Published monthly by Slovenian National Federation of Canada
For the Editorial Board and SNF Ivan Cerar
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada
St. Joseph's Press, Toronto
Subscription rates: $3.- per year
25 cents per copy 1 line 10 cent, 1 column z 1" $1.40
sLo\)ensk<\
FOR n FREE SIOUERin
Nikdar ni bil apostolat katoliškega tiska in njegovo vzvišeno poslanstvo v širjenju božje resnice bolj važno kot v teh dneh, ko so postali božji sovražniki tako številni in prekanjeni v širjenju naukov teme.
Pij XII (1948)
LETNIK VI VOLUME VI.
TORONTO, 15 FEBRUAR 1956
ŠTEVILKA: 2 — NUMBER: 2
WASHINGTONSKA IZJAVA THIS IS SLOVENIA
PIJ XII
PROTIKOMUNISTIČNA SVETOVNA POLITIKA stalno boleha na razlikah med njenimi zastopniki, ki jih znajo komunisti spretno izkoriščati. Ena značilnih potez sovjetske politike je, da skuša na eni strani podpirati Anglijo v njeni bolj strpni politiki do sovjetskih pridobitev na svetu (priznanje komunistične Kitajske in njeno članstvo v OZN), na drugi strani pa doseči sporazum z ZDA neposredno brez udeležbe Anglije (vabeča pisma predsedniku Eisenhowerju).
Da bi dosegli večjo enotnost v zunanji politiki in verjetno tudi iz notranjepolitičnih razlogov je obiskal predsednik angleške vlade Anthony Eden predsednika Eisenhowerja. Po večdnevnih razgovorih sta objavila t.zv. Washingtonsko izjavo, ki obsega v glavnih točkah:
1./	Izjavljata, da je država v službi poedincev in ne narobe. Zato imajo državljani pravico izbirati svoje vlade.
2./	ZDA in Anglija sta dokazali iskrenost tega nazira-nja s tem, da sta pomagali 600 milijonom, da so ustanovili lastne države.
3./	Obe državi si prizadevata, da bi se razvila v večji meri obojestransko koristna trgovina.
4./	Komunisti skušajo obvladati ves svet z vojaško, politično ali gospodarsko penet-raeijo. Vsaka država, ki »c vda komunističnim grožnjam, |
obljubam ali vabam, bo izgubila svojo samostojnost.
5./	Da se ubranijo pred komunizmom, se je nad 50 držav združilo v skupno obrambo.
6./	ZDA in Anglija ne boste nikdar pričeli z nasiljem in sta vedno pripravljeni, da poravnata vsa nasprotja s pogajanji na miren način s sred-stavi, ki jih nudi OZN.
7./	ZDA in Anglija si bosta še naprej prizadevali za trajen mir in razorožitev, toda svobodni svet mora ohraniti dovolj moči kot zaščito.
8./	človečanske pravice morajo ostati v veljavi, kjer obstojajo, biti zavarovane, kjer so v nevarnosti in treba jih je zopet vzpostaviti, kjer so bile začasno izgubljene.
Želeti bi bilo, da bi obe velesili, ki s svojo velikodušno in brezobvezno pomočjo Titil vzdružujeta komunistični režim v Jugoslaviji, izvedli to načelo o zopetni vzpostavitvi človečanskih pravic tudi na področju našega naroda v domovini. Izjave so cenene, če jim ne slede dejanja.
Predsednik Eden se je pred vrnitvijo v London ustavil za več dni v Ottawi, kjer je imel razgovore s kanadskimi državniki.
Sovjeti teh razgovorov seveda niso bili veseli in so jih že tudi javno napadli. Eden je verjetno dobil nekaj več hrbtenice za razgovore s sovjets-Kiiai oblastniki, ki bodo v aprilu obiskali London.
Iii

Ko sem kot urednik Straže v viharju nosil rokopise v Jugoslovansko tiskarno, sem se ponavadi ustavil za nekaj trenutkov pred desko, na kateri je bil izobešen Slovenec za tiste, ki si ga niso mogli kupiti. Redno je stalo pred časopisom nekaj ljudi, ne glede na to, kakšno je bilo vreme, toda nikdar toliko, da ne bi mogel z lahkoto pregledati naslovov. Nekega marčnega jutra me je presenetilo več kot navadno število bralcev. Predno sem mogel z očmi u-goviti, kaj je privabilo toliko ljudi, sem slišal neko ženico: "Pakolija so izvolili za papeža".
Začenši s tem dnem so popisali časnikarji in pisatelji
grmade papirja v občudovanju moža, ki zavzema edinstveno mesto na svetu — vidni namestnik živega Boga, namestnik Glave mističnega Telesa Kristusovega, za čigar realni obstoj in delovanje v sodobnosti nam je polpretekla doba zamrežila oči. Bilo bi zaman spuščati se v tekmo "z najboljšimi duhovi katoliškega in nekatoliškega sveta, ki so to edinstveno osebnost sodobnosti skušali ujeti v črko in jo posredovati drugim. Človek nikdar ne ve, kje smo še na področju narave in kje na področju nadnarave. Morda pa je prav osebnost Pija XII. opomin razklanemu in razdvojenemu človeštvu, da je ta delitev v naravni ter nadna-
WE QUOTE
United States and Yugoslavia
".. .But not one of them, had it been chosen, would have exposed the United States to greater humiliation than it has suffered — and is still to suffer — at the hands of Tito. This is no laughing matter even for so self-confident and so resilient a people as the American. For the enslaved peoples under a Communist rule, the United States' expedient support of a Communist regime, albeit a heretic one, which was subsequently reconciled to Moscow, is a shattering moral blow." "...Our Yugoslav policies may pass, though barely, the test of Realpolitik. Yet Realpolitik has not been attended, in this century, by notable and lasting successes. The last battles have been won by those who nailed an ideal to the mast and refused to haul it"...
Robert Strausz-Hupe, The United States and Yugoslavia:
A Reappraisal/The Yale Review, Winter 1956 Vol. XLV. No 2.p. 176/177
Tito's Yugoslav Communism
"The foreign. observer, while conceding that Yugoslavia offers man a much fuller measure of self-expression and self-rule than do the People's Democracies and the Soviet Union, cannot help noting that certain basic freedoms which the Western democracies guarantee their citizens are conspicuously absent from the scene."
Maurice Hindus, What Tito's Yugoslavia Has Done to Communism, Star Weekly, Toronto, Febr. 4, 1956, p. 6.
ravni svet v realnem svetu, čeprav upravičena v teoriji, usodna napaka, ki se je moramo čimpreje otresti. Neki Francoz je zapisal, "da se zdi, da je njegovo skoraj prosojno telo zgolj obleka njegove duše". Morda bi bil zadel bistvo bolje, če bi zapisal, da je realnost nadnarave tako prepojila naravo, da ji je podelila višja stopnjo življenja.
Ko se vključujemo v nepregledne množice, ki izražajo zlasti na ta dan svojo otroško vdanost skupnemu Očetu, bi rad opozoril na kratko na dvoje dejanj Pija XII., ki kažeta njegovo veličino tudi na področju kulturnega razvoja človeštva.
