vpljivati po onih načelih, ki mogoče storijo, da po spremembi prejšnjih podlag kmetskega gospodarstva, — tlakarstva, — na tleh gospodarstva proste lastine pridobijo ti fevdalci vodstvo kmeta v svoje roke, da ga si osigurijo. Ministra Falken-hayn in Ledebur sta že poskušala take načrte pred parlament spraviti, a isti so se v odboru pokopali. Dotični odbori so se po enkrat sešli, potem pa prahu pustili delo. Pri nas se ministri hitro menjajo. Zopet morata Ertl in Licht nove načrte delati. Potem je kaka obstruk-c ja v parlamentu, ali se parlament iz drugih razlogov zapre. Tako ta organizacija kmeta v Avstriji ne more pred parlament, dasi jo kolikor možno prijetno načrta-vata Ertl in Licht meščanskim gospodarskim rasam. Vsak nov načrt je prijenljivejši in slajši. Zadnji za parlament, ali za uživotvorenje po § 14. pripravljeni načrt takega zakona ima obliko okvirnega zakona (Rahmen-gesetz). O njega vsebini bomo govorili prihodnjič.