«proletarecm je i delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Officiul Organ Yug»slav Federation, S. P. - - GIunUo JuguHluvmiHke Sociuli»tične Zveze glasilo — prosvetne matice j. s. z. IT. — NO. 1430. •i t ki«-«««*. II!.. amdrr Ari mt Uk|r*H «*f M.rck CHICAGO, ILL., 22. JANUARJA (J«nu.ry 22). 1936 aia PsblUhea | w. LETO — VOL. XXXI. OPASNA IGRA Z NEVTRALNOSTJO ZED. DRŽAV Rešil™ poteze za varovanje Mussolinija Spopadi v senatni komisiji, ki preiskuje pohlep magnatov po vojnih profilih ftlMnična nepristranost dežele mogoča edino, ako 9e odpravi vzroke za vojne konflikte Milijarde, ki se jih trosi za militarizem podaljšujejo krizo KDOR čita samo kapitalistično časopisje, težko zapopade, da je ta dežela v že večjih nevarnostih pred vojnimi za-T v pletljaji, kakor pa je bila v svetovni vojni. Dasi ameriški dnevniki objavljajo poročila o senatni komisiji, ki preiskuje municijsko industrijo, se vendar ogibajo poudarjati resnico, da je zadnja svetovna vojna nastala iz komercialnih ozirov in da so to deželo zapletli vanjo kapitalistični interesi. Senatna komisija je ta dejstva dognala s študiranjem vladnih arhivov izza medvojne dobe, iz zasliševanjem mednarodnega »bankirja J. P. Morgana in njeg-ovih partner jev, z zaslišanjem magnatov municijake industrije in drugih prič, ki jih je pozvala predse. Dognala je, da sta predsednik Witeon in njegov državni tajnik Lansing vedela o tajnih pogodbah za razdelitev dežel predno so Zed. države vstopile v vojno, toda v javnosti nista črhnila besede o tem. Nekaj vladnih poročil je bilo tako zavajalnih, da jih je senator G. P. Nye iz N. Dakote, ki načeljuje tej preiskovalni komisiji, nazval za falsifikat m obdolžil je tega prestopka ne aamo Lansinga ampak tudi predsednika VVilson a samega. N^e, ki ga nazivajo za radi-kadet, je s to izjavo izzval jelš demokratskih senatorjev, ki io fa v obrambi pokojnega predsednika VVilsona temeljito ozmerjali. Zatrjujejo, da če kdo, je imel Wilson iskrene da so navalili nanj, ker So proti sprejemu postave, s katero bi se v bodočih vojnih konfliktih varovalo nevtralnost te dežele. Osnutki za tako postavo so v kongresu že predloženi. Nasprotujejo jim vsi, ki v vojnah bogate vsled povečanih naročil in pa tisti, ki trdijo, da mora ta dežela vztrajati pri svoji tradicionalni pravici svobodne plovbe po morjih negle-de na vojne. Uprav vsled te pravice je bila med vojno propaganda proti Nemčiji tako Japonska trosi za militarizem več ko kdaj prej v "mirni dobi", se glase poročila is Tokia. Ravno tako Zed. države. Enako Anglija. Hitler je ves tretji rajh uposlil v smoter mi-litariziranja države, da zgradi vojni aparat, kakršnega niti kajzer, ko je bil najbolj na višku, ni zmogel. Sovjetska Unija trosi vsakcT leto več za obrambo. Pod oro4 ž jem ima že 1,300,000 mož. Ni pomoči, pravijo v Moskvi, sovražne države nas silijo v to. Novi tanki, nove puške, nove strojnice, novi topovi, letala— vse mora biti tehnično opremljeno na podlagi najmodernejših iznajdb in izpopolnitev. Kadar plane ves ta kolosalni mo-rilni aparat v akcijo, to bo klanja in rušenja! L. ii PODZEMSKE" STAVKE John Collins 45 let v delavskem gibanju Eden izmed najbolj znanih veteranov v delavskem giba-učinkovita, kajti njene torpe- nju v Chicagu je John Collins. dovke so potopile marsikako ladjo, ki je bila naložena z ameriškim blagom. Ameriška tradicija je, da je ^dolžnost za *overnerja in v druge ura- vlade protektirati "ameriške interese" kjerkoli. To je vsik-dar pomenilo samo in edino le koristi ameriške trgovine in industrije v inozemstvu. Osnu- namene. Zgodovinska dejstva!tek 2a nevtralnost te dežele v pa so seveda dokaz, da se je ta i bodočrh vojnih konfliktih pa dežela spustila v vojni ples na | Pravi* da mora ameriška mu-strani zaveznikov vsled koristi i nicijaka industrija prenehati mogočnih finančnih in trgov-|trgovati z deželami, ki so v »kih interesov j vojni, da Amerikanci v vojni Senator Nye odgovarja svo- dabi potujejo na potnUkih Par" jim :kritikom z obdolžitvani, i (Nadaljevanje na 5. strani.) On je pionir v socialistični stranki. V IllinoiMi je bil njen kandidat v raznih kami>anjah de, in za župana čikaskega mesta. Njegovi prijatelj i in sodrugi prirede ob priliki 45-*letn.ice njegovega delovanja v unij-skem in socialističnem gibanju banket, ki se bo vršil v nedeljo 8. marca v Humbotdt Com-mandery Hali, 2410 N. Kedzie Ave. Vstopnina na 'banket, vključi vsi večerjo, je $1,25. Prijave za udeležbo sprejema M. V. Halushka, 3239 W. Potom ac Ave. PARIZ IN LONDON V STRAHU PRED POSLEDICAMI, AKO DOPUSTITA, DA FAŠIZEM V ITALIJI PROPADE Sankcije niso bile samo demonstrativna gesta.— Zmaga Etiopije bi bila nevarna za imperializem En« prvih stavk, ako a« prva, v kateri to pretnofarji v boju ma tvoja sakteve ostali demonstrativno v rovih, se j« dofodila pred nekaj leti v Trbovljah Druga, ki je dobila svetovni sloves, je bila na Ofrskem. Potem so •e na »ličen način ponavljale v Rumumji, na Poljakem in v Angliji. Na tej sliki so trije izmed premogarjev v GlamorCanshire v Wales«, ki so priili po nedavni petdnevni stavki v rovu spet na površje. Družba je ugodila glavnim njihovim zahtevam. Finska federacija S. P. graja sklep eksekutive, ker ne koristi enotnosti Obe skupini v Nevv Yorku nadaljujeta z bojem. — Otežkocani poskusi za poravnavo Nova kampanja za organiziranje avinih delavcev Eksekutiva finske socialisti-J faktor v mnogih zadrugah in v čne federacije, s sedežem v J drugih ustanovah finskega de-Fitchburghu, Mas., je naslovila lavstva. V času, ko se je v Miamiju, v Floridi zbrala na posvetovanje eksekutiva Ameriške delavske federacije, je njen od-stopli član John L. Lewis govoril na shodu avtnih delavcev v Clevelandu, kjer je med drugim dejal, da je kapitalizem »tare sorte mrtev. "Kompanije ki posedujejo avtno industrijo, so poleg jeklarskega trusta u-nijskemu gibanju najbolj sovražne," je dalje izvajal. te pred pričetkom seje eksekutive A. F. of L. v Miamiju ji je John Brophy, tajnik odbora za industrialni unionizem, kateremu načeljuje John L. Le-wis, poslal pismo, da naj stori kaj resnega za organiziranje posebno avtnih in jeklarskih delavcev. Iz Brophyjevega pisma sije pretnja, da če eksekutiva A. F. of L. ne bo razumela Knight, predsednik bratovščine železničarjev, ki je pridružena federaciji. Wm. Green je časniškim poročevalcem na razna vprašanja izjavi',, da mu je žal, ker je Levvis resigniral. Sploh bi na zadnji konvenciji AFL niti izvoljen ne bil, je dejal Green. ako bi on ne zapretil svojim konservativnim pristašem, da rajše odstopi, kot pa da bi do- pustil poraz Lewisa. Očividno je, da je Greenu žal, ker je*Le-wis pustil odborniško mesto, kajti laglje bi ga bilo krotiti v eksekutivi, kakor pa izven nje. Vrhtega je Green človek, ki bi rad vsem ustregel. To je nemo- dne 15. januarja eksekutivi socialistične stranke oster protest proti odvzemu čarterja strankini organizaciji v Nevv Yorku. Pravi, da je ta njen sklep krivičen, netaktičen, enostranski, nedemokratičen in proti pravilom stranke. Finska federacija je v socia- V času, ko se je pričela vroča debat§ o strankini deklaraciji, so Finci naslovili eksekutivi proglas, da je taka kampanja za bodočnost stranke nevarna, kar vedo iz izkušenj. Na#lašali so, da se ne boje boja, kajti v povojni Finski je izgubilo življenje v bojih z reak listični stranki največja izmed | cijo 50,000 ljudi. Mnogi aktiv-goče, in zato se bo koncem vseh narodnostnih skupin. Ne ni člani federacije so bili de- 1/nnnn r\ m/\ i L av m ■ /k —m « ^ ^ _I _— ^ _ *---- _ _ _ *___V ¥ I • i i* a • • *l • t konca prejkone vsem zameril, posebno še struj i, ki zahteva akcijo za organiziranje delavstva v masnih industrijah. samo, da ima na jveč članov, j jansko na fronti v civilni voj-ampak poseduje tudi razširjen j ni in vedo. kaj pomeni boj, dnevnik, tiskarno in število j dočim ga ameriški sodrugi po-dvoran, poleg pa je odločujoč 1 (Nadaljevanje na 5. strani.) Boj cerkve proti svobodnemu šolstvu v Mehiki DIPLOMATI dežel, ki »o zastopane v ligi narodov, so s svojo akcijo proti Italiji spoznali, da sankcije, kakršne so sprejeli proti nji, niso samo demonstrativna gesta, kakor so mnogi izmed njih želeli, ampak da učinkujejo, ibodisi v moralnem kot v gospodarskem oziru. Ko so bile sprejete, je italijanski propagandlstični aparat spustil med ljudstvo val patriotičnega navduševanja, ki je res dosegel visoko točko šovinistične histerije, a nato se je pričelo streznjevanje. Kajti življenske razmere so se silovito poslabšale. Mladi ljudje so morali v Afriko. Prebivalstvo je btfo pozvano, da naj odda vladi vse nerabljene kovinaste izdelke — od železa pa do zlata. Italijanke so se morale posloviti celo od srebrnih in zlatnih prstanov ter jih darovati vladi za financiranje njene vojne v Etiopiji. Medtem so nastale nepredvide-vane težkoče v Afriki. Italijanska armada v Etiopiji se je po prvih par zmagah in po prvem prodiranju, pri katerem ni naletela na odpor, kar naenkrat ustavila in stala par mesecev, predno se je njeno poveljstvo spet odločilo za "ofenzivo". - Iz Italije so začela po skrivnih virih vedno pogostoje prihajati poročila o naraščajoči nezadovoljnosti z il duceje-vem pustolovstvom. V Londonu in v Parizu so se ustrašili za Mussolinijev režim. Laval v imenu francoske iti Hoare v imenu angleške vlade sta ponudila Mussoliniju "mir" na račun Etiopije, kajti dala sta mu jo dve tretjini. Račun sta napravila brez krčmarja. ,Ne liga narodov, ne svetovno javno mnenje, in ne ljudstvo v Angliji ni odobrilo te zakulisne imperialistične kupčije. To je prestrašilo mnogo vplivnih tljudi v Italiji. "Kaj. če se nezadovoljnost v naši deželi spremeni v vihar in požar, ako Mussolinijeva kampanja v Afrika konča v polomu?" so su-gestivno namigavali Parizu in Londonu. Verodostojni viri trdijo, da je žena italijanskega prestolonaslednika poslala svojemu Jbratu belgijskemu kralju Leopoldu v Bruselj zaupen apel, da naj posreduje pri angleškem kralju, kajti Če bo Anglija vztrajala pri sankcijah in v društvu narodov zastavljala pot Italiji pri njeni invaziji Etiopije, bo Mussolini padel in z (Nadaljevanje na 3. strani.) wisconsinska soc. stranka odo-brila zedinjenje v flpf članstvo socialistične stranke v VVisconsinu je sprejelo z veliko večino glasov predlog strankine konference za skupno delovanje na političnem polju delavskih in liberalnih skupin pod označbo Farmer-Labor Progressive Federation. Na