Kristusov evangelij je namenjen vsem kulturam
Zgodovinska povezanost krščanstva s t.zv. kulturo Za-pada je mnoge zavedla v zmoto, da je treba širiti krščanstvo med narodi v tej zgodovinsko dani in danes že zelo dvomljivi obliki. Ko se je začel vpliv Evrope po velikih odkritjih širiti preko vsega sveta in je prišlo krščanstvo v stik z drugimi starimi in visoko stoječimi kulturami, je mnogo misionarjev uvidelo, da teh naravnih dobrin ne smejo uničiti, marveč da morajo te kulture prekvasiti z vsebino krščanstva. Mnogi misionarji so postali mandarini na Kitajskem in bramani v Indnji. Toda majhnim duhovom med katoličani je uspelo, da so jih obdolžili od-padništva ter da je bila ta misijonska metoda za dolgo dobo prepovedana. Sam Bog ve, koliko škodo je ta zgodovinska omejenost povzročila ne samo katoliški veri, marveč celotnemu človeštvu. Pod Pijem XII. pa je popolnoma zmagala nova metoda, ki ji je Pij XII. sam postavil geslo: "Tuje kulture je treba po-kristjaniti", ne pa uničiti. V okrožnici "Evangelii praeco-nes" (2. junija 1951) je na-
glasil, "naj evangelij pri narodih, ki ga sprejmejo, ničesar ne uniči in izbriše, kar je dobrega, lepega in plemenitega y njih značaju in naravi". V isti okrožnici je ponovil svoje navodilo iz 1. 1944: -"Misijonar je glasnik evangelija in poslanec Jezusa Kristusa. Ni njegova naloga, da prinese daljnim misijonskim deželam kulturo, ki so jo razvili evropski narodi, tako kot je kot kako drevo, ki se presadi; ta nova ljudstva, ki gledajo pogosto s ponosnim očesom na zelo staro kulturo, je treba tako poučiti in vzgojiti, da bodo sposobna sprejeti z gorečim in zahtevnim srcem načela krščanske nravnosti in krščanskega življenja. Ta pravila je možno vzkladiti z vsako svetno kulturo, če je le zdrava in čista. -Morejo jo napraviti bolj primerno, da bo ščitila človekovo dostojanstvo in našla srečo".
Realnost Kristusovega Mističnega Telesa
V svoji najnovejši zgodovini se človeštvo loyi med tezo individualizma in antitezo kolektivizma. Kljub «navideznemu nasprotstvu sta oba otroka istega duha in nobeden od njiju ne more izpolniti človekovega teženja po urejenem družbenem življenju. Duh časa je vplival tudi na katoličane, da smo izgubili smisel za prav pojmovano osebnost in občestvenost, med katerima ni nasprotja, ker sta obe druga na drugo naravnani.
Okrožnica Pija XII. o Kristusovem mističnem telesu (29. junija 1943) nam kaže novo pot ne samo v našem verskem življenju, marveč tudi v družbenem. Njeno pomembnost naglašata tako dr. P.E.O. Drinkwelder, O.S.B. v komentarju okrožnice (Okrožnico M y s t i c i Corporis Christi ne smemo vrednotiti kot mnoge druge kot razvijanje enega nauka med mnogimi, ker podaje temelj za po-
Sv. Urban pri Mariboru
HILLS AND PLAINS OF SLOVENIA
Downstream along the Drava and Sava rivers the mountainous region descends into a slightly undulating coulntry dotted with charming spots. In the past what is now Slovenia had been partly submerged under the Panonian Sea. Later its bottom became slightly folded and now the low hills composed of marl make an ideal soil for wineyards. The shady slopes of the hills are covered with groves, whereas on the sunny slopes grows the vine. Along the ridges stand small vintners' cottages and at the top of poles sound the rattles. This is the country of fine wines. Everywhere there are little villages with toy-like churches and white winding roads. The climate is less harsh and the people are gentler. By the river Drava are situated the town of Maribor and the ancient town of Ptuj. At the top of two hills stand the castles of Borl and Štaten-berg, made over into tourist hostels. Along the river Mura be-on the plains. The flat Prekmurje region is known by its wheat fields, roads flanked by tall poplars* and by a dense network of villages. With the rise of this region in the Tertiary the layers had folded and along the faults there are many hot and mineral springs. A famous watering place is Rogaška Slatina. Modern hotels, a large and beautiful hall, spacious parks, picturesque surroundings and all kinds of performances cater for amusement and recreation of gulests who can get here, under doctor's orders, the best modern drinking and bathing treatment for many internal complaints. In a region, which is the richest in hot springs in Europe, is situated by the river Mura - Radenska Slatina. The spa Dobrna is near the town of Celje.
Prof. F. Planina in "Slovenija - Jugoslavija" 1955
»» g. »t«»>t fr»* »»t» »t»fl it. >x< .t' »t» »t«» g. $ i|. »t» »t.»»t. g, it. .t. $ »t »i«* »» & $ »t. $ g, » » »
V bodoče bo izhajala Slovenska država sredi meseca. Urednik prosi, da pošiljate daljše prispevke, zlasti važnejše članke tako, da jih bo dobil že prvega vsakega meseca, krajše novice pa vsaj 5. vsakega meseca.
PROSIMO, DA POROVNA-TE NAROČNINO. PRIPOROČAMO SE TUDI, DA PO MOŽNOSTI PRIMAKNETE
KAJ ZA TISKOVNI SKLAD. UPRAVA POŠILJA LIST PO CELEM SVETU MNOGIM, KI IZ RAZNIH RAZLOGOV NE MOREJO PLAČATI NAROČNINE. List prejema zastonj tudi mnogo knjižnic svetovnega slovesa, kjer priča naš list o obstoju Slovencev — kot n.pr. kongrena knjižnica v Washingtonu in vatikanska v Rimu.
polnoma novo, čeprav dejansko staro gledanje na naše bivanje") kot jezuit Klemens Brockmoller v svoji knjigi "Christentum am Morgen des Atomzeitalters" (Krščanstvo v jutru atomskega stoletja, v kratkem času 6. naklad: "Treba je samo primerjati okrožnico Pija XII. Mystici Corporis z vsemi apologetič-nimi spisi o Cerkvi, pa bomo začudeni nad razliko").
Če bomo imeli odprte oči-za to, kar je v krščanstvu bistvenega in nespremenljivega, in zato, kar je časovno in krajevno pogojenega, bomo mogli biti s sv. Očetom kot Vodnikom sograditelji novega sveta, ki bo bolj božji in zato tudi bolj človeški.
dreš
Iz Londona so poročali 31.
januarja, da je bil v Sloveniji potres, ki je povzročil znatno škodo na javnih in zasebnih poslopjih.
*
Beograjski tednik Ekonomska p o 1 i t i k a je poročal 19. januarja, da je odobrila SSSR Jugoslaviji za to leto 194 milijonov dolarjev kreditov. *
V Ottawi pričakujejo, da
bo prebivalstvo Kanade doseglo 16 milijonov prebivalcev okrog 1. julija t.l.
Življenski podatki — Evge-nij Pacelli se je rodil 2. marca 1876. V duhovnika je bil posvečen 2. aprila 1899, v škofa 23. aprila 1917, imenovan za kardinala 16. decembra 1929, za papeža izvoljen 2. marca 1939 in 12. marca 1939 kronan kot 261. naslednik sv. Petra.
JUBILEJ VRHOVNE PREDSTOJNICE KONGREGACIJE SLOVENSKIH ŠOLSKIH SESTER
19. februarja bo praznovala osemdesetletnico rojstva vrhovna predstojnica Kongre-gacije slovenskih šolskih sester č. m. Marija Terezija Hanželič.
