Evropa 1848. leta
Strah izpreletava človeka, kadar o hudej uri buči grom po gorah in do-linah; neznana j« nesrcča, kadar se po silnej nevihti udere hudournik na rodoviuia polja; a vse prcsega strah in groza, katera napade človeštvo, kadar se m&jejo kraljevi prcstoli, in se podirajo steliri stoletnih državnib. pogodeb. Tak strašen vihar J8 pretresal 1848. leta staro Evropo, in Ijudstvo se je treslo od grSze in strahu.
Hud vihar je pridrl s Francoskega, kjer so meseca febrnarja kralja iz dežele pregnali. Kakor električna iskra je ta novica prešinila vso Evropo, in Ijadstva užč davno nemirna, začela so 9e giliati. Tudi našej starej, &stitljiTej ATstriji so njeni sovražniki prorokovali, tla bode propala, a prišlo jc vse dru-gače! Ni §b miniilo leto, ui njeui najhujši sovražniki so preiuagani ležali pri njeoih nogah.
Užč 1H47. leta so na Laškem kovali nasprotnc naklepe, in po zinii 18-17 — 18-18. luta je Ha velika vojna na Laško, da bi nas rarovala vstaje in sovražnikov. Prigla jn pomlad 1848. Jeta, da plameu vstaje na jedenkrat bruhne na Laškem, Ogrskem in na Diinaji. Sardiuski kralj. vide^ Avstrijo v atiaki, plaae v Lomba.cdijo, iu taabri \ojskovodja K&decki, k.i idv«v,ettUu iistajuikom nij bil kost mnakne se v utrjeno Verono, ter za uekaj časa pripusti LomlJardijo Sarduicu. Tudi ua Duuaji ta čas zavre; cesar Ferdinautl do-brotljivo prijenjnje, odpusti 8voje ministre in obljubi uatavno vlado. Ogri ce-sarja prisilijo, da jim privoli lastno miuistfirstvo. A ta privolitev prenavcdi do (lobrega razmero nied Dunajem in Ogrskem, kakor tudi razmorje med Ogrsko in dnželami, katen- spndajo k ogrskcj kroni. Tudi Cehi zahtevajo svojo od Buuaja neodvisno vlado. Poskušano vstajo nagloina zaduSi kuez Wuidischgratz; a Teliko novdrapjSajebila borba. katera je nastala med Ogi"i iti južaiuji Slovani t. j. Hrvati iii Srbi. Ogrsko miiiisteratvo zanika njih tirjatve o ravnopraraosti, in Hrvatje s svojim banom Jelnfičem vstajajo zopor pcštansko vlado, in strauka, ki se potegnje zi ATstrijo proti Ogrom, dobi tani prevago; a vendar so ogrski Tojaki na strani peštanske vlade.
Meseca maja zapusti cesar Danaj, in se preseli v Tirole; na Dunaji namreč nora rstaja zarrže podeJjeao ustaro in cesar pokliSe postafodajaliii zbor 12. avgusta na Dunaj.
Med teai pa cesarska armada na LaSkem slavno napreduje. Weldea pripelje 12000 vojakov Radtit-kitu na pomoč. Radecki, ki je do sedaj vae sovražne napade lirabro odbijal, pomika se s svojo armado aaprej jd slarao zmaga Sardinoe pri Kuatoci iu VolLi, in v 11. dnah zopet posede Milau in »so Lombardijo. Kralj Albert pa be?i a svojo avmado unkraj reke TiCine. Badccki ne gre za iijiuii, temuč Sardkcem dovoli premirjo.
44
A boji na Ogrskem so vendar vplivali na Dnnaj, in vnanji prekucuhi go oamerjavali, da bi na Dimaji vstajo napravUi. Cesar pobegne drugič z Dunaja, in grev Olomuc; a nad nepokorao mesto se vzdigneta knez Windischgratz od severa in Jelačič od juga. Poslednje dni oktobra ndal se je Dunaj. in vstajniški glaTarji so bili s smrtjo kaznovani. Še tisto zimo se zaSnč vojska z Ogrsko, in jeto pozueje je bila s pomočjo Rusot srečno končana.
Ccsar Perdinand je po britkih izkušnjah vlado odstopil avojemu naj-starcjšemn bratu Francu Karolu. Eer se tudi U odpove prestolu, preTzame vlado n&š sedanji svetlj cesav Frane Joief I., tikrat še le t 18. letu STOJe dObe. Postavodajalni zbor je bil sklican v moravako mesto Kromeriž, da izdela boto ustaTo, kakoršna bi ustrezala Tsem narodom, in predno mine leto, so se po veejem nžč pomirili po Evropi rsi v&lovi, kateri so bili med letom tako visoko prikipcli.                             _____