vsak nasprotni glas so bili oddani štirje za predlog. To je prvi eksperiment te vrste v tako velikem obsegu, poleg eksperimenta z LaFollet-tovo kampanjo leta 1924. To novo orientacijo v politični akciji je posebno zagovarjal Hen-ry Ohl Jr., predsednik vviscon-sinske delavske federacije in aktiven socialist. Socialistična stranka v VVisconsinu ostane organično samostojna, kakor dozdaj, na političnem polju pa bo delovala skupno z drugimi klubi, ki se ustanove oziroma se ustanavljajo pod prej omenjeno označbo. Komunisti niso bili sprejeti v to združenje. hiških cerkvah prebrano pastirsko pismo, ki so ga podpisali vsi mehiški škofje in nad-škofje. V njemu oznanjajo, da je katoličanom v Mehiki pod »voje zgodovinske naloge, bo smrtnim (grehom zabranjeno moral iti odbor za industrialni pošiljati otroke v državne osnovne "socialistične" šole. Kdor izmed katoličanov se zoper to zapoved pregreši, ne bo dobil odvze in njegova duša bo pogubljena. Katoliška cerkev v Mehiki zatrjuje, da je sedanje držav- ProSlo nedeljo je ibilo v me-, no šolstvo socialistično, zato, unionizem svojo pot. V eksekutivi Ameriške delavske federacije je po odstopu Lewisa samo še David Du-binsky, vodja unije ILGW, pristaš industrialnega unionizma, in v nji edini socialist. Wm. Green, predsednik A. F. of L., nekoč eden izmed vodij unije Premogarjev, bi rad nekako u-•oglasil pristaše starega strokovnega unionizma z Lewisovo »kupino, kar pa se mu ne bo že iz tega razloga n«t ker Greenu manjka odločnosti. Na mesto odstoplega John L. Je bil imenovan v ekse-kuUve A. F. of L. Felix H. ker veronauk v njemu ni dovoljen. Ves sedanji mehiški državni učni sistem namreč temelji na svobodnomiselstvu. Ne vlada, ne stranka, ki dominira mehiški parlament, ni socialistična, pač pa izvajata socialne reforme, kar je bil temeljni namen mehištke revolucije za osvoboditev peonov in strmoglavljenje katoliške nadvlade. Cerkev v Mehiki je bila namreč izključno posest privilegiranih slojev. S pomočjo pri- Proletarec in vprašanje frakcijskih sporov v soc. stranki v Nevv Yorku Uredništvo Proletarca obvr ča čitatelje o argumentih obli skupin v socialistični stranki ki sta si v sporu. To nalogo izvršuje kot svojo časnikarsko dolžnost v slovenskem in an- lekem delu lista, neglede na »sebne nazore tega ali onega lašega člana. . V tej številki je poročilo o protestu finske federacije. V prihodnji bodo navedeni argumenti iz tednika Socialist Call. mitivnega verstva so držali ig-norantno ljudstvo v temi, dokler ni breme postalo toliko težko, da ga peoni in industrijski delavci niso mogli več prenašati. Revolucija je ibila popularen pojav in stari režim Diazovega krvništva in verskega vpliva je propadel. Razmere se kajpada niso spremenile na mah. Duhovščina v Mehiki se je par let potuhnila, potem je šda v ofenzivo. Podpirajo jo, »kot smo že večkrat omenili, katoliške organizacije v Zed. državah in Vatikan. V zadnjem pastirskem pismu mehiški škofje med drugim izvajajo, da ne sme biti socialist noben katoličan, ako smatramo za socialiste tjud i, ki ne priznavajo pravic cerkve in Boga, ne pravico človeka za posedovanje blaga in posestva, ki si ga je postavno pridobil ali ga podedoval. "'Katoliška cerkev bo z božjo pomočjo spet prerodila Mehiko," pravi pastirsko pismo, "ako verniki tako žele in če si hočejo obvarovati svoje duše pred večnim pogubljenjem." Podpisal ga je nadškof Pas-cual y Dlaz, osem drugih mehiških nadškofov in 30 škofov. Sedanja mehiška ustava do-] loča, da se ne sme otrok v jav-1 nih šolah poučevati v nobeni veri, pač pa si naj sodibo o veri ali verah napravi učenec sam. Ustava dovoljuje cerkvi in staršem, da smejo otroke učiti o veri kolikor jim drago, toda škofje s tem niso zadovoljni, kajti vse državno šolstvo je bilo pod njihovo kontrolo do revolucije, zato se odvzemu tega privilegija nikakor ne morejo privaditi. Svo-bodnomiselno državno šolstvo v Mehiki je obligatno šele od 1. M)34 naprej. PRIVATNI INTERESI NE DRŽE KRIŽEM ROK i • Zveze industrialcev in trgovske komore obstoje pred vsem za preprečenje organiziranja delavcev v masnih industrijah ali kjerkoli. Za spijone, provokatorje, v propagandi in za podkupnine sodnikov, policijskih iefov, šerifov in drugih oblastnikov trosijo milijone vsako leto. Izkoriščevalci so v bojih proti delavcem enotni. Oni vedo ne samo kaj nočejo, nego tudi kaj HOČEJO! Delavci so si edini le v željah, česa nočejo, ne znajo pa se ie orientirati v mislih, kaj hočejo. Izkoriščevalci se za svoje koristi vežbajo v šolah, na svojih zborih in s tajnimi inštruktorji. Delavci v tej deželi pa se ponavadi branijo vsake vzgoje, ki je njim v korist, in hlastajo le tisto, ki jim jo nudi posedujoči razred. Delavci, učite se od gospodarjev, da le organizacija šteje! Boditi aktivni v delavskem duhu v unijah, v podpornih društvih in na političnem ter prosvetnem polju* Jačajte v ta namen svoje socialistične klube in širite delavski tisk! Kapitalistični interesi ne drže križem rok. Tudi mi jih ne smemo, če smo res pripravljeni boriti se za preuredbo ekonomske uredbe. , l ___ PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA« IZHAJA VSAKO SREDO. I Mlaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, HI. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; z« Četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol lata $2.00. VPRAŠANJE NEVTRALNOSTI NI ENOSTAVNA REC Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje 4jo pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. proletarec rabushed every Wednesday by the Yugos'.av VVorkmen'« PublUhlaf Co., Inc. EstsJblished 1900. — Editor................................Frank Zaitz. Business Manager.................Charles Pogorelec. Assistant Business Manager.............John R*U Jr. SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Menths $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00._• proletarec M39 WEST 26TH STREET i CHICAGO, ILL. T.l.pboM! ROCKWELL ZM4. Tolmačenje ustave V zveznem vrhovnem sodišču imajo veliko večino pristaši kapitalizma. Pravzaprav »o vsi člani najvišjega sodnega tri-bunala za ohranitev sedanje uredbe, le, da nekateri verujejo v reforme, ostali pa hočejo, da ostane kapitalizem nesprem> njem. V tem smislu so razdeljeni, kadar sklepajo, če so tožene postave "ustavne" ali "neustavne". Zakoni socialnega značaja »o vedno neustavni. Trije in včasi tudi štirje člani vrhovnega sodišča glasujejo, da so ustavni, ostalih pet ipa jih proglasi neustavnim in s tem razveljavi. Ustava je torej elastična stvar. Kakor si jo sodišča tolmačijo, taksna je. če bi imeli v zveznem vrhovnem sodišču večino sodniki socialističnih nazorov, bi ustavo tolmačili po svojem prepričanju, kakor jo sodniki, ki so zaverovani »v kapitalizem, uporabljajo njemu v korist. Ustava Zed. držav torej ni stvar, ki bi bila jasna sama na sebi. Kar je enemu sodniku ustavno, drugi prav tako lahko na podlagi konstitucije tolmači, da je neustavno. Vendar pa je zvezna ustava zelo določna v enem slučaju. Taka kot je, poudarja svetost privatne svojine in profita. Vladnim organom ukazuje varovati posest posameznikov in v tem smislu se jo uporablja. Če bi na pr. zmagali socialisti in bi v kongresu sprejeli zakon za socializiranje bogastev, ne da bi »e prejšnje lastnike odi kodo valo. bi bilo to neustavno. V 'kongresu in senatu je zdaj več predlog, ki določa jo nov dodatek k ustavi. Če bo sprejet, lbo moč vrhovnega sodišča v odločevanju o zakonih zelo omejena. Za zdrav razvoj zakonodaje je potrebno, da se ustavo čimprej spremeni v smislu, da bo kongres »vrhovno telo za sprejemanje in razveljavljenje postav, ne pa sodišče. Senatni odbor, ki preiskuje munieijsko industrijo, je dognal, "da so Zed država vstopila v aadnjo »vetov no vojno največ v interesu finančnikov in munieijsko industrija. To je sicor že dolgo snano, ampak tudi ura-dna ugotovitev ne ikodi. E. V. Debs, ki ja to resnico j oananil že med vojno, so saprli, istotako mnogo drugih vsled anakoga "prestopka". Na tej sliki »o člani senat- Za restavriranje Habsburžanov Gibanje za povrnitev Habsburžanov na avstrijski prestol je med buržvazijo in med kmeti v Avstriji jako močno. Ovira ga zdaj podnačelnik avstrijske fašistične vlade princ Ernst Ru-diger von Starhemberg, ki bi rad sam postal regent. Kljub njemu pa se bi Habsburžani že povrnili, ako bi temu tako odločno ne nasprotovala mala antanta (Čeh oelo vaška, Jugoslavija in Rumunija). Anglija in Francija sta za obnovitev avstrijske monarhije s Habsburžani na čelu, češ, da je to edini način za ohranitev samostojnosti Avstrije. Drugače se pridruži prej ali slej Hitlerjevemu tretjemu rajhu. Francoski in angleški diplomati žele, da Nemčija ne postane lastnica Avstrije, ker se bi z njo preveč pojačala in postal« drugim državam toliko nevarnejša. Vsled tega si Pariz in London prizadevata, da bi mala antanta nehala nasprotovati povratku Habsburžanov na krmilo Avstrije. Ker pa se ne uda, češ, da bi Habsbur-iani potem intrigirali v vseh deželah bivše A'vetro-Ogrske za obnovitev stare monarhije v prejšnjih mejah, so baje prišli na pomoč francoskim in angleškim diplomatom tudi diplomati sovjetske Unije. Sigrid Schultz namreč poroča, da neuradni zastopniki slednje dokazujejo Pragi, da je zasiguranje samostojnosti Avstrije boljše jamstvo za varnost ČehosJovaške, kakor pa če Avstrija postane Hitlerjeva posest. Ako se postavi sina prejšnjega avstrijskega cesarja na prestol, bo po mnenju diplomatov omenjenih sil strnil okrog sebe »večino tistega elementa v Avstriji, ki se danes navdušuje za nacije in za združenje z Nemčijo. Da-li je Schultzovo poročilo glede delovanja neuradnih sovjetskih zastopnikov v Pragi resnično, ne vemo. Gotovo je le, da sovjetska Unija ne želi pojačanja Nemčije, kajti čimbolj bo pod Hitlerjem močna, toliko nevarnejša je miru na zapadnih mejah US8R. Diplomacija vsake države pa se ravna 'vedno po resničnih ali dozdevnih koristih svoje dežele. Zato je demokratična, republikanska Francija podpirala pred vo>no absoJuti-stično, reakcionarno carsko Rusijo, katoliška Avstro-Ogrska pa mohamedansko Turčijo. Na podlagi teh pravil diplomacij« je možno, ida so sovjetski diplomati, v»led bojazni pred jača-njem tretjega rajha, res za obnovitev monarhije v Avstriji, ker vedo, da v sedanjem položaju ne bo mogla dolgo ostati. Za uspešno socialno revolucijo v Avstriji zdaj ni izgledov. Na-ciji postajajo čezdalje drznejši. Princ Otto pa