Od svojega vstopa v red 15. avgusta 1899 je opravljala mnogo služb v Ljubljani in Zemunu, 18. julija 1935 pa so jo soglasno izvolili za vrhovno predstojnico kongregacije.
Kot predstojnica te slovenske kongregacije z materino hišo sprva v Mariboru, sedaj pa v Rimu, ker so komunisti domakongregacijo popolnoma razbili, ni doživela samo mnogo organizatornih uspehov, ko je obiskovala in organizirala svoje sestre razen po strnjeno naseljenem slovenskem ozemlju tudi po Severni in Južni Ameriki ter Afriki, marveč je morala doživeti, da so slovenski komunisti dokončno porušili delo slovenskih šolskih sester doma, s čimer so pričeli že Nemci po zasedbi Štajerske in Gorenjske. Sedaj veže iz Rima slovenske sestre, ki so raztresene kot drugi SloVenci po širnem sve-
tu in ustanavlja nove postojanke. V marcu 1955 je poslala štiri sestre v Jeruzalem da bo slovenski red zastopan tudi na posvečenih tleh izvora krščanstva. Visoka starost je ne ovira, da ne bi sestre sama obiskovala. Od njenega zadnjega obiska v ZDA je poteklo komaj poldrugo leto.
Poleg skrbi za red je postala tako materina hiša v Rimu pod njenim osebnim vodstvom kot tudi ostale postojanke šolskih sester nadomestni dom za vse potrebe od doma ločenega Slovenca Zlasti begunci, ki jih je pot zanesla preko večnega mesta Rima, vedo iz lastne izkušnje za njeno požrtvovalno delo dejavne ljubezni do bližnjega.
Ko se pridružujemo ostalim čestitkarjem ob obletnici rojstva č.M. Marije Terezeije Hanželič in izražamo svoje občudovanje njenega velikega dela, izražamo obenem željo in prošnjo, ki je gotovo tudi njena najgloblja srčna želja, da bi bilo kmalu obnovljeno delo Kongregacije tudi v domovini, ki danes ječi pod Komunističnimi nasilniki, R. č.
Govorica koroških Slovencev
Žihpolje — zadaj Karavanke
Nemci pogosto trde, da koroški Slovenci ne govore slovensko, marveč "windisch" (vindišarsko). Za časa Hitlerja so iznašii celo gorostastno trditev, de je ta "windisch" —nemško narečje! Nadalje pogosto trde, da koroški Slovenci ne razumejo pismene slovenščine.
Najprej moramo odgovoriti na te trditve.
Ugotoviti moramo, da je govorica koroških Slovencev prava in pristna slovenska govorica. Po celem svetu pa govorijo narečja. Toda pripomniti moramo takoj, da se nemška narečja mnogo bolj razlikujejo med seboj, kot se slovenska in da se tudi mnogo bolj razlikujejo od književne nemščine kot se slovenska od pismene slovenščine. Nemški profesor bogoslovja v Celovcu dr. Ludovik Reinprecht, ki je dobro znal slovensko ter je poznal tudi hrvaščino, je celo trdil, da se še slovenščina in hrvaščina manj med seboj razlikujeta kot razna nemška narečja.
Nemške besede "windisch" ne smemo jemati preveč tragično. Z njo so označevali v preteklosti Nemci sploh vse Slovence. Približno tako kot mi pravimo Italijanom Lahi, ne da bi jih hoteli s tem zmerjati. Slovenski krajini na Kranjskem so pravili die Windische Mark, Slovenj-gradcu Windischgraz, Slovenski Bistrici Windischfeistritz, itd.
Šele v novejšem času so začeli rabiti Nemci besedo "windisch" samo za koroške Slovence, kakor so Ogri imenovali Slovence v Prekmurju Vende. Oboji so delali in še delajo to iz nacionalističnih, političnih razlogov. S tem so hoteli oz. hočejo ločiti te Slovence od ostalih Slovencev. A dejstvo je in ostane, da j e govorica koroških Slovencev prava in pristna slovenska govorica in se ne razlikuje od pismene slovenščine bolj kot ostala slovenska narečja. Da, prav v govorici koroških Slovencev je mnogo starih lepih slovenskih besed, ki so se v drugih narečjih že izgubile. Koroški Slovenci nismo "Vindišarji", marveč pravi in pristni Slovenci.
Kar pa zadeva trditev, da koroški Slovenci ne razumemo knjižne slovenščine, pa tole: Vsak pismen jezik ima mnogo več besea nego jih imajo narečja. Vsak narod se nauči svojega pismenega jezika šele v šoli. Kje pa naj se koroški Slovenec nauči pismene slovenščine, če so ga že 1. 1870 oropali slovenske šole in mu vsilili nemško šolo — ponemčevalnico in pojani-čevalnico.
K. S. (konec prihodnjič)'
Nadškof Maurice Roy primas Kanade
Apostolski delegat Giovanni Panico je sporočil na seji upravnega odbora Kanadske katoliške konference, da je Pij XII. podelil nadškofiji v Quebecu naslov primarne škofije za Kanado in nadškof Maurice Roy je postal prvi primas Kanade.
Katoliška Cerkev je imela prvo organizirano postojanko cerkvene organizacije v Severni Ameriki v Quebecu, ki je postal 1. 1658 apostolski vi-kariat, 1. 1674 pa redna škofija, ki ni obsegala samo cele Kanade, marveč celo dele sedanjih ZDA.
Quebec je prva primarna škofija v Severni in Južni A-meriki. Naslov primasa je si' cer samo časten naslov, ki ne daje primasu nikakih pravnih pravic nad drugimi nadškofi, marveč samo prednost pri raznih javnih opravilih. Novi primas nadškof Maurice Roy je tudi vojaški škof Kanade. Ob izbruhu 2. svetovne vojne je bil prvi kurat, ki je šel z
vojaki preko oceana. *
Zakaj sovjetska mirovna
ofenziva? Kanadski zunanji minister Lester B. Pearson je po vrnitvi iz Moskve govoril Združenju dopisnikov Zedinjenih narodov, kjer je med drugim povedal tudi sovjetske razloge za njihovo vabljivo mirovno ofenzivo.
Sovjeti so proti vojni, ker bi nova svetovna vojna pomenila tudi njihovo uničenje in ker upajo, da bodo dosegli svoje cilje tudi brez oboroženega spopada. Prepričani so ta vtis je dobil zunanji mi-nisster v razgovorih z vodilnimi sovjetskimi politiki — da so bolj žilavi, bolj disciplinirani in da so njihovi narodi pripravljeni sprejeti nase več žrtev kot zapadnjaki. Sovjeti so tudi prepričani, da bo pov-sodi naglašana mirovna psihoza zapadnjake še bolj uspavala v njih budnosti pred sovjetsko prevratno dejavnostjo ter jim delo olajšala.
Prva oznaka komunizma
Novi predsednik združene delavske organizacije AFL — CIO George Meany je označil komunizem v nekem nagovoru: "Komunizem predstavlja dejansko najbolj temno reakcijo. Komunizem je antiso-cialni sestav, v katerega so vgrajene nekatere najslabše poteze divjaštva, suženjstva, fevdalizma in krvoločno izkoriščanje, ki ga poznamo iz industrijske revolucije zgodnjega kapitalizma".