naj napravi kot kralj Avstrije konec njihovim ambicijam. Tako sklepajo diplomati, in intrigirajo — zastopniki vsake vlade po svoje — kakor zmerom. V kapitalistom uredbi ne more biti drugače. Hoovrov program Bivši predsednik Hoover, ki bi rad to službo nazaj, oznanja na shodih svoj program za povrnitev prosperi/tete in za pomoč farmarjem. Hoovru bi morda -kdo verjel, če ne bi vedeli, da ko je on bil pred*ed.nil^,ni imel za izboljšanje gospodarstva in za odpravo krize nikakega programa, paič pa je čakal, da se proe-periteta kar^an^t iprikaž« izza 'vogala. ne komisije, ki je seatavljala predlogo o nevtralnosti Zed. držav ▼ bodočih konfliktih. Toda rasni interesi intrigirajo tako mogočno, da bo postava o nevtralnosti, kadar in ako bo sprejeta, bres posebne veljave. Sestavljajo jo namreč v takem slogu, da bo neizvedljiva in vsled tega nevarnejša, kakor pa ako je spleh ne bi sprejeli. Ivan Toplikar: FRIDERIK ENGELS (Nadaljevanje) Ta vojna je dala En-gelsu priložnost, da je pokazal uspeh svojega študija vojaških znanosti. V krimski vojni je gledal brezupen boj naroda, ki pozna šele primitivne produkcijske oblike, z narodi z moderno produkcijo. Poseben članek je posvetil tudi pansla-vizmu, ki ga je Rusija v tej dobi na novo forSirala, vendar se nam pa ni ohranil, ker se je med potjo v Ameriko izgubil. Ukvarjanje z ruskimi problemi je nudilo Engelsu tudi priložnost, da je razračunal z raznimi ruskimi revolucionarji, ki so živeli v Londonu, predvsem z Aleksandrom Herze-nom. Ruski revolucionarji one dobe so bili oboževatelji ruskega naroda in njegovega primitivnega življenja; verovali so v bogate zaklade njegove duševnosti, slavili so njegovo mistiko, bili so mnenja, da so ruski kmetje rojeni komunisti; pri vsem tem so zaničevali evropsko civilizacijo, o kateri so menili, da samo kvari človeka. Evropo so smatrali za staro, menili so, da ie zapisana neizbežnemu propadu. Nasproti temu proslavljanju primitivno-' sti, patriarhalnosti in barbarstva pa je Engels proslavljal j zapad, njegovo industrijo in je trdil, da industrijalizacija narod pomlaja. Radi zaostalosti Rusije je menil, da v kapitalističnem družbenem redu ne bo mogla nikoli dohiteti o-talih evropskih držav; zato je videl njeno bodočnost v Aziji. L. 1857 je pretresla kapitalistični svet velika trgovska kriza, ki se je zazdela Engelsu prvi svetli žarek v temo reakcije. Od nje ni pričakoval Tiič več in nič manj nego — novo revolucijo. Pisma, ki jih je v tem letu pisal Marxu. so polna Sodrugi v Strabanu, Pa., priporočajo za sedež prihodnjega zbora JSZ Chicago veselih upani, menil je, da je prišel sedaj zopet čas, ko bo lahko zapustil kontor. Novembra je začelo že močno pokati po bankah, decembra pa se je kriza nagloma zopet ustavila. Drugi udarec krize je izostal — revolucije ni bilo. Vzrok, da »e je kriza tako hitro ustavila, moramo iskati v kolonizaciji Kalifornije in Avstralije* zlasti pa v dejstvu, da sta se odprli svetu Japonska in Kitajska; v obeh deželah je zavladala silna lakota blagu, ki jo jo evropska industrija komaj sproti lahko- uteševala. Kapitalizmu so se odprle nove, Še^nedotaknjene pokrajine. Z revolucijo zaenkrat ni bilo nic: Marx se je zopet lotil dela pri "Kapitalu", Engels je ostal v kontorju in študiral naravoslovne znanosti, ki so vprav v tej dobi .silno napredovale. Plod tega študija je — kakor bomo kasneje videli — nedokončano delo o dialektiki v naravi. i Omenil sem že, da sta ostala M ant in Engels v dobi reakcije docela osamljena. Dopisovala sta si samo z nekaterimi ožjimi pristaši, kakor z WeydemayerJem. ki je bil v Ameriki, in z Dano, izdajateljem "Ne\v York Tribune". Tudi z Nemčijo sta pretrgala vse vezi. Zlasti se je morala še Engelsu, ki je živel v Man-chestru, mestu s trgovskimi zvezami z Indijo, Kitajsko in Ameriko, zdeti Nemčija pravo "zakotje", ki ga je tako malo zanimalo, da niti nemških časnikov ni več bral. Proti koncu 50. tih let pa sta vendar začela dopisovati z Lassa-llom, s katerim sta se saznani-la že 1. 1848. Las.-alle je bil razumen in tudi duhovit člo- vek in se je prav tesno oklenil obeh socialističnih samotarjev. V pismih, ki jih je pošiljal v Anglijo, je bil zelo odkrit in ni prav nič slutil, da sta dajala oba vsako njegovo besedo pod poY*čalno steklo in kritizirala vse, kar jima je pisal. Pravilno pa sta mu štela v zlo, da je koketiral z liberalci in da je imel to slabost, da je vedno skušal priti v višjo družbo. Razšla pa sta se z njim ob drugem važnem svetovnopolitič-nem dogodku 50. tih let, namreč ob italijanski vojni h 1859. Francoski samozvani cesar Napoleon III. je sklenil 1. 1858 z italijanskim ministrom Cavo-urjem zvezo, ki je bila naperjena zoper Avstrijo. Slednja je imela namreč v posesti velik del gorenje Italije. Aprila 1859 se je začela vojna, ki so bili v njej Avstrijci poraženi in prisiljeni skleniti mir v Villi Franki. Ta vojna je zbudila veliko zanimanje v Nemčiji, kajti utrditev Francije je po-menjala zanjo veliko nevarnost. Zato je bila večina Nemcev na strani Avstrije. 2e v začetku vojne je spisal Engels brošuro "Po in Rena" ter jo izdal nepodpisano. Brošura je docela vojaškega značaja. Engels si nadene v njej masko oficirja ter skuša Nemce prepričati, naj se brigajo y.a francosko mejo, ne pa za Italijo, kjer nimajo kaj iskati. Brošura je tako spretno napisana, da so v Nemčiji splošno mislili, da jo je spisal kak generalštabni častnik. Pisec se vnema za enotno Nemčijo z nacionalnimi mejami. Danes nas bo zanimalo še to, da je Engels že tedaj io^no povedal, da belgijska nevtralnost ne bo za nemško armado nič pomenila. — Razen te brošure je Engels napisal o vojnih operacijah v Italiji še nebroj člankov, ki so izhajali v "Nevv Y'ork Tribune". (Dalje prihodnjič.) Haile Selassie v "dobrem razpoloženju Neizvršena obljuba Rooseveltova administracija je obljubila, da bo do te jeseni zaposlila pri relifnih delih v«e brezposelne, ki so zmožni za delo in prejemajo relif. Teh je 3,500,000. Uposlili so jih šele dober poldrug milijon. Strabane, Pa. — Razglas v Proletarcu pravi, da se bo vršil prihodnji ali XJ. redni zbor JSZ dne 3., 4. in 5. julija. Izmed mest, ki so na glasovnici za se Jež te/a zbora, je tudi Canonsburg, Pa. Ker nismo vedeli dovolj zgodaj, da bo ekse-kutiva JSZ določila te dneve, je dvorana društva Postojnska Jama SNPJ v Strabanu oddana za iati čas tukajšnjemu društvu Pioneer, ki obhaja svojo 10-letnico. Ker so prvi vprašali zanjo in jo najeli, in je tudi ne bi prepustili drugim, je naš klub št. 118 sklenil sporočiti to dejstvo članstvu JSiZ, da na referendumu ne bi glasovali za Canorvsburg. 4 Ob enem priporočamo, tla glasujejo za Ohicafo, kajti delegate in goste Im> veselilo videti naš novi dom — Slovenski delavski center John Ter6eJj. Barberton in napredno delavstvo UpravnJk Chas. Pogorelec je pisal v prejšnji številki Proletarca, da iz naselbine Barberton, O., ni še nihče naročil koledarja. Včasi je v nji obstojal deloven klub. Včasi je bil Bar. berton znan — če že ne radi drugega — vsled Martina lf. leznikarja. V zadnjih predsedniških volitvah pa so prihajala u Bar-bertona poročila, da je naselbina že toliko napredna, da v cerkvi celo gospod iiipnik agitira za Norman Thomasa. To je bilo za naprednost b&i bertonske naselbine jako ala-bo. Kadar začne fajmošter agitiratiza "socializem" in sociali-ftiČne kandidate, in če mu ljudje verjamejo, je v tattem kraju konec kluba in konec delavskih aktivnosti. To pojasni, čemu Am. družinska koledar ne dobi naročil iz krajev, kjer ao tudi župniki "socialisti". "Zveza" z Italijo fiasko Propaganda Rev. Jagra v Am. Slovencu, v kateri je dokazoval, da je za Jugoslavijo najboljše in najpametnejše, če se z veže z Muasolinijem, se je razblinila brez učinka, kakor balonček. Am. Slovenec je bil deležen velike graje in tudi protestov proti neprebavljivemu priporočilu Rev. Jagra. Ker so mnogi čitatelji "A. S." pričeli sumiti, da je tudi "A. 8." za tako odurno zvezo, je prošli teden priobčil uredniški članek proti Italiji, kateri naj bi nekako popravil škodo, ki mu jo je povzročil s svojimi rou 'iolinijevskimi nasveti Rev. Jager. Mlada klerikalna fronta V glasilu frančiškanov se vesele, ker se je slovenska ameriška mladina izkazala za tako odločno katoliško. Pozabljajo, da par fantov iz kakega katoliškega kolegija ni še mladina. Mr. Becek, naš mladi prijatelj v Ambridgu, Pa., pa preti z "razkrinkanjem". Pravi, da zbira podatke proti nam skupno z nekim bivšim zastopnikom našega lista, ki živi v Ambridgu. Ko bo*ta gotova — mmm, to bo dišalo! Upamo, da se jima ljudstvo ne bo zasmililo in da bosta svojo razkrinkanje izvršila čim prej in kolikor največ mogoče na senzacionalen način. Drugih posebnosti v Ambridgu ni, razen da se naš omenjeni prijatelj Bicek še ukvarja z mislijo, kako bi lahko s pomočjo svojih številnih kolegov stisnil naš pokret in njegovo glasijo za vrat. Se ena enotna fronta! Katoliški listi ob vsaki priliki zatrjujejo, da je najmanj 90 odstotkov članov SNPJ vernih, toda ostalih 10 odstatkov jim krati pravico do svobodne vesti, ker jim je v društvih za-branjey> ravnati se po katoliških nazorih. To je hudo —skoro kakor na Ruskem, ali v Mehiki. Ampak ker ima v SNPJ še vedno vsak član samo en glas, in ker odločuje v nji le veČina. Čemu ne bi teh 90 odstotkov Članov katoliških nazorov začelo akcijo za združenje SNPJ s KSKJ? Taka ogromna večina bi jo lahko izvedla, ostalih 10 odstotkov članov pa se naj postavi pod kap, če ne bodo hoteli k izipoveii. Farmer-Labor Party in komunisti Komunisti v Ameriki niso leni. Poslužijo se vsake prilike za vrtanje od znotraj. V socialistični stranki nudijo takoime-novano moralno oporo militantom. V splošnem pa se spet ukvarjajo z idejo ustanovitve Farmer-Labor party, kakor so to v veliki meri poskušali že 1. 