Stoletnica odlikovanja Victoria Cross
29. januarja je poteklo 100 let od ustanovitve najvišjega angleškega vojaškega odlikovanja. V teh sto letih so podelili odlikovanje 1,347 osebam, od teh 93 Kanadčanom To odlikovanje nosi med drugimi tudi sedanji delovni minister Milton Gregg. CS 248-4
Med novimi senatorji Ka
nade je tudi g. William Wall, ki je ukrajinskega rodu. 22. januarja t. 1. mu je kakih 2500 Ukrajincev v Torontu pripravilo viharni pozdrav, ko so praznovali Dan ukrajinske neodvisnosti v Massey Hall. Na predvečer pa so mu priredili svečano večerjo, ki so se «je udeležili predstavniki svetnih in cerkvenih oblasti.
Papeške proslave v Jugoslavije prepovedane
Notranje ministrstvo v Jugoslavijo je izdalo nalog, ki prepoveduje vse javne proslave ob priliki osemdesetletnice Pija XII. Policija je opozorila škofe, da bo oblast smatrala vsako javno proslavo v čast papeža kot kršitev notranjega miru v državi.
Odnos države do vere je označil jugoslovanski diplomat Milan Bartoš pred kratkim v razgovoru z nekim dunajskim profesorjem: "Jugoslavija de-nes ne preganja Cerkve, marveč jo šikanira". Tako imajo vsi taksiji in vozniki državnih avtobusov nalog, da ne smejo izvrševati naročil katoliških škofov ali duhovnikov. Blizu Reke je avtobus odpeljal pol ure pred rednim odhodom, samo da ne bi moral vzeti a sa-30 katoliškega škofa.
Zmanjšali so se direktni napadi na vero in duhovnike, toda v indirektnem oviranju njih dela so nadvse iznajdljivi.
V Sloveniji so izpustili iz zaporov 11 katoliških duhovnikov, toda še vedno je 14za-prtih.
*
Kupujte dobro slovensko tiskano besedo!
KNJIGE IN REVIJE
NARTE VELIKONJA:	jgovo ime v literarni zgodovi-
L J U D J E ni enostavno zamolčali (prof. V založbi Slovenske kultur- Stanko Janež, Maribor 1953).
ne akcije v Buenos Airesu je £ .bUo dov^'da s°
izšla zbirka novel in črtic pi- na1QS™rt ^ obsodbo 25.
satelja Narteja Velikonje, "ki ™ TJ^uf^Z
Na to niso računali
Zagrebški humoristični časopis je pred nedavnim objavil veliko sliko sv. Očeta, pod sliko pa postavil zasmehljiv napis. Na veliko začudenje komunistov je bila številka takoj razprodana. Ker je v Jugoslaviji težko dobiti sliko sv. Očeta, so ljudje pokupili časopis, izrezali sliko in jo v mnogih primerih dali v okvir ter obesili po hišah — brez zasmehovalnega pripisa seveda.

STAR KANADSKI OBIČAJ
C E T U 0 R K n
Kakor ima vsak narod Starega sveta posebno obliko svojega narodnega plesa, tako je živahna kanadska četvorka del običajev te deleže.
Na zborih farmarjev, v vaseh in mestih, celo v največjih mestih je veselje in zabava četvorke še danes tako priljubljena kot je bila v pionirskih dneh Kanade.
C^e/eH
OLD VIENNA
brewery limited
237/
Za O'Keefe's ilustriral Marek Piechuta, kanadski umetnik, rojen na Poljskem.

jih je sam zbral in naj bi bile izšle kot nadaljevanje novel iz otroškega sveta (izdala Jugoslovanska knjigarna 1931). Vsebinsko obravnavajo ta dela psihološke probleme odraslih ljudi.
Uvod je napisal pisateljev sin dr. Jože Velikonja. Prikaže nam ne samo osebno sliko svojega očeta, marveč nehote tudi gnilost našega slovenskega socialnega sveta, ki ni nudil možnosti dostojnega življenja pisatelju in očetu številne družine, ki je bil poleg tega še bolan.
Leposlovno oceno dela bodo pisali poklicani. Tukaj želimo samo čestitati založnici, da se je odločila in izdala njegova dela, ki jih pisatelj ni ocenil kot primerne za "honorar", kot kruh za lastno družino, marveč kot "boljše, ki bodo hranile slovenskega duha v srcih novih rodov, ko bo njegovo mučeno telo že davno strohnelo. Izdaja tega dela je bila še toliko bolj potrebna,
ker so oblastniki doma nje-
* *
Gledališki list št. 4., februar 1956 izdan za predstavo Linhartovega "Matička", prinaša naslednjo vsebino: Razvoj in narodno—kulturni pomen gledališke umetnosti (L. Jamnik), življenjske podatke o Linhartu, poročilo o prvi slovenski gledališki predstavi (28. decembra 1789), o Veselem dnevu, njegovi zgodovini ter vsebini (A.G.), P.A.C. de Beaumarchais (Zvone Hrastnik) ter na ovitku Misli o "igranju. Na naslovni strani je prizor iz Timmermansovih "Treh kraljev" (Jurca — L. Jamnik, Tinač — V. Čekuta, Grega — I. Kušar).
Razgovori in razgledi prinašajo v 5. številki zopet obilo snovi, ki je deloma stranski proizvod predavanj Slovenskega kulturnega krožka v Torontu, deloma od tega neodvisno delo. Uvodnik opozarja na jubilejno leto papeških socialnih okrožnic. Slede članki: Filozofija, Kritični pogledi na primitivizem (zaključek), Bog — človek — stvarstvo (nadaljevanje), Realizem v reprodukciji glasbe, Avtomatizacija, Organizacija podjetja. V Pogledu v revije je poročilo o nadalnjnjih člankih jezuita Johna L. Thomasa o sodobni katoliški družini v ZDA (med tem je izšla knjiga istega avtorja na 448 straneh in predstavljajo ti članki obenem nekako zgoščeno vsebino). Sledi poročilo o kongresih katoliških sociologov v Philadelphiji in ekonomov v New Yorku. Poročilo o knjigah vsebuje: The Social and Political Philosophy of JACQUES MARITAIN, The Church Speaks to the Modern World, dr. Serafin Žečevič, O.F.F., Francisci Veber theo-ria de persona, K1 e m e n s Brockmôller, S. J., Christen-tum am Morgen des Atoms-zeitalters. Pisci in dela predstavljajo Alojza Dempfa, Johanna Fischla in Leona Gab-riela. To številko zaključi prijetna novost: Debata, ki pa seveda ni toliko odvisna od uredništva, marveč predvsem od bralcev. Kdor se za Razgovore in razglede zanima, jih more dobiti brezplačno, če piše ponje na 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont.,
ga se boje. Želeti bi bilo, da bi vsaj Slovenci, ki ne ječe pod komunistično knuto, pridno segali po tem delu pisca Višarskih polen in tako založnici omogočili, da izda še preostali del zbranih črtic in novel, ki še niso izšle v knjigi ter monografično študijo o očetu-pisatelju dr. Jožeta Velikonje.
Ker danes mnogi po svetu raztreseni Slovenci deloma po nerodnosti, deloma iz komod-nosti ne kupujejo slovenskih knjig, kakor bi se to spodobilo za pripadnike naroda, ki se radi ponašajo s svojo kultu-nostjo, priporočamo, da vsaj tisti, ki še dovolj cenijo pomen slovenske knjige, prenehajo kupovati t.zv. "praktična" darila za razne godove in druge slovesnosti ter začno sistematično poklanjati slovenske knjige.
S tem ne bomo samo olajšali delo založnikom slovenskih del, marveč tudi praktično nekaj doprinesli h gojitvi in širjenju slovenske kulture. —eš
*
OTTAWA
Gospe Santi in Daretu Sel-darju se je pred kratkim rodil sinček. Iskreno čestitamo!
TORONTO
V soboto 4. februarja sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj v Torontu g. Drago Cerar in gdč. Francka Amb-rožič. Zanimivo je, da so bili navzoči starši obeh mladoporočencev, kar je gotovo redkost pri novonaseljencih. Poročne obrede in sv. mašo je opravil nevestin brat č.g. A-lojzij Ambrožič. Med navzočimi je bil tudi č.g. Rener, ki je pod korom sledil sv. daritvi, ker mu ni bilo dovoljeno igrati na koru,. kakor sta no-voporočenca želela. Novopo-ročencema želimo Božjega blagoslova.
La Salle, BI.
Nov. slovenski zdravnik. Za
zdravnika za očesne bolezni je diplomiral g. Albert A. Bučar, sin g. Louisa in ge. Angele Bučar. Srednjo šolo je obiskoval v La Salle, nato pa je študiral na Northern Illinois kolegiju v Chicagu. Bil je predsednik svojega razreda in član več šolskih organizacij. V zadnjem semestru se je Specializiral v očesnih boleznih. Slovesnost po graduaciji je bila na domu g. Edwarda Wallocha v Chicagu. Udeležili so se je tudi starši, bratje in drugi sorodniki. Mladi slovenski zdravnik, ki je poročen in ima leto dni starega sinčka, bo še nadaljeval študije, da se specializira. Mlademu zdravniku k njegovemu uspehu iskreno čestitamo!
Slovenski zdravnik povišan v majorja
Dr. Blaž Korošec, ki trenutno služi v ameriški mornarici v Hastingsu, Nebraska, je šef tamkajšnjega zdravniškega oddelka. Pred kratkim je bil povišan v majorja (Lieutenant Commander). Iskreno čestitamo!
Na obletnico Mozartove smrti 27. januarja je izvajal
Teatro Colon Mozartov Requiem pod vodstvom Slovenca Draga Maria Šijanca.
MED SLOVENCI
TORONTO
Članom zadruge v Torontu
Udeležite se zagotovo rednega občnega zbora 19. februarja popoldne ob pol treh v Domu Ukrajinske narodne zveze na 297 College Str. Občni zbor je bil prvotno sklican za isti čas v slovenski cerkveni dvorani, ki nam jo je žtipnišče tudi obljubilo. Naknadno pa so prvotno dovoljenje telefonično preklicali in ravnateljstvo je moralo poiskati druge prostore.
Ravnateljstvo
Prireditve v Torontu so tako številne, da je kronist postavljen pred težko nalogo, da katere ne izpusti. V zadnjem času smo imeli v Torontu gledališki predstavi Trije Kralji in Ta veseli dan (Slovensko gledališče), 28. januarja zabavo Bleda, 29. januarja Baragovo proslavo (molitvena ura in proslava, na kateri je govoril preč. g. Kopač o Baragu in pesniku Prešernu, igralci pa so prikazali 4 slike iz Baragovega življenja med Indijanci "Ob Veliki reki"), 11. februarja pa predpustni družabni večer župnijske Vincen-cijeve konference. V nedeljo, 12. februarja je oddalo Slovensko gledališče preko radijske postaje CKTB v St.Catha-rines slovensko oddajo, ki je bila v glavnem posvečena domovini in Prešernu.
Na sestanku Slovenskega kulturnega krožka je predavala ga. Mira Čuješ o medčlo-
veških odnosih s psihološkega vidika ter. g. Jože Levstik o Cerkvi in državi. Udeležba: 25 oseb. Prihodnji sestanek bo 26. februarja in bo posvečen skladatelju Sibeliusu.
Hrvatje v Torontu so slovesno odprli svoj Hrvatski narodni dom v Torontu v soboto, 11. februarja. Podrobnejše poročilo bo sledilo v prihodnji številki.
Glas naroda, ki izhaja v
New Yorku, najstarejši list slovenskih delavcev v Ameriki, je objavil 16. decembra 1955 med imeni zastopnikov lista za Toronto ime g. Rafaela Krušiča. Glas naroda prodaja po ZDA tudi knjige kot je zloglasni Belogardizem in podobne.
Slovenka na televiziji
Gdč. Mary Foys, violinistka, ki je že večkrat igrala na slo venskih prireditvah v Torontu, je nastopila kot članica violinskega kvarteta "Enchanted Strings" pred kratkim na televizijskem programu Arthurja Godfrey a "Talent Scout".
IZ CHICAGA IN OKOLICE
Predpustna zabava Slov.
Narodne Zveze v Chicagu v soboto 4, februarja je nad vse pričakovanje uspela. To-mazinova dvorana je bila polna veselo razpoloženih slo venskih rojakov iz Chicaga in okolice. Med gosti so bili tudi rojaki iz Waukegana; iz South Benda je prišel profe-
Prelaskavo poročanje
Ameriška Domovina je dne 24. januarja prinesla kratko novico, ki se nam zdi vredna pozornosti. Poročilo se nanaša na "dan novodošlih naseljencev" v Torontu na praznik Sv. Treh Kraljev. Med drugim pravi dopisnik: "Ti (moški člani slovenskega cerkvenega zbora) so pod sodstvom g. Jurija Eržena zapeli in to dovršeno tri pesmi... Po splošnem mnenju je bila slovenskega točka med najboljšimi, če ne najboljša."
Vsakdo v Torontu pozna kako nedovršena je "dovršenost" cerkvenega zbora, saj zveni včasih slabše kot vsak vaški zbor. Sedaj so se pa kar čez noč tako izboljšali! Ali u-porablja zbor dvojno mero: eno za slovensko publiko in eno za tujo? čudno je, da noben kanadski časopis, niti "Register" ne omenja tiste točke, ki je bila po mnenju
dopisnika "med najboljšimi, če že ne najboljša". Mogoče je bilo vse na tako nizki stopnji, da so Slovenci z lahkoto odnesli lovorjev venec. Dana je pa še tretja možnost, da so to samo pobožne želje dopisnika "Ameriške Domovine". Radi bi temu dopisniku, ki se stalno oglaša v AD, opozorili na lepe misli, ki so vzete iz iste številke AD. "Slika takih nemirnih bitij ima dve strani. Na eni strani je obhajilna miza, goreči govori in članki skoraj pobožne vsebine. Podoba druge strani pa je čisto drugačna, na njej govore dejanja: potvarjanje resnice, podžiganje nasprotij, iskanje samega sebe..." Res, premisleka vredne besede.
Ali "Ameriška Domovina" res ne more najti nikogar več v Torontu, ki bi dogodke vsaj deloma poročal tako kot so in ne tako, kakor bi si jih nekateri želeli?	S.
TRPEZNEJSE KOT DRUGE
sor Mirko Jeglič z gospo in sinom Janezom. Orkester Joe Puclja je igral slovenske plesne melodije tako, da so bili vsi zadovoljni. Proti koncu je zmanjkalo skoraj vsega. Slo-sela tega uspeha. Nek slovenski rojak, ki se prireditve ni mogel udeležiti, je poslal odboru pet dolarjev. Iskrena hvala vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali!
Ameriška državljana sta postala g. Miro Krek in g. Jože Goršič. Oba sta odbornika SNZ v Chicagu. Čestitamo!
Dobrodošla v naši sredini!
V Clevelandu sta se zadnjo soboto v januarju poročila g. Frank Černivec, 1845 W. Cermak Rd. in Ana Kalisek. Sedaj našemu Franku ni več dolg čas. Njegovi ženki kličemo: dobrodošla v Chicagu, o-bema pa želimo mnogo let zadovoljnega skupnega življenja!
Otroški bazar za kritje
stroškov cerkvenega dolga bo priredila fara sv. Štefana na tiho nedeljo. Otroci bodo tekmovali, kdo bo prodal več ba-
zarskih knjižic.
*
"Kisla repa" in še kaj...
v Ameriški Domovini je znani idealni akademik Edi napisal nekaj tehtnih misli o Ligi katoliških slovenskih Amerikan-cev. Povdaril je potrebo podpiranja Lige, podal je pa nekaj stvarnih predlogov o obračunu zbranih darov. Človek bi pričakoval stvarnega odgovora ali vsaj pametnega pojasnila. Ne vem, ali je res tako težko povedati, koliko pod-
pore je dobila slovenska skupnost n.pr. v taborišču Spittal, koliko je bilo poslano drugam in koliko gre za upravne stroške. Saj ni treba imen! Hrvatska "Caritas" n.pr. redno objavlja, koliko je bilo posla-nenega v ta ali oni kraj za begunske potrebe. S tem bi Liga le pridobila na zaupanju. Toda na mesto stvarnega odgovora, smo brali stare fraze o "obrekovanju", o "podtikanju", nek gospod je celo zapisal, da je kaj takega zmožna napisati le "kisla repa"... Tak način odgovora ne dela časti ne temu gospodu, niti ne bo pridobil večjega zaupanja Ligi, ampak se bo vsakdo vprašal, kaj le tiči za tem grmom, ko na pošteno vprašanje lete nazaj psovke! Sicer to ni nič novega med našimi "demokrati". Nekdo, ki je pred nekaj leti v Spittalu na Koroškem dal brati prijatelju neko pismo iz Rima, v katerem je bilo tudi nekaj stvarne kritike o dr. Mihi Kreku, je bil že nekaj dni nato javno napaden vpričo ljudi: "Vi ste zločinec ali pa norec. Vi rušite ugled narodnega voditelja" ... Lani sem v Slov. Državi napisal članek "Deset let šole". Zato sem bil v Lemontu na romanju deležen prav take časti: Zakaj vendar obnavljate te stvari. Vi ste prav tak zločinec kot komunisti, ki so klali naše fante"... Psovka ni odgovor. Nasprotno, dokaz pomanjkanja slehernega čuta demokracije. Tisti, ki s psovko odgovarja, daje prav onemu, ki kritizira. Kritika ni nerganje, niti obrekovanje, kritika je pravica vsakega človeka v pravilno urejeni demokratični družbi! — č —
Cosulichevi darilni paketi
Popolnoma carine prosti
Edina tvrdka, ki ima svojo agencijo v Kanadi
in lastno skladišče v Trstu. Garantiramo v celoti vse naše pošiljke, ki dosežejo prejemnika v 20 do 25 dneh.
Kvaliteta našega blaga je vedno prvovrstna
100 lbs najfinejše kanadske bele moke
do zadnje postaje prejemnika ... $ 10.60 100 lbs najfinejše kanadske bele moke
do Reke ..................... $ 8.75
Paket št. 84
3 kg kave 1 y2 kg riža Paket št. 81 3 kg kave 3 kg riža 3 kg sladkorja Paket št 71 10 kg sladkorja 5 kg riža 3 kg kave
Standard paketi
$ 6.80 Paket št. 91 $ 13.00
22 lbs dladkorja 11 lbs riža $ 8.90 6 lbs kave 1 lb čaja V4 lb celega popra Paket št. 28 $ 8.90 $.12.00 5 lbs kave 5 lbs masti 5 lbs riža 5 lbs sladkorja
Zahtevajte naše cenike za sestavo paketov po želji, kakor tudi naš popolni cenik standard paketov in drugih hišnih predmetov, radijev, koles, hladilnikov, šivalnih in pisalnih strojev, štedilnikov, harmonik, blaga za obleke in platna, zdravil, itd.
1 par PRVORAZREDNIH MOŠKIH
ALI ŽENSKIH ČEVLJEV............$ 6.00
1 par PRVORAZREDNIH OTROŠKIH
ČEVLJEV ......................................$ 5.00
600 DINARJEV ZA $ 1.00 izplačujemo s popolno garancijo v 10 to 15 dneh preko Narodne Banke Stroški pošiljanja: 1.-$ neglede na višino pošiljke.
Za vsa naročila in potrebe se obračajte na:
COSULICH TRAVEL SERVICE (Branko Cosulich) 297 Queen Str. W. Toronto, Ont., Canada EM. 6-3877
SVOBODA IN SAMOUPRAVA
v v
PONOSNA DEDIŠČINA VSEH KANADČANOV
TRPEŽNE
NOGAVICE ZA DELO
Brez ozira na to, kakšne in kako težke potrebujete, našli jih boste v veliki izbiri
PENMANOVIH NOGAVIC ZA DELO. Za kate- ( re koli se boste odločili, boste ugotovili, da je bil najboljši kup za to ceno.
TUDI SPODNJE IN ZGORNJE PERILO SLAVNI ŽE OD L. 1868
WS-10-4

Kanada je dežela svobode, dežela, v kateri se svobodni ljudje sami upravljajo.
V Kanadi uživa te svoboščine vsakdo brez ozira na to, ali se je rodil tukaj, ali pa se je priselil od drugod. Svobodno si more izbrati delo, ki ga želi opravljati, cerkev, kjer hoče moliti, knjige in časopise, ki jih želi brati. Svobodno more izrazati svoje mnenje in njegove pravice v lastni hiši so zajamčene.
Ko postanete kanadski državljani, se boste mogli udeleževati javnih zadev. Na ta način boste mogli doprinesti svoj delež k zagotovitvi, da bo Kanada ostala država svobodnega naroda, ki si svobodno voli svoje predstavnike v parlament, zakonodajna telesa in občinske odbore v deželi.
Da se bolje spoznate s postopkom, kako postanete kanadski državljan, vprašajte uradnika vašega najbližjega sodišča ali pa pišite na:
THE DEPARTMENT OF CITIZENSHIP AND IMMIGRATION
OTTAWA CANADA
J.W. Pickersgill, Minister
Laval Fortier Namestnik ministra

KULTURNA KRONIKA
TRIJE KRALJI
PRIZOR IZ TIMMERMANSOVIH "TREH KRALJEV" Jurca: L. Jamnik — Tinač: V. Čekuta — Grega: I. Kušar
Številna publika se je kmalu znašla in vzorno sledila vsem finesam izrazov in podajanja. Včasih je bilo toliko smeha, da ni bilo mogoče slediti tekstu. Igranje je bilo posebno v začetku izredno živahno. V teku igre je pa včasih popolnoma zaspalo zaradi neznanja vlog. Baročna igra zahteva veliko hitrost in živahnost in točnost v dvogovoru. Tega smo večkrat pogrešali. Škoda, ker drugače je bila režija dobra, kostumi popolni in scne-rija praktična in učinkovita.
Največje priznanje zaslužita Matiček (Oražem) ter Bu-
Slovensko gledališče v To-rontu je 15. januarja predvajalo Timermansovo božnično legendo "Trije Kralji" v režiji V. čekute.
Delo je zelo močno in zahtevno ne samo glede igranja, ampak tudi tehnično. Zaradi pomanjkanja tehničnih pripomočkov, ki bi dovoljevali hitro sprembo scenerije, se nam zdi oder slovenske dvorane neprikladen za take igre, ker dejanje zaradi preštevil-nih odmorov izgubi na povezanosti. Nositelji dejanja so v glavnem trije vaški nemaniči Jurca (Jamnik), Tinač (Čekuta) in Grega (Kušar), katere milost božične noči počasi pripelje do Boga. Vsi trije igralci so vsak po svoje ustvarili dobre vaške tipe. Kjub temu nam je pa večkrat bilo zelo mučno, ker je bilo znanje teksta tako pomanjkljivo, da ga noben igralski trik ni mogel prikriti. Toliko odgovornosti do publike bi morali vsi igralci brez izjeme čutiti, da bi se vsaj besedilo dobro naučili.
Ta veseli dan ali Matiček se ženi (4. februarja)
Letos praznujemo dvestoletnico rojstva Antona Tomaža Linharta, prvega sloven-skeg dramatika. Slovensko gledališče je za to priliko postavilo na oder eno najpomembnejših Linhartovih del: Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Staneta Brunška. Igra ni po dvesto letih še nič izgubila na privlačnosti in svežini. Zastareli germanizmi humor igre še stopnjujejo.
Razlika med mezdami izuče-nih in neizučenih delavcev se stalno manjša. L. 1907 je dobil izučeni delavec 105% večjo plačo kot neizučeni, 1. 1931 -32 še 80% več, 1. 1945-47 55%, sedaj pa samo še 35%. Ti odstotki veljajo seveda samo za povprečne zaslužke.^
Z. Ivančič
KAJ BG Z JUGOSLAVIJO IN SLOVENCI
Uredništvo je prejelo daljši prispevek, ki skuša podati pregled razldgov, ki naj bi odločali, kadar bo čas dozorel za dokončno odločitev usode slovenskega naroda. Ker so ti razlogi važni za orientacijo vsakega Slovenca in naj bi vodili tudi sedanje slovensko politično delo, bomo prispevek objavljali v odlomkih v več številkah. Uredništvo.
Verske razmere v Jugoslaviji
Srbi so imeli v Jugoslaviji relativno večino — vsaj po jugoslovanskih statistikah, ki niso bile preveč zanesljive niti glede narodnosti niti glede vere. Tako so bile znane razlike med državnimi uradnimi podatki o verski pripadnosti prebivalstva, ter med uradnimi podatki katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Srbi so bili večinoma pravoslavni; Hrvatje in Slovenci katoličani. V taki narodnostno in versko mešani državi mora vladati družabna strpnost, da je možno složno življenje. Te strpnosti pa v Jugoslaviji ni bilo. Srbi so si prizadevali posrbiti vse prebivalce Jugoslavije, pri čemer naj bi jim pomagalo tudi pravoslavje.
Naj navedem samo nekaj primerov: Z državnim denarjem, ki se je stekal večinoma iz hujše obremenjenih katoliških slovenskih in hrvatskih virov, so zidali po raznih povsem katoliških mestih pravoslavne cerkve (Celje, Maribor). Srbi so znali izkoristiti svoj položaj v vladnih in drugih javnih ustanovah tudi v verski politiki. Slovenske katoliške zasebne šole so bile v stalni nevarnosti, da jih zapro. Morali smo prirejati protestna zborovanja, da jih nismo izgubili. Katoliška vera je bila velika ovira za Slovenca, ki bi želel doseči višja mesta v državni upravi ali vojski. Prvi Slovenec, ki je postal general v jugoslovanski vojski (Rupnik), je moral sprejeti pravoslavno vero. V Jugoslaviji je prestopilo okrog ¿00.000 katoličanov v pravoslavje. Znana je agitacija, ki so jo izvajali za prestop v pravoslavje med slovenskimi izseljenci v Macedoniji. Katoliški Macedonci vzhodnega obreda so bili izpostavljeni pravemu preganjanju. Sestre evharistke so morale zbežati v Bolgarijo. Srbsko razpoloženje do katolištva se je očitno pokazalo 1. 1937, ko je hotela takratna vlada skleniti kon-kordat s Sv. Stolico, da bi se vsaj do neke mere popravile krivice in neenakosti, ki jih je bila deležna katoliška Cerkev. Pravoslavna cerkev je izobčila politike, ki so imeli opravka s konkordatom, zagrozila je z revolucijo in srbski škofje z duhovščino in ob podpori komunistov so vodili poulične demonstracije proti konkordatu, ki ni stopil v veljavo.
dalo (Kušar). Baron (Čekuta) bi bil zelo dober ko se ne bi lovil za besedilom vloge. "Gnadljiva" gospa (Mehle) je bila dobra, a ne dovolj rafini-rano elegantna, kot bi se spodobilo za gospo 18. stoletja. V prizoru v "borštu" bi morale Nežka in Rozala spremeniti ne samo obleke, saj je bila že itak tema, ampak tudi glas.
Glasbene vložke je nalašč za to prireditev zložil preč. g. Mirko Rener. Bili so zelo u-činkoviti ter so želi viharno odobravanje, tako da so morali zadnjega ponoviti. Podajanje petja je bilo včasih netočno. Slišali smo, da so igralcem pri zadnji vaji v dvorani prepovedali rabiti klavir celo proti plačilu. Koder koli so Slovenci doslej gostovali, jim je bila na razpolago ne samo dvorana, marveč tudi vse druge pritikline, torej tudi klavir. Žalosfno je, da se mora to primeriti prav, ko je Slovensko gledališče "gost" v slovenski dvorani, za katero je plačal prvi prispevek — ironija usode — prav režiser te igre. Nekoč smo sloveli Slovani po svoji gostoljubnosti, sedaj se bomo pa morali iti učit te lepe lastnosti k drugim narodom. Upamo vsaj, da koga uspehi Slovenskega gledališča ne bole in jih hoče tako ovirati, če jih že ne more preprečiti.
Spectator
BILANCA SMRTI
Z naraščajočim prometom na cestah raste tudi število smrtnih nesreč. Za ZDA so izračunali, da je umrlo zaradi nesreč na cestah od 1. 1900 do 1955 1,149.414 oseb, dočim jih je padlo v vseh vojnah od 1. 1775 do 1955 1,130.393. Samo 1. 1955 je umrlo 38.500 oseb na posledicah nesreč na cestah. Da bi marsikatero teh nesreč lahko preprečili, dokazuje prizadevanje v Ontariju, ko je zaradi povečanega nadzorstva na cestah glede dovoljene hitrosti in stalnih opominov v tisku, radiju in na televizijskih programih število smrtnih žrtev v primeri s prejšnjimi leti dokaj manjše.
Kje je življenje najdražje oz. najcenejše.