1923 na konvenciji v Chicagu in l. 1924 v St. Paulu. člani komunistične stranke se smatrajo u oficirje. Ampak kaj naj bo armada, ki ima le oficirje! Treba je tudi "vojščakov". Zato imajo komunisti posebno po prošlem kongres kominterne nalogo, da si dobivajo pristašev kjerkli. Delovati morajo magari tudi med cekmoštri za svojo stranko, pa čeprav je pri tem treba hliniti cerkvenjake. V Zed. državah je danes sentimettt za ustanovitev velike delavske stranke ugoden, dvomim pa, da se nezadovoljne sile strnejo v nji, če bodo tudi naši prijatelji komunisti zraven. Kljub temu, oni so agiln-i in agresivni, pa morajo neloaj početi. Mogoče se s časoma tudi izkaže, da je sprememba med njimi resnična stvar, ne pa samo hlinjenje. Koristno bi bilo. BOLGARI V ZED. DRŽAVAH IN NJI-H0V0 DELAVSKO GIBANJE Etiopski cesar se je selo razveselil, ko ja cnčel dobivati poročila s fronte o smagah njegovih čet. Ta slika ga prikazuje, ko je govoril v radio sa ameriško publiko. Poročila z etiopske fronte pa prožli teden niso bila razveseljiva, ako je verjeti Italijanom Praviio, da so noKilf nad S,000 Etiopcev in prodrli 125 milj v notranjost Selassijavoga cesarstva. O Bolgarih se v tej deželi tudi med Jugoslovani le redkokdaj čuje. Velikih naselbin nimajo. Vendar pa se kot narod ne razgubljajo toliko kakor na pr. priseljenci mnogih drugih malih in velikih narodnosti. Pravijo, da je vzrok temu težja dostopnost Bolgarov asimilaciji, kakor pa pri večini drugih narodnosti. Za svoj stari kraj ?e Bolgari zanimajo celo bolj kakor Srbi, Hrvati in Macedon-ci. Vzlic temu pa se jim ne more očitati, da se ne zanimajo delavsko gibanje. Kajti Bolgari v Ameriki imajo v tem oziru med Jugoslovani poleg Slovencev prvenstvo. Bolgarska sekcija socialistične delavske stranke (SLP) obstoji že 25 let in ravno toliko čana njeno glasilo Robotniče-ska Prosveta. V SLP slovi bolgarska sekcija za naj požrtvovalne j#o, kar se gmotne podpore tiče. Ko se je leta 1909 ustanavljala JSZ, so bili povabljeni na sodelovanje tudi bolgarski socialisti. Njihov glavni zastopnik na ustanovni konferenci in par drugih zborih JSZ je bil Dimitr Ekonomoff iz Gar.vja, odvetnik po poklicu. Ker Bolgari niso prišli v našo zvezo, se je umaknil tudi Ekonomoff. Nekaj let pozneje je postal vo-d]'na oseba v hrvatski sekciji JSZ Bolgar Teodor Cvetkov, kateri je znan veliki večini aktivnih delavcev v našem pokretu. Zdaj je Cvetkov urednik "Znanja", glasila Jugoslaven-skog Prosvjetnog Saveza. Asimiliral se je med Hrvati rn Srbi Topol noma že pred dvema desetletji. Bolgarska federacija SLP ob-držuje svoj zbor skoro vsako leto. Lanski se je vršil na Božič v Detroitu v Hrvatskem domu. Udeležilo se ga je 26 delegatov in 5 bratskih delegatov. Federacija ima 23 klubov s 367 dlani. Napredovala je v teku let* za en klub in 13 članov. V času svojega zbora v Detroitu so imeli par zelo dobro uspelih priredb. Na banketu so za svoje bolgarsko glasilo prispevali $4,262.88; s to vsoto so prekosili celo jugoslovansko federacijo SLP in hrvatske komuniste, ki na posamezni prireditvi nikoli ne zmorejo tolikšne vsote. Običaj med njimi je, da zbirajo denar v določen namen naprej, a vsoto oznaršjo šele na banketu svoje organizacije. Seja kluba it. 1 Chicago. — V petek 24. januarja se vrši v SDC na 2W} So. Lavvndale Ave. redna kluba št. 1 JSZ. (Podana bodo važna poročila o financah » delu kluba v preteklem po končanem dnevnem rsdn P* bo razprava rn sklepanje o osnutku za ustanovitev drtifcab-ne^a kluba v prid SDC. Kdor ni še napravil obr«*u' na za vstopnice prošlih klubo-vih priredb, ga prosimo, da ri to na tej seji. — P. O. ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČ1Č. m&M (Nadaljevanje.) II. ♦ Ko je Ewald v pondeljek zjutraj prinesel Undauovo prtljago v hotel, je bil tudi že uredil vprašanje »tratenj** izročil je Mangienu na skrivaj potrdilo detektivske pisarne in godrnjaje zabavljal na vse kriplje — jezen nad udobno samoumevnostjo, s katero je Njegova Milost baron skakal sem ter tjtie v pižami in smehljaje se odložil odhod na popoldan. "To bi si bil lahko včeraj premislil! Jaz bi bil tudi rajši ležal pod odejo, namestu da bi ie ob osmih tekel v mesto. A čemu smo neki mi preprosti ljudje na syetu? V Hamburgu stoje njegovi delavci že tri ure ob strojih. Za gospoda barona je zmerom nedelja!" Ko je tako bolj iz čuta dolžnosti kakor iz prepričanosti blatil baronovo zajedalsko življenje, se je večkrat na skrivaj ozrl proti doktorju |n videl, da je bolje, da se čim prej pobere. Predobro je poznal Landaua, da ne bi uganil, zakaj bolšči tako mrko predse — saj seje bilo res tudi težko odločiti, pustiti lopovom. da bi triumfirali, češ, pobegnil je iz straha pred nami! če ne bi bili videli razvpitega Kraakeja v družbi preiskovalnega sodnika, bi bil Ewald sam napel vse sile, da bi preprečil "ugrabitev", zaradi katere lahko pride Landau klepetuljam v zobe. Čeprav je hitel na vso moč, vendar je doktorju bral v očeh. da tudi on ni popolnoma zadovoljen s skrivnim begom, čim bolj se je bližala ura odhoda, tem bolj ga je mučil občutek krivde: odnesel boš pete nevarnosti! Kaj brigajo doktorja Heinricha Landaua družinske zadeve ponesrečenega don Jua-na? Izgovor je bil prepuhel. A nič ni pomagalo — tesnoba v prsih je popustila šele, ko je lokomotiva vendarle potegnila — in se je zibajoči ritem sproščene brzine osvobojujoče pretakal v telo. Doktor si ni mogel več tajiti, da je bil vesel, ker je ušel nevarnosti, sramoval se je strahopetno-sti in poizkušal vse, da bi potolažil <, svojo vest —. Dopovedoval si je, da je bil tudi kot medicinec prvo leto zbežal iz secirne dvorane ter se le stežka privadil ječanju in kričanju pri operacijah — toda ne v skrbeh za svoje telo. Tako tudi zdaj ni bila bojazen za samega sebe, ni bilo smešno mučeništvo tri-deseturnega zapora tisto, kar ga je prav za prav vznemirjalo — tistih bleščečih oči preiskovalnega sodnika, tiste razgrizene in oslinjene cigare med zlobno režečimi se zobmi ni mogel pozabiti. Če misliš na vse tiste brezimne mučenike, ki so jih iztrebili iz življenja, ki jih je počasi duiila v temi strupena trapoglavost njihovih sodnikov — ne trideset ur, ne, pogosto trideset let dolgo — prsti se ti stiskajo od jeze. Baron bi bil moral opaziti Landauovo vznemirjenost, če se ne bi bil tako vneto ukvarjal s svojimi skrbmi. Sedel je zakopan za časniki, kakor da se uči na pamet bedastih poročil, ki so na vsakovrstne načine nategovala romantično zgodbo o ljubezni ubogega tovarniškega delavca do odlične dame. Pravljica je bila od konca do kraja presenetljivo verjetna! Šoferjeva izjava o sumljivem potniku in najdeno pismo na doktorja sta imenitno izpopolnjevala zgrajeno pojasnilo. Kdor ni vedel nič o ljubimkanju med Mimi Brenkenovo in oropanim baronom Mangie-nom, ta ni mogel najti nič sumljivega na vsej storiji. Za poučene — in pred vsem za Sonjo, Je ostal delavčev izbor silno nenavadno naključje. Prav za iprav bi bil Mangien lahko popolnoma zadovoljen z nepričakovano dobrim zaključkom svoje prigode. Epizode z Mirni se je znebil, pohotno bleščanje v Leit-^itzevih prašičjih očescih je pričalo, da se bo brez dvoma nadaljeval njun pisarni roman, Mimi je vrnila dobremu Bodu mladostma prijatelja — in Bodo je menjal bolje kakor Mimi. Gospod kriminalni komisar ji je bil dorasel. Spomina na truplo na kamniti plošči se je že težjfc otresal. Prizor z rokami, skrčenimi, kakor da se hočejo okleniti življenja, je ostal vžgan v spominu — a vendar le težek* sen: kriv je bil mrtvec sam, ni si bil priLa*Ul oble-•kt> zato, da bi bil sovrstnik* rešil! Edina resna skrb je bila j.n je ostala Sonja. Kaj bo i pomagala vsa doktorjeva prostori ušnost, ko bo pa vsiak trenutek s pogledom m svojega moža lahko ugotovila, kdaj govori resnico in kdaj laže? Vlak prispe v Hamburg takoj po zaključku dela. Ravnatelju Hahnu je bilo telefonično naročeno, naj počaka šefa v tovarni: o vsej pošti, ki se je nabrala v treh praznikih, je v vili težko natanko poročati — tcftai bil samo izgovor. Ce bi le ne bilo tako mučno priznati samemu sebi, da se je hotel potuhniti ter se vrniti domov šele, ko bi bil doktor že vse lepo uredil! V Berlinu, dokler je še 0 pomagal mladi Evvald, je bilo lahko prerešetavati potrebne bojne zvijače: pomoč je veljala «pač le za pretvezo. Zdaj pa. ko se je z vsakim obratom kolesa bližal trenutek in je neutajljivo šlo le /a tu, da potisne prive<• glase svarila iz istih virov. Italija je obubožana in finančno bankrotirana. V slučaju kaosa se razlije po nji lakota in Evropa bo moralno prisiljena šenkovati Italiji živila za milijone ljudi. Vse.te možnosti he vznemirjajo zastopnikov francoskega in angleškega kapitalizma toliko, kakor verjetnost, da bo Mus-sol inijevi vladi sledi'1 režim, ki bo odpravil kapitalizem. To bo imelo neugodne posledice tudi za ostale kapitalistične dežele. In uprav zaradi tega strahu skušajo kapitalistični državniki Mussolinija obvarovati pred katastrofo. Anglija in Francija imata tudi druge razloge, da ga skušata izvleči iz kaše. če se Etiopiji pusti, da porazi Italijo, bodo drugopoltna plemena v angleških in francoskih kolonijah imela pred sabo dokaz, tla belopoltni osvojevalci niso nepremagljivi. Ako Mussolini v tej krizi, ki objema Italijo, ne pade, bo to zasluga Anglije in Francije v prvi vrsti. Par velikih zmag v Etiopiji, ako jih doseže, bo istotako vsaj začasno okrepilo njegovo zrahljano pozicijo. To it* slika £ imperialistirne strani. A tudi druga stran ne miruje. Zavedno delavstvo v Evropi stori vse v svoji moči, da se sankcije čimstrožje izvaja in da propaganda proti Mussolinijevi vojni in fašističnemu terorju v ničemur ne popusti. (Nadaljevanje s 1. strani.) polnoma diskreditirani. če se človek spomni na njihovo pro-šlost in na njihov nauk, da je za dosego namena dovoljeno vsako sredstvoTse mu tudi zdaj uriva mnenje, da je njihov namen vse kaj drugega kakor pa govore. Socialisti smo zavzeli stališče, da ne gremo skupaj z njimi predno ne bomo na jasnem o novi komunistični vlogi. Meni se čudno zdi, od kod pri njih to čudno naglo izpreobr-nenje. Res potrebujemo veliko, pošteno delavsko stranko, ampak socialistom je potrebna tudi opreznost, da se ne poruši delo, v katerem smo že toliko žrtvovali. — Joseph Snoy. dje veseli, ker bodo spet deležni lepih slovenskih in drugih domačih plesnih komadov, kakor jih more igrati le omenjeni orkester štirih godcev. Zadnjič smo imeli smo tri, pa so izredno dobro igrali. Klubov odbor bo skrbel, da bodo udeleženci imeH obilo zabave in da bodo post rež en i z okusnimi kranjskimi klobasami in z drugim, kar spada zraven. Rojaki blizu in daleč, pridite v soboto 16. feb. na Boydsville na maškarado kluba št. 11. Vstopnina je samo 25c. Farmer-Labor Party Tajnik kluba soc. stranke na bližnjem Martins Ferry je sklical na dne 14. januarja sestanek v svrho posvetovanja, da-li naj se za okraj Belmont ustanovi Farmer-Labor Party. Ta- zni, ker se ne ve, za katerim grmom tiči zajec, kar sem komunistom povedal. Rekli so. da če se F.-L. P. ustanovi, se ji mora dati socialistične principe. Večinoma so bili mnenja, da je ustanovitev take stranke potrebna, čeprav smo nekateri socialisti argumentirali, čemu se ne rajše strniti v naši stranki, namesto ustanavljati novo z ravno takim programom. Sestanek je bil vzlic temu koristen, ker smo se seznanili z mnenjem drug drugega. Pojasnjeno je bilo marsikaj, kar so mnogi prvič čuli in tako je bil sestanek tudi izobraževalnega pomena. Komunistični vodje so bili zelo vljudni in pohlevni kot jagnijeta in niso dosti ugovarjali, ko smo jim povedali, kako so igrali razne trike v socialistični stranki in drugih organizacijah, da so Članom soc. f>ev. zbora "Zarja" Cleveland, O. Običajno se po vsakem koncertu dogodi, da nekaj pevcev in pevk izostane z vaj in šele po nekako polovični dobi med prejšnjim in tprihodnjem koncertu se jih prično spet udeleževati. To je napačno! Vsakdo bi se moral zavedati, da ko hitro je en koncert končan, se je treba takoj učiti za drugega, ako hočemo, da bo dobro predvajan. Pevci, katerim manjka vaje, ne morejo napraviti na av-dijenco dobrega učinka, kar mora imeti vsak zbor vedno pred očmi. Kakor vsak delavski zbor, ima soc. pevski zbor "Zarja" za svojo nalogo poleg gojitve vokalne glasbe delovati tudi v duhu delavskih načel, to je, za socialno in ekonomsko svobodo, v kateri ne bo gorja po- manjkanja in izkoriščanja. Veliki slovenski socialni mislec in naš največji pisatelj Ivan Cankar je zapisal: "Boj za socialno pravico je kulturni boj. Kdor se temu upira in mu nastavlja nečiste cilje, je sovražnik človeka in kulture." Na prihodnjem koncertu v nedeljo 5. aprila imamo na sporedu poleg drugih točk opereto "čevljar baron". Je komična in vsebuje mične domače pesmi. Ako se boste vaj redno udeleževali, bomo na priredbi 5. aprila v stanju nuditi publi-| ki res veliko užitka, ob enem pa nam bo to v bodrilo za na-daljno delo. Naši koncerti niso za luksus, kot so buržvazni, ampak zaradi namena, kot ga je označil v gornjem stavku nesmrtni Ivan Cankar. Zavedajmo se tega, iin bodimo vsi aktivni, pa bomo gotovo uspe-! šni. .................................- Vabimo v zbor tudi tiste, ki j imajo veselje do petja, a še niso člani, kajti Čim več nas bo, i toliko laglje bomo zmagovali | svoje naloge na kulturnem polju in na polju dela viške vzgoje sploh. Vaje se vrše vsak četrtek ob 8. zvečer v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. — Tajnik. koj, ko sem iprejel poziv za naš danes pod svojim imenom po- Klub št. 1 je vplačal za nadaljne delnice iz prebitka svoje Silvestrove zabave $200.00. Justin Zaje, tajnik kluba, je kupil eno delnico. * Dohodki S/ D. C. novembra in decembra so znašali $9,-388,30, s prenosom z dne 25. oktobra pa znaša skupna vsota $19,658.13. Izdatki novembra in decembra so znašali $9,743.87. Knjižna imovina S. D. C. dne 31. dec. je znašala $9,898.56, ki se deli: delnice * Jugoslovanskem stavbinskem in posojilhem društvu $8,600.-00. čekovna vloga in gotovina na roki $300.23. V bankah, ki so v konkurzu, $642.33. Posojilo Proletarcu, 356.00. Skupaj kot prej, $9,898.56. Podrobni računi bodo v prihodnji številki. Vsoto, ki smo Jo plačali za hišo in štiri stavbišča, znaša $8,900, nekaj stotakov pa je bilo do zdaj izdanih za predelave. Občni zibor SIX^ se je vršil prošlo soboto. Vzlic slabemu vremenu je imel precejšnjo u-deležbo. Podana so bila poročila članov direktorija, sledile so zanimive razprave in izvoljen je bil odbor, v katerem so Frank Alesh, Anton Garden, Filip Godina, Filip Kmetec, Vinko Ločniškar, John Rak, Ch. Pogorelec, Justin Zaje in Fr. Zaitz. Nominiranih je bilo 28. Sprejelo je nominacijo samo teh devet. Joseph Steblay in Donald J, l^otrich, člana prejšnjega direktorija, nista več kandidirala. Ko je biLa seja končana, se je pričela domača zabava. * V petek 24. januarja se bo vršila v SDC seja kluba št. 1. Po končanem dnevnem redu bo predložen osnutek za ustanovitev posebnega kluba SDC. Ta klub bo imel v Centru svoj prostor in svrha mu bo gojiti družabnost in zbirati gmotna sredstva v prid domu. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. Občni zbor JSPD Chicago. — V soboto 25. januarja se vrši v Slov. del. centru občni zbor Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega družba. Prične se ob 8. zvečer. FENCL*S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tal. Crawford 13S- Pristna la okusna domača jedila Mtnti'iHiiii'tmtiiriinmiiHttHM>Me»MMM»#MMMIMM»M»tfejiwry VVgrker«' International Union of America. je bila svoj čas najradikal-nejša del. strokovna organizacija v tej deželi. Njeno glasilo Bakers' Journal, s svojo znamenito nemško prilogo, Deutsch-Amerikanisehe Baker-Zeitung, iijv "iprogernjanstva" in s p^ mečjo oglasov v časopisju * je izkoriščevalcem res po>ro, čA^pra^- jo imenoma u- cialistov v skupno stranko — za kolekto v prid iperaekutira- stanovi, ampak samo ime ni še je bilo pred par desetletji res dobro in v socialističnem duhu urejevan list. To unijo so ustanovili Nemci in zato je bil s po-četka njen omenjeni nemški list list njeno glavno glasilo. Ko se je pričela tudi v pekovski obrtni "masna produkcija", je nastal za unijo pekov težak problem. Delavcev v velikih pekovskih tovarnah se ji ni posrečilo organizirati, kar ji je ustavijo pot napredovanja. Največje udarce pa je unija pekov doživela med svetovno vojno. Kajti kompanije so jo dol- Ob priliki 50 letniceTe njeno glasilo, ki po omenjenih bojih izhaja »kupaj v angleškem k nemškem jeziku, izšlo 10 straneh. Tt> je s iver malo, primerjamo njihov list z miij. mi prvomajskimi in jubilej^, mi številkami, ampak za to u. nijo vendarle veliko. V stavkah in za bolniške p<>4. pore je unija pekov- izplač*k vsega .'kupaj približno tri mili. jone dolarjev. Za seboj ima pt stro zgodovino in na razredne« bojišču so njene zasluge za delavstvo neprecenljive. Vzrok njenemu nazadovanju v piv šlih par desetletjih je v gUk-. nem strokovna oblika, ki j««, lje unijam priliko za vitalno* ni m delavcem pa sta bila Roy Burt in distriktni organizator komunistične stranke. Kolekta stranka. Brovvder je odvrnil: Pomagajte nam pri delu za u-stanovitev skupne velike Stran- je znašala nad $300.00. Upoš- ke, pa jo bomo imeli. Zelo je tevajoč, da je bila vstopnina Thomasa kritiziral tudi zaradi na debato od 40c do $1, je to pri lična vsota. Predmet debate je bil ozna njegovega protivojnega stališča. Socialisti Thonja.^ove grupe so absolutni pacifisti in zo- njen na letakih in vstopnicah: | Per vsako vojno. "Recite vi o "Katera pot za ameriško delav-j vojni in zoper vojno karkoli," stvo: socializem ali komuni- je dejal Brovvder, "ampak ka-zem?" dar bo napadena sovjetska U- Držala sU se ga prav malo, niJa- bo ^vedno delavftvo pač pa se največ pečala s so- Podpiralo vojno na njeni stra- dobnimi dogodki. Thomas je ni oglede »» pacifistična gle- ponovil svojo kritiko, da USSR didctt 0 vojni." Spet velik val v stranko socialnega patriotizma. Ta letak eo izdali Trocki-jevi komunisti, ki so v tej deželi organizirani v VVorkers' Party. i Mnogo ljudi se je po tem besednem .spopadu vračalo iz dvorane zadovoljnih in so živahno gestikulirali. Ako zase povem po pravici, moram priznati, da ni name napravila ni-kakega posebnega vtisa. F. Z. Nace Mihevc kot človek in socialiat ponovil svojo kritiko, da USSR pomaga zalagati Italijo z Pokanja, oljem, sovjetsko diplomacijo Kljub vsem skušnjam s kopa je kritiziral zaradi sankcij, munisti pilznavam, da je go-ki jih je pod vzela liga narodov voril kot realist bolj stvarno proti Italiji, češ, da v njih ni kakor Thomas. Thomas je na-iskrenih namenov, zato bi bile vajal mogočne argumente, am-na mestu samo delavske sank- j Pak v realnem svetu izgube cije ("vvorkers sanetions"). O pomen, ker se svet ne suče po komunistih je Thomas dejal, naših željah, da govore čestokrat eno. de- ~ Slovencev je bilo na tej delajo pa naobratno. Kljub po- bati malo -I- kvečjemu sto. če- skusni kritični analizi je fcil hov še manj. Red je .zdrževa- ........ ..... Thomas strpen in bil s kom- Ja socialistična garda, kar pa agitator in organizator stran- plimenti komunistom zelo ra- ji ni bilo težko, ker, kot že o-|ke. Socialistični stvari je ostal dodaren. - j menjeno, m komunisti niso po-; zvest v vsakem slučaju do kon- V Proletarcu je bilo na kratko poročano, da je nas dne 5. dec. za zmerom zapustil s. Nace Mihevc. Rojen je bil na Vrhniki 30. julija 1870. V svet se je podal za kruhom ko mu je bilo 17 let. L. 18&8 je že vstopil v delavsko izobraževalno društvo Arbeiter Bil-dungs Verein v Beljaku. Tu je postal tudi socialist — ne socialist po imenu, ampak agilen Earl Brovvder se je v prvem služili ničesar provokativnega. govoru in tudi pozneje večkrat Ko sem se pridrenjal po kon-ostro dotaknil "stare garde" v čani debati na trotoar, mi je ca svojih dni. Izrabil je vsako priliko, da je bodisi govoril na sestankih in shodih, ali prido- soc. stranki. Pri tem sem se j močan' moAki sunil v roke rde- bival za socialno demokracijo Izredna tovariše pri delu, v ožji druž-bi, na zabavah in kjerkoli drugod je imel priliko. Zelo rad je tudi dopisoval. Vedno je govoril bodisi s tiskano ali živo besedo poljudno, da so ga Itjudje razumeli. L. 1890 sta se spoznala z Jo-žetom Zavertnikom, s katerim sta nato v soc. stranki in v že- I NOVIH Crown plinskih peči e i. ZAČASNA PONUDBA! Zglasite sa takej! Dovolimo vam $15 za vašo staro peč pri nakupu krasne Crovvn plinske peči. Pridite in oglejte si jo! Na vpogled tudi omejena zaloga drugih peči po nizkih cenah. $15.00 popusta za vaio staro peč $5750 f right} Redna cena $72.50 s zameno sa Krasna peč 7.a nizko ceno. S toplotnim regulartor-jem in hitrim grelcem. Fini izdelek. Oglejte si to izredno vrednost bo danes! Redna cena farso s zameno sa $7450 Izdelana iz belo-sivega ma-terijala. Redna oprema, vključivfci v.ie pritikline, ki se ra-bijo pri prti. Veli ka vrednost! Public Service Companv OF NORTHEftN ILLINOIS spomnil nedavnega komentar- če tiskan letak: "Poroka soja Ivana Molka v Prosveti, kjer cial patriotov?" In pod tem na-prava, da se komunisti niso slovom besedilo, da so debate prav nič spremenili — kajti med Brovvderom in Thomasom čemu se ne spremene proti le priprave za uvod v spora-"stari gardi" v soc. stranki, če zum med komunistično in so-so res zavzeli novo linijo? Tho- cia listič no stranko. Letak na-mas je Brovvdaru v odgovor živa obe za skupini šarlata-dejal, da mu komplimenti ko- nov, ciportunistov in renega- munistov z ozirom na njegov tov, ki