V primeri z Washingtonom kot merilom je ceneje živeti v krajih kot Dunaj (za 1.1%), Madrid (8.2%), Dublin (14.4 %), Bonn (6.2%) ali celo v Mexico City (27.4%) ali La Paz (Bolivija 63.3%). življenje je dražje v Montrealu (8.1 %), Londonu (7.3%), Ženevi (17.6%), Parizu (40.9%), Rimu (26%), pa tudi v Cara-casu (Venezuela 87.2%), Buenos Airesu (19.2%), ali v Manili na Filipinih (57.3%). Ti podatki upoštevajo vse ži-vljenske stroške z izjemo sta-
novanja.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomi-larju. Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PREKAJENE
SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
Slovenska država izhaja petnajstega v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave.,
Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročnina znaša: za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.- pezov, za Brazi-ljo 50 kruizeirov, za Anglijo 0.75 L, zaAvstrijo 30.- šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L, za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
A — 1 PLUMBING	SERVICE HERE
Naša leta izkušenj in prvovrstni materijal, ki ga mi rabimo.
Vam je najboljša garancija za prvovrstna dela.
R0GEI PLUmBinC & HEBTIIIC Cd. Ud.
P.O. Box 122, Oakville, Ont. Phone Vi 4-3761 Delamo od Niagara Falls — Bellville, Ont. Poračuni brezplačno.
MARIO S. ROGELL president
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
Carl Vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
Kulturne razmere
V jugoslovanske državne meje sta vključena dva ločena svetova, ki obstojata že nad tisoč let. Srbi so del Vzhoda, dočim smo Slovenci in Hrvati del Zapada. Ta kulturna razlika je tako globoka in obsega vsa področja zasebnega ter javnega življenja, da je ni mogoče premostiti v nekaj generacijah, kaj šele izenačiti. Kdor bi ju hotel združiti, bi moral uporabljati silo. Toda sila ni mila. Zato pomeni zahtevati enotno Jugoslavijo zahtevati trajno diktaturo, avtoritarni politični in socialni red, ki jemlje poedincem, naravnim družbam in narodom temeljne svoboščine. To dokazuje tudi dosedanja zgodovina Jugoslavije. Do 1. 1941 jo je držala pri življenju kraljevska, desničarska, napol fašistična vojaška diktatura. Brez nje bi bila država razpadla že 1. 1929. Enako bi takoj razpadla današnja Jugoslavija, ki jo ohranja pri življenju edino Titova komunistična strankarska diktatura. Politiki, ki govore še danes o obnovitvi Jugoslavije, si jo zamišljajo večinoma takšno, kot je bila od 1. 1929 do 1941, kot velesrbsko vojaško diktaturo. Kdor govori o demokratični ali celo federativni Jugoslaviji, ne pove vsega, kar misli, ali pa je kljub zgodovinskim lekcijam še vedno velik naivnež. Po mednarodno pravno veljavnih pogodbah in izjavah bi morala biti tudi 1. decembra 1918 nastala država demokratična ter narodna za vse njene narode, pa so vse pogodbe gladko prekršili in napravili iz skupne države pripravno orodje za utrjevanje enega na škodo vseh drugih.
Ker so velesile zainteresirane, da vlada na tem nevarnem odseku Evrope mir, je v interesu na področju Jugoslavije živečih narodov, da se njihovi politiki domenijo za kolikor toliko zadovoljiv modus vivendi ali zasilno rešitev, ki naj nudi velesilam sprejemljivo nadomestilo za Tita, ki pa mora učinkovito zajamčiti preprečitev ponovitve zlorab v korist enega naroda, zlasti izrabo vojske, obenem pa zajamčiti poedinim narodom popolno svobodo glede dokončne odločitve svoje usode. Angleški zgodovinar in sociolog Chris-stopher Davvson vidi za Evropo rešitev v tem, da se organizira v narodnostne države, ki pa se bodo povezale medr seboj v neke vrste zvezo za zaščito medsebojne varnosti. /
Moralne razmere v Jugoslaviji
Ko smo gradili Jugoslavijo, smo mislili, da bo poštenost vladala v vsem javnem življenju. Toda naši industrijalci so nam pripovedovali, kako so morali "mazati", da so fcdobili razna dovoljenja, ki so jih potrebovali za svoje obratovanje. Dr. A. Korošec je ob neki priliki z obžalovanjem izjavil, da je v Beogradu vse naprodaj, samo cene so različne.
Znane so velike korupcijske afere Rade Pašiča. O marčnem puču 1. 1941 navaja dr. Mirko Kosič v svoji brošuri besede angleškega publicista Seatona Watsona: "Vstop Jugoslavije v vojno smo plačali s pol milijona funtov sterlingov in Srbom ničesar ne dolgujemo". Košič opisuje belgrajske pučiste takole: "Toda nekateri sedemindvajsetmarčevci niso samo "sprejeli" denar, marveč so ga kradli, kjer koli so imeli priliko, vzeli so valute ministru dvora Antiču, v Nikšiču so se polastili zaboja s 60 kg zlatnikov jugoslovanske banke, v Atenah pa so izsilili državni denar s samokresi v jugoslovanskem poslaništvu." Belgrajski vpliv se je seveda kmalu začel kazati tudi drugod.
Narodnostne razmere
Srbi so hoteli ustanoviti Veliko Srbijo, ki pa so jo skrivali pod imenom Jugoslavije. Vse tri priznane narodnosti — Macedonce «o uradno zatajili in Macedonijo prekrstili v Južno Srbijo — so hoteli zliti v eno, po imenu v jugoslovansko, v resnici pa srbsko. Kdor si je drznil v vojski govoriti slovensko, so ga nahrulili, češ govori na "našem jeziku". Vse sklicevanje, da je državni jezik po ustavi srbsko—hrvatsko—slovenski, je bilo bob v steno, ker je vojska živela pač "naročitim životom", kakor je bilo lepo zapisano v njenih "pravilih".
„ Bile so dobe, ko so v Jugoslaviji prepovedali slovensko narodno zastavo, slovensko narodno himno, ko so uradno ukazali izrezati iz šolskih knjig najlepše besede o slovenskem narodu in o slovenski zemlji, kar jih je bilo kedaj napisanih. L. 1933 je poslal Slovenski Penklub v Beograd posebno spomenico, v kateri je povdaril, da smo bili Slovenci tega leta prvič po 1. 1854 brez slovenskih čitank za šole. Uradno geslo je bilo: "en kralj, ena država, en narod", mišljeno in izvajano pa še tudi "en jezik in ena vera". Razen tega je gazila diktatura vsa ustavna poroštva za osebne in druge svoboščine, ki smo jih dobili od Boga, ki je hotel, da smo se rodili svobodni in enaki. Poleg teh izrecnih preganjanj slovenstva v Jugoslaviji je bilo zlasti v šolstvu mnogo posrednega pritiska v smeri jugoslovenstva, zlasti v določilih o sestavljanju in končno celo tiskanju šolskih knjig v Beogradu. Akademski list "Straža v viharju" je objavil 11. marca 1937 pregled, po katerem je 11 slovenskih gimnazij (podatkov ni bilo za gimniziji v št. Vidu in Kranju) uporabljalo v tem šolskem letu 84 srbskih knjig in 24 prevodov iz srbščine, pri čemer pa niti niso upoštevane knjige kot zemljepisni in zgodovinski atlasi, zbirke iz latinskih in grških avtorjev, logaritmi in podobne knjige. V prevedenih knjigah je mrgolelo potvorb slovenske zgodovine, ki so jo tolmačili v duhu jugoslovenstva, razen tega pa so vsebovali izredno veliko neslovenskih besed.