zahtevajo bolj in bolj,............................. boj proti VValdmanu in Onealu zedinjenje stal i novce v in so- lezničarski organizaciji skupno nič ne koristijo. Nedvomno je imel pri tem v mislih očitke "starogardistov", da pomaga komunistom mi svoj način pri razbijanju socialistične stran- j ke. V dokaz mu navajajo cita-1 te iz govorov na komunističnih shodih, iz navodil, ki jih daje članom komunistična stranka, niajveč pa iz glavnega komunističnega glasila Daily Wor-ker. Z ozirom na olje Italiji je Brovvder poudarjal, da je U. S. S. R. iskreno za sankcije a tudi na svoje koristi ne pozabi. Kajti bojkot ene države proti drugi ne zaleže nič, pač pa le splošen bojkot. "Mi smo realisti," Je dejal Thomasu. "Tudi italijanska sekcija vaše stranke zre na sredstvo sankciji z realističnega stališča," je poudarjal, in nato je Čital odstavke iz izjave italijanske socialistične federacije v Zed. državah, v kateri kritizira socialistično eksekutivo zaradi njenega stališča zoper ligine sankcije. Nato je Brovvder poudaril, da so italijanski socialisti tudi v drugih deželah za sankcije v področju lige narodov, in vrhu tega skoro vse delavsko gibanje po svetu, socialistično in komunistično. čemu naj bo torej v tem slučaju ravno Norman Thomas v pravem, je vpraševal Brovvder, in množica v dvorani je orila v navdušenem ploskanju. Nato je Thomasu očital, da je njegovo stališče pobožen pacifizem. ki v realnem življenju ničesar ne- pomeni. Govorila sta tudi o I^bor stranki. Thomas je izvajal, da take stranke brez množic ne Home-Owners! Plačajte Vase zaostale davke do 1. februarja —in izognite se kaznim! NOBENA OBVEZNOST ni bolj važna kot plačilo vaših davkov na vai dom. MOGOČE STE EDEN od tistih posestnikov skozi zadnjih par težkih let, ki ste bili primora-ni zaostali s plačilom davkov. SEDAJ JE CAS, da uredite vaš davčni rekord in oprostite vaše posestvo davčnih obveznosti. Z DOVOLJENJEM izrednega zakona po-rtavodaje zdaj lahko plačate davke za 1932 in prejšnja leta brez obresti in kazni; na ta način si prihranite od 25% do 61% — in celo več! Vi morate ob enem plačati ob istem času tudi davek za 1933 (z obrestmi). NE ODLAŠAJTE! Pomnite, ta priložnost poteče s 1. februarjem 1936. Odkritosrčno Vaš, delovala, dokler ni Jože odšel v Ameriko. Od 1. 1912 naprej so ga dunajski sodrugi namestili za tajnika organizacije kovinarjev v Trstu, kjer jc bil do poloma; Pred tem je bil strojevodja na državni železnici. S todnifom Mihevcem bila tesna prijatelja, bodisi osebno in na polju našega socialističnega udejstvovanja. Spoznala sva se v znameniti volilni kampanji, ko so tudi navadni ljudje dobili pravico izvoliti na vsem Kranjskem enega državnega poslanca. To je bila takozvana peta kurija. Spoznala sva se na Dunajski cesti pri Maliču. Železnikarje-va krojačnica pa je nam služila za shajališče, kjer smo reševali razne socialne in druge j probleme. Večinoma so bili naši sodrugi "V onih dneh zelo re-vol ucionarno razpoloženi, kar je dalo dUkuzijam med njimi jako živahen značaj. Po iniciativi Zeleznikarja je nam Mihevc določal naloge za agitacijsko delo, včasi pa je , nas na kako nedeljo ali^ praznik pozval v gozd na Rožniku, kjer je nas uril v govorništvu. Iz prsti, kamenja in vej je napravil oder, pa smo se vrstili in govorili drevju ter ptičem, Mihevc pa je nas kritiziral, u-govarjal in včasi pa se z nami zaradi vaje sporekel kot nasprotnik delavskega gibanja. Na ta način je nas hotel usposobiti, da bi postali v diskuzi-jah in na shodih kos v argumentiranju z resničnimi nasprotniki. Te šole sta se udeleževala tudi pokojni Linhart in Prepeluh. Oba sta bila tedaj še mladeniča in študenta, toda zelo nadarjena. Razvila sta se v izborna žurnallsta in govornika. L. 1938, ko sem bil na obisku v starem kraju, so dali Mihev-cu stalno službo v mestni plinarni v Ljubljani. Ob prostem času je bil moj stalni spremljevalec. Stranka mu je bila vse in le o takih rečeh je govoril. Zelo je mrzil zgagarje. Z Nacetom sva si stalno dopisovala tudi po moji vrnitvi v PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Slane sa eelo lete $6.00, pel leta #3.00 Ustanavljajte nova drufcra. D«»«t članov (ic) je treba sa novo druitvo. Naslov za list i-ss tajništvo j« t 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Ameriko. Njegova pisma so t*, ko zanimiva, da bi mu fatia storjena krivica, če jih ne bi I objavili, člani JSZ pa bi biii prikrajšani na dobrih informacijah, ki so zgodovin ke vred-nr posebno v letih 1918-24. Razni polomi in nezrelost d* lavstva ga je bolela. Življenj* mu je marsikaj zagrenilo. V poslednji dobi je poslal v to deželo svojo oporoko, oči vidno r namenu, da bi na tej sti*ai morja zagledala beli dan v tisku. Uredništvo Pro letam bom prosil, da mi rezerviraj kaj prostora za objavo Mihev-čevih dokumentov v Majske« Glasu, če pa to ne bo mogofc, tedaj vsaj v redni izdaji Pral* tarča. — Anton Vičič. Vodstvo organizacije je p^ navadi odsev članstva. Sl«^ vodstvo je posledica brezbrii* nega, nevednega članstva. —T Nothing was ever made but th* some one could not make it waw and seli it for less. A modernisedl good hou»ewif« and careful mother« will buj from Wencel?s Dairy Produds Producers of Hifhest Quality MILK PRODUCTS Phone Monroe 3673 CHICAGO, ILL 2380-82 Blue Island AveniH Wbo don'l make »t wor»e — But make it »ave —T (ihAiSlii m*M- ■ BARETINCIC & SOI Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURL: Al 3724 W. 26th Stre#« 1:30—3:30; 6:30—8:30 Dsilj Tel. Crawford 2212 A t 1858 W. Cermak M- 4:80—6:00 p. n. Dsil? Tel. Canal 1100 Wedneadsy snd Sundsf by appointments only Re.idence Tal.i Crawford §440 If ao an»wer — Call Austin 5700 COUNTV TRF1ASURFR CHICAGO. ILLINOIS PayBackTaxesNow! ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO —v-' _ Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CIIICACO, ILL. Tel, Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. CHICAGO, ILL., January 22, 1936. Finska federacija S. P. graja sklep ekse-kutive, ker ne koristi enotnosti I NESREČE S POTNIŠKIMI LETALI SE MN02E (Nadaljevanje s 1. strani.) gftjo največ iz listov in knjig. 4 U takrat »o zapretili, da če se obe struji ne.sporazumeta, bo njihova federacija v obrambo ivojih agitacijskih koristi in fgpthev socialističnega dela rsjie odstopila, kot pa da bi postala loga med sporniki. V izjavi z dne 15. januarja ■ - * . M i a Ja^ t . k ■» I' I ** — — —* m poudarja, «« jo sittep uje seje eksekutive soc. stranke vznemirja. Pravi, da so Finci verjeli, da bo sporazum, do-*i«n pod njenim okriljem, ikltnjen julija prošlo leto, u-reiničen. a namesto tega je »por povečan. Odbor finska federacije izjavlja, da se upravičeno internira v newyorški spor, kajti v mestu New \ ork imu ne samo svoj največji klub, ampak tudi druge ustanove. "Sklep tksekutlve na njeni seji v Phi-ladelphiji je bil omotični uda-psc v telo socialistične stranki,M menijo Finci, "ker ga bo totlla vsepovsod. Sklep eksekutive smatramo za diktatorsko dejanje in za izrabljanje modi, ki v tem slučaju eksekutivi sploh ni spadala." Eksekutiva je na seji v Phi-Isdelphiji med drugim sklenila, da se mora vsak član stranke v New Yorku javiti posebnemu odboru, ki ga je imenovala eksekutiva, in njemu s podpisom izjaviti, da je pripravljen biti zvest član in se ravnati po načelni deklaraciji ia pravilih. Ta sklep je krivičen in pro-vokativen, pravijo finski sodrugi. Njegov pravi namen je po ajihovem mnenju ta, da se dolgoletne člane iztisne ven, kajti čemu naj sodrug, ki je dal več desetletij svojega življenja "Sodrugi v eksekutivi! S svojim sklepom boste razbili socialistično stranko. Napravili | ste težko napako, neglede, kako iskreni so bili vali nameni. Prekličite ga in recite stranko, Mi smo prepričani, da se bi konferenci socialističnih strank vzhodnih držav posrečilo iz-j ■u u ii u t i r m m KLa - — l — J * * - » • I -+-« v f t rt f i Ftt-r tine, a KO DI Ji VI S T vojlm prenagljenim sklepom ne preprečili to možnost/' Medtem se boj v Nevv Yorku nadaljuje. Odbor soc. stranke v državi Nevv York in v nevv-yorškem mestu ni hotel odstopiti ih posluje dalje pod imenom socialistične stranke. No-voimenovani odbor, ki ga je izbrala eksekutiva na seji v Phi-ladelphiji, pa nadaljuje s svojim reorganizacijskim delom. (V prihodnji številki bomo navedli argumente skupine, kij zagovarja odvzem čarterja N« sliki J« letalo, kakršno jo prosil trden teleb-nilo na tla bliau Goodwina v Arkansasu. Vseh 17 oseb e letalu je bilo ubitih. V ovalu je oljni mesnat F. C. Klub st. 49 JSZ Cpmrade Dorothy Judnich rtports that the Waukegun Red Kalcons ha v« i taken th« name of Norman Thomas m«ht i. Taslseffkars for m« m*i Miriam Mahnich, flight leader; Eva| Simsic, ouill; Esther Salmon, assist-ant flight leader; and Edward Spa. ckapon, treasurer. Their guides are Comrade* Ophella Zager and Geor-C i« Albrifht. * --^^____, __a _ . ■ . j Any of you vvho vvould like to . . .. . . . 0 . ... , |WiiUs to the Wauketan Flight should vzgoje je, da je pečat akebetva Seja ml. odseka in član- I ■f*'.?«"' t« th« quiii, Kva Communications From Our Readers THE FAM BOOKS A»D RELIGION Miluravkee, Wis. — Strange as 't may reem, we have had printed books for lesa than 500 year*. The inven-tion of naptr came from \he ('« mm. it onto th« ved I At ^_______ bomt 1460 A. 1). \her~ invented •hf rr ©f ČVicSf o, were jnsil#d "fl*' in a movablf type which ? S It »centa that the first set of pu*- Th* Chinese passed zlo« and ridiJle* »us ratl»cr difficult. A-»r-' 'h'' Europoi^s re e. Nevarthslass, Dorothy Judnich. of 'v0 5**-l^^J1 Lr"vn? t"e ' Uauk.rfan. Ulinoia, hm,I Helep Dre- ciallat calendaiH, aH pronmed. Thay P^ntfd pages possibl«. Before didnlt gutM* aU the «n*wef* eorreet-i-^" m ly, but they came very, very ne ar! ** to jt. I wr !te>n on paper JLad__uype, rr: Hart, eden lamed potnikov, ki je isgubil življenja v tej neafodi. Oblast preiskuje tudi to katastrofo, kajti sdi se, da je nekaj v družbah, ki lastujajo letala, narobe. med slovenskimi delavci že na zelo nizki točki. To je eden iz« Cleveland, O. — Na naši newyorški stranki in reorgani-! z*dnji redni seji je bilo zaklju-j med kulturnih in političnih us-začTJo pod svojim vodstvom!! £eno, da ae daruje iz klubove pehov, ki ga lahko res n pono-__blagajne Proletarcu $6.00, Pro- Nova uprava udruženja broj 20 JSS svetni matici $6.00 in v sustain-ing fund City Central S. P. v Clevelandu $3.00. Za ta korak smo se odločili, ker smo imeli Na 5. januara o. g. Jug. soc. . t , , • .... * * ! dobro udeležbo na veselici na udruženje br. 20, koji sačinja- vaju srpski drugovi, imalo je svoju godisnju sjednicu na ko- joj je izabrana nova uprava za god. 1936, Stara uprava Pod-j^^^^ dalje je' la vik f kulturi." Pri'^Vazpečava- I nju' komu n4ij P^ružen. nela je opširan izveštaj o ak- * — tivnostima organizacije kroz božični večer. Jože Durn je dejal, da bi bilo pravilno, da se spomnimo tudi tajnika in za- ?om beležmo. Scer se se dobe klečeplazci, ki okušajo duh hlapčevstva o-hraniti in ga širiti, ampak uspeli ne bodo. Vsakdo, ki hoče zadržati napredek človeštva, zamre v razvoju. družinski Letošnji koledar pisnikarja. Določena jima je1 je zopet bogat prispevek k de-bila majhna vsota. Nadalje je lavski kulturi. Pri razpečava-bilo sklenjeno, da se pismeno j nju koledarja iporadi vs«bine povabi naše simpatičarje, stare sodruge in one, ki se za ni-. . majo za izboljšanje razmer de-' -ral-Aii nazori, češ, vsi časopisi in kavosti organizacija je bila pri- ,avstva Upamo, da se bodo knjige pišejo tako, da ljudstvo | A!1';"11: ^r0^t0.Kt0, HeUnogi odzvali temu pozivu, če razdvajajo. Torej priznajo, da bi na* bilo več, ki bi resno de- stva kluba st. 37 JSZ v Milvvaukeeju Milvvaukee, Wis. — petek 24. januarja ob 8. zvečer se bo vrnila v šoštaričevi dvorani važna seja za utrditev mladinskega odseka JSZ. Na člane kluba št. 37 apeliram, da seje udeleže polnošte-\1 no in pomagajo z dobrini posetom pri odločevanju za pojačanje odseka iai o \praia- W ? do mm r< s were n<»« and p~rchmenti. And ccnv(iuenJly "before thia, ster ea wire tcld by word of mouth in pDet-ry fi«ti res razdvajajo delavstvo. Sicer sem jim razjasnil razliko med časopisi enih ter drugih nazorov. * V petek 10. januarja se je vrnila seja kluba št. 180 JSZ Zadovoljnost v brez« močnosti zvest član eoc. stranke in se tajnika vidi se da su celokupni iavgtvu ravnal po njenih sklepih? To I prihodi bili za god. 1935. $597.-bo smatral za ponižanje, za in-1 a rashodi $555.95. Cist osta-suJt na svoje dolgoletno delo, t*k koncem dec. 1935 $41.68. pa ga sploh ne bo k tistemu tri-j U novu upravu izabrani su banalu, pač pa bo ostal doma z i ovi drugovi: za tajnika Petar užaljeno, razočarano dušo. Ali pa se bo pridružil tistim, ki so prepričani, da je eksekutiva odvzela čarter newyorški or-Unizaciji protipravilno, oziro-■a krivično, ker je na strani ene frakcije in z njo vred v boju proti drugi. "čemu naj sodrugi in sodruge, ki delajo že dvajset in več let za socializem, obljubijo ko-aurkoli, da se bodo ravnali *vesto in disciplinirano v pod-roiju reorganizirane stranke v driavi Nevv York? "Čemu naj zaslužni sodrugi ia sodružice pokleknejo pred kakšnim strankinim tribunalom in komu na ljubo?" vprašuje « zgražanjem finska federacija. Dalje izvdja. da so vsi trije tokozvani nadzorniki odbora ^ reorganiziranje soc. stranke v newyorški državi nasprotji odstavljenemu mestnemu in državnemu odboru, pa je vsled teKa umevno, da so pristranski m bodo delovali za premestitev vodstva v roke razkolniiki skupini ob enem pa izrinili večino članstva iz stranke in njo obdolžili za razkolniško. Finska federacija graja sedanje vodstvo stranke,, ker je •svojim negovanjem provoka-tivnih frakcijskih bojev povzelo, da je od časa bojev, ki nastali zaradi detroitske deklaracije, izgubila osem tisoč članov. Izjava Fincev navaja, da je načrt eksekutive za "reor-fanteh-anje" stranke v Nevv *orku prirejen tako, da'se mu mora odreči vsak član, ki je z Veflno* eksekutiva pa bo potem da je bil njen plan odo-*en 2 veliko večino glasov. 8 bo izgubila nadaljne tisoče c anov» poudarja izjava. v^kritiki gre še dalje in pra-r d» so očitki eksekutivi. da njen referendum v Nevv Yor- T " mussolinijska invazija in ■^izem, 'upravičeni. Kako eksekutiva zahteva, da se čtant ravnati po stran- Kokotovich; pomočni tajnik John Lalich; organizator Božo i VVeekly People, glasilo SLP, je priobčilo dolg članek z ozirom na sedanje frakcij.^ke spore v S. P. Pravi, da je to le.sad | razkola iz 1. 1899, ko je Hill-skupno z vveatalliškim klubom quitova skupina odftia iz foc. stranke, na kateni je član- in skupno z Bergerjevo skupi-stvo nominiralo kandidate v | no ustanovila sedanjo sociali-Kakor razvidno, se aodrug mestne urade. Naš sedanji žu- stično stranko. Joseph Snoy še vedno spominja j pan 8- Baxter J« bil spet no m i- Priznava, da dokler sta bila niran za županskega kandida- živa Berger in Hil!<|uit, eociali- vprašanje za nas je, kako odpraviti krivice, ki se gode de- ta. — Frank Matkovich. Fl u«tavi, ko pa se niti sama av nc,wi „ , ------ -------- Michael Cavich Stoiko Stano- i , , Kansasu, Pod- Pogorelca gotovo poznate. Ni Micnael ravich, ^tojko Mano- h Terčelj, Jurca in .še mno- /a Slovenca ki bi noto/al no jevich i Branko Bielich; dele- jro druirih .vtivnih sodnikov . K1 P«1?\ttlripo erat i sk Cr\r*ir r,,, ntv Pontr u i K oiugin aKiiv nin soot ugov, sloven* kih naselbinah toliko gat za Cook County Central ki ge po naj,eibinah trudijo za1 Committee Socialist Party, M. |V)kri>t Ladevich; odbor za štampu: Mi bomo skuAali storUi Sava Bojanovich i George Ma- da naA kIub v Collinvvoodu po-slach; tajnik sekcije George jačamo Upamo, da bo odziv Maslach. na naša pjama povoljen. Novi odbor preuzeo je svoje stični stranki tudi razkol s komunisti 1. 1019 ni povzročil tolikšnih zlih posledic, da bi propadla. VVeekly People se sedanjega boja veseli — češ, kdor seje zanje. dužnosti na 11. januara i na-dati se je da če organizacija pokazati veču aktivnost i više živahnosti u ovoj godini, radi toga što se svi aktivni članovi sada nalaze u Chicagu. Ova- Frank Barbič. J Razno iz VVest Allisa Weat Allia, Wia. — Slovenci v Ameriki smo sicer .majhen j oče umrli, tudi Matija ni šel let kakor on. Zaradi slabega zdravja je trgovsko potovanje po Ameriki poslednja leta opu-fltil. Dne 14. januarja, na svoj 68. rojstni dan. je bil pri nas, da smo ga skupaj praznovali. Mr. Pogorelca poantam že 25 let. Bil je prijatelj mojega očeta. s katerim sta delala na £ly-ju skupaj v maj ni. Ko so mi Okrajni blagajnik Gill prevzel vodstvo kampanje za iztirjanje zaostalih davkov Comrade Dorothy say* /urther that their Flight has been orjcanjaed a little more than four months and they've had two parties and a pic-nic and programa to make tnoney. They were invited to appear on the program given during the JSF Con-feience there.—Ye§, and the Chi-caro people who attended the pro-Siam, L>orothy, are stili taHcing about ho;v fine your numbers vvere. # Le t'a make U MII>WAUKEK WBMC naxt w««k. Young folks in Miiwaukee, whether you belong to a Fulcon group or not, write to us fri>m your clty. We're going to re-port your responses, so if you really want to live up to your name of be ng alert and aetive, let us knovv of your aetivities. This is your Fal-eon eorner, too. ♦ Old poata—modernisad M o iv 1 lay me Daim to sire p; \\'ky should / pruy to th« Lonl My soul to keep? For t r kit t is t h* Lord t And ivkut «« wy sovit Ima ginu t ion, my dear, M ithoui any youl. ■ * A Test Kow many of you can define every on j of these words: pickat, »cab, • trika breakar, dietatorship, Hearst, proietariat, union, cla»» »trugfle. « If you can't make 100% on the test, ask your Guides to explan the wo;*ds to you. U£ MEMBER NEXT MILVVAUKEE WEEK. WEEK 18 Angleški kralj umrl Angleški kralj George V., star 70 let, je umrl prošli pon-deljek. Dasi je kralj Velike Britanije v glavnem le še orna !* unF>eI evcable that in a civiliiad wcrld such as we know today, thit we found Hitle** deatroying thousands of book« in a huge bonflre, because they vvere to edocate their people for a h gher civilization. Did you knovv that if you vvunted to read a Bi bi«, that ia a complete set of Bihles, that there are probably more than 100 volume«? In fact,-you uould have to have a complete lfbrary if you u-anted to read aH of the writings of the Bible. If you are »upi>ose to be a good Catholic you are forbidden to read certain parts of the Bible. And did you kno.w that during the W»rld's War, if a Catho-lic went to confes^ion and told the piiest that he read Socialist papers that he wa» not given absolution un-tT4 he omi.sed the prieat that |te wouldn't read such papera anymore, etc. Not so verjr long ago I came aeross an article, that, parenU who sei^d their children to a Godless school in Mexico, can receive no absoluton. The State Public Schools are pro-nounced as socialistic achoolš in Me-xico, and parents are taught that it is a great sin to have thweir children in a State Public School. It is any won-der, that, sonve of us turn in dk^uat and -believe little or nothing in the t each ing.s of relgion. Science too, would progress much f urther, if it were not for organired aeligion. Louiftc Bratanic Jur«*yk. One of the things the Chicago Tom Mooney Flight decided on laat vveek was to give carfare to ali those Fal-cons whose parent« are uneniployed. " a HEMEMBER, MILVVAUKEE. (Sand your correipondence to Mary Jugg, 4134 W. 24th Plače, Chicago.) Želod ci, kateri poravnajo svoje davke do 1. feb. nja nalaze najagilniji i najspo- delavsko kulturno ljudstvo, sobniji drugovi, od kojih pravom puno očekujemo. narod, toda med drugorodci I več'v jamo. Udeležil se je po- in po« moža. VediU) je kvog slučaja nije bilo ved 5-6jsmo kljub temu dobili prizna-1 »reba mojejfa očeta in poirre goaina i sto se na ceiu uuruze- >1 io i It lt nad jmuivn in ' U«__; -___ ___T r _ ■ • sa nje in ugled, ker nas smatrajo | ba mojega imel crt To je zasluga razredne Izobrazbe, ki amo jo doaegli s Dalje usvojen je opširan na- - pomočjo delavskega časopisja za aktivnosti u 1936 i stav- jn kl,jiK ter z vztrajno airitaei- Ijeno u dužnost svakom uprav- j.0 po naselbinah. Poaledica te niku šta ima da izvrši svakog _ mjeseca, kao i to, da naše aktivnosti u glavnom koncentri-šemo medju srpskim i hrvatskim radništvom, a Amerikan-ce da prepustimo Amerikanci-ma, oni su sposobniji za to. Da se poveča članstvo orga- dnev željo, da ji»h bi ie mnogo dočakal zdrav in veaej. M»ry Smol t z. URADNO ODKRITA RESNICA 0 ZA PLETU V ZADNJO VOJNO Kampanja bo seznanila ljudstvo po vsem okraju o velikih prihrankih, ki Jih bodo deležni davkoplačevai. ment, se temu dejstvu primerno z njim tudi postopa. Noben dvor na svetu ne pozna tako razkošnih in dragih ceremoni-jalnosti, kakor angleški. Kralja Georga bo nasledil njegov sin, princ VValeški, kateremu je ime Edvvard. Njegoš vo ustoličenje bo pomenilo nove ogromne stroške za Anglijo, drugih posebnih sprememb pa zaradi smrti kralja ne bo. Vaie.n razvoj v okrajni vladi se prične ta teden, ko bi okrajr blagajnik Joseph L. Gill pričel z obširno kampanjo sa izterjanje zaostalih davkov. ttumpanja obeta biti zelo plodo za nas prijazno be.sedo. , nosna v izterjevanju In »nižanju za K njegovemu 68. rojatnemu ' oatalih davkov na posestva v Cook evu mu iskreno čestitam, z okraju- ki inašajo dose<,aj nad $150'* nizacije, da se ponovo dodje u nikih v vojno zapletenih dežel dodir sa svima otpalim člano- na svoj riziko, in če bo ladja, vima, da se što iivlje poradi u H katero se vozijo, napadena, potpornim organizacijama, te nimajo pravice zahtevati ame- da se dodje u dodir sa hrvat- riške protekcije za svojo var-skim grupama u Chicagu i iz-sitost. Dalje se v vojno zaplete- van Chicaga, koje su naklonje- nim deželam ne sme dajati po- ne radničkom pokretu za pojačanje Srpsko-hrvatske sekcije Jugosl. soc. Saveza. George Maslach. Torgler izključen iz nemške kom. stranke sojil niti se jih zalagati s si-rovinamj bdlj kakor pa po v* prečno sEosi pet let pred pri-četkom vojne. Postava za nev tralnost te dežele je na podlagi skušenj potrebna. Koliko bo-v ogromni dominaciji ameriškega kapita Komunistični li^ti i>oročajo, lizma zalegla, je drugo vpra-da je nemška komunistična Sanje, kajti na čelu Zed. držav stra-nka, ki deluje v tretjem ni socialističn, kabinet, kakor rajhu tajno, na svojem pro- "pr. na .Švedskem, Norvežkem šlem zi trošili za oboroževanje te dežele več kot kdaj prej v mirni dobi. i ooo.ooo, V*e delo je usmerjeno največ v pogledu bližajočega se časa, do katerega se lahko veliko prihrani na zaostalih davkih, za 1. 19:12 in prej. sna leta ako se isti poravnajo do 1. februarja t. 1., kakor je bil sklep državne legialature. Ti prihranki bodo znašali od 25^ do 61% ali pa ae več, kar je seveda odvisno od leta, za katerega so z davki zaostali. Naznanila" in plakati so bili razširjeni in razobeieni po vsem okraju, v katerih se urgira davkoplačevalce na njih dolžnosti in ugodnosti, katere bodo imeli ako poravnajo svojo obveznosti do 1. februarja. "Kakor pomeni uspeh te kampanje veliko za uradnike okraja Cook, za meato Chicago, in druga mesta in naselbin« v okraju," je rekel okrajni blagajnik Gill, "istotako pomeni veliko sa vsakega posameznega davkoplačevalca, ker si bodo s tem ve-,4že dolgo časa se je davkoplačevaU-em grozilo s sodnij-pkim nastopom, ako ne plačajo davkov v pravem času. V sedanji kampanji bomo ljudem dokazali, kaj in | koliko si prihranijo, ako poravnajo svoje davke ob času. Rešili se bodo skrbi, ki jih tare zaradi zaostalih davkov." Naznanila potom časopisja, radia letakov, brošur In osebnega prizadevanja bodo seznanila ljudstvo o tej kampanji. Poaestniki hiš in ze-irljišč ae opozarjajo, da ne odlašajo predolge, temveč se nemudoma obr-nejo na Joseph I/. C»illa, okrajnega Uhigajnika, in sc poslužijo ugodnosti, fct poteee 4. februarja 1936. Obuvala za Italijane Italijanska vlada je naročila v Nemčiji 850,00C parov o-buval za svoje vojake. čno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Tritierjevo grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerodnostih in lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlui. Nikarte delati poizkusov $ kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner-jevo grenko vino. ki je trkom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu »panju in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicago NAJVEČJA slovenska KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Gradivo v Proletarcu je šola za delavce. Pišite po cenik PROLETARCU A Yutfosl«v Wee carpenter and bricks to the ma^on, usually received as the fruit of his daily t6il tvvo shillings. He became the ehvy of his fellows if, at thc end of the week, he took home to his familV 15 shillings. "On such a pittance, it was only by the strictest economy that a m» hanic kept his children from star-vation and himself from jail. In the lovv, dingy rooms which hf called home . .. sand on the floor did duty for carpets; there was no glass on his table, no prints on his vvalls. What a stove was, he didn't know; coal he had never seen; matches he had never heard of. Ovar a fire of fragment« of boxes or barrels, lit by the spnrk from a flint or vvith live coals from a neighbor's fire, his vvife cooked a rud« meal and served it in pevvter dishes. He rarely tasted fresh meat as often as once a vveek." That is a pieture of the lives of unskilled American vvorkers shortly after the Revolution, in 1784. Just why men in such cases should fight for liberty is rather hard to imagine. Some of them did it, however; perhaps it is another čase of the triumph of hope over experience, as the French say of a second marriage. And this grim pieture is dravvn by John Bach McMaster; a clear-head-ed. tireless and usually accurate his-torian; who put dovvn in his chron-icles phases oJ life vvhich more dain-ty recorders passed by on the othei side. The modem unskilled American workman — before the depression came — had a considerably better standard of living than his ancestors By Chester M. Wright did in 1784. But it is easy to exag-gerate the gain—and to vvhom does the worker owe that gain, nuch as it is? To the philanthrop.v of his mas-ters? Say rather of his master's neighbors; but the »nprovement which springs from that source is not spacious. To the opening of the VVest, vvhich gave the poor a chance to gft land? That vvas worth much, though many of the good results it would have brought othenvise were offset by irnmigiation. - -------- TV the development of science in industry? Again one must admit that this had some effect. Science enabied the worker to make so many things that the boss couldn't take ali of them away—except under eertain circumstances. But aH these "uplifting" forces left the cotton mili barons of 1032 preseribing a diet for their serfs on vvhich four people could exist for a vveek on $1.60; a diet of com meal and "sowbelly" and occasional beans. That is a piece of barbarism vvhich 150 years of philanthropy, and land settlement and science could not erase—except vvith the help of labor unions; and there vvere fevv unions in the southern cotton mills in 1932. ..The moral vvould seem to be that the plundered poor vvould better dis-card some of their long, long p.'-tience; and join vvith their fellovvs to fight fnr their righu-------------------- T0LST0Y-FR0M THE GRAVE REBUKES MUSSOLINI Liberty vvithout bread is a *oul vvithout a body, and a soul vvithout a body is a spook. The one job that never pays is nursing a grouch. MILWAUKEE SOCIALISTS Milvvaukee, Wis. — The newly organized Young Socialist Branch No. 37 promises to rise to unexpected prominence as an aetive branch of the Yugoslav Socialist Federation. Chairman Leo Schvveiger and financial secretary John Kobza presided at the first meeting. Henry Maren, John Maren, Victor Kouchich, and Edvvard Sostarich vvere elected to the organization committee. Herman O. Kent openey the superstition of patriotism? Cannot they understand for themselves that so long as they do not definitely refuse to pay that po rt ion of the taxe* that goes to armament« and the maintenance of armies, that so long as they do not protest against ali military service, just so long vvjll vvars be unavoidable, and that they vvill be rushing on, aelf-impelled, tovvard their ovvn des-truetion? Armaments keep people in poverty, and j>overty Increases as armaments inerease. As long as the people contribute to armaments, vvar cannot be done away vvith, and, vvhether they vvin or lose, the result vvill be the same: countless dead and mutilated and general economic rum. "Can vve not look for something better in the future than that some future nevv Crispi, some nevv Bara-tieri, should again defraud the people of their pennies, darken the minds of youth and send them again to their destruetion in Abyssinia or —even more te.rrible—into fratri-cidal conflict vvith Frenchmen, Ger-mana, Englishmen, Russians?" Tolstoy discusses further in the letter the various deceptions used as pretexts for driving people into vvar: religious and patriotic pleas, along vvith others—ending vvith "the sad-dest of aH deceptions, the *elf-de-ception that resorts to ali sorta of remote measures against vvhat ad-mits to be unjust, meaningless and 4ererbfe, mstcad rrf the simplent and emo-erats, the churches of the nation are being robbed of ancient r;ght* and j privileges. \ VVe teli this story because it show< hovv re triplets (vvhicli should have deligh^ed the JtaaaV heart) vvrote to Mussolini for help. As the story goes, he promised aid if she vvould name the triplets—Victor for the k ing, Italia for Italy, and Benito for himself. This the mother did. But conditions grevv vvorse snd vvorse. No assistance. Then she vrrote to the Duce: "Victor is sleeping, Italia is crying, Benito is sueking my blood." It seems that the sentences had too much hidden meaning for the dietator, so he ordered the mother to life imprisonment. Decide for yourself; the story is credited to the People's Press. An overflowing crovvd at the Thomas-Browder debate on Jan. 13 gave us something to think about. W"ith comparative ©ase, yes, vvithout much vvork on the part of the Socialists at ail, three halls of the Ashland Auditorium vvere chuck full and over 600 people vvere turned away because of lack of facilities and accommoda-tions. What is it that the Communists have that the Socialists lack? VVe must admit that the Communists drew the larger share of the crovrd. Why is it that. our program doesn't attract people? Does it require too much brains to understand Socialism? Are people really so vvilling to follovv a violent course in preference to a peaceful one? VVe Socialists should ask ourselves some questions and learn the answers to them. The debate vvas interesting if for no other reason than to see the mass of eager minds vvaiting for an ans-vver. The špirit of the meeting vvas certainly friendly and receptive and Comrade Norman Thomas gave a good account of himself. He, hovvever, didn't make that major distinc-tion quite as clear as he could have or as vve vvould like to have heard it. But Brovvder